Zaloga blaga v prvih mesecih
Pisali smo ž&, da je blla pro-Izvodnja v prvem tromesečju letos samo za 2°/o večja od pro-izvodnje v prvem troimesečj« leta 1955. Glavni virok tetrm eo biie vremenske , nezgode, čepjav «o tudi drugi vzroki.
Kljub temu pa so so zaioge povečale ali se je nadaljevalo vetanje zalog, fc se je začelo že v letu 1955. Takole se to kaže v indeksib. (konec prvega tro-mesečja je vzet kot 100):
31. xn.    «. III.
1955          1956
Zaloge    gotovega
blaga   v   indu-
striji                        132          151
Zaloge v trgovini
(aa    debelo    ia
na  drobno)            113          116
Naraščanje zalog je vzbudllo V nekaterih gospodarskih orga-nizacijah določeno zaskrbljenast glede neposredne perspefeiiive na trž šču aii glede možnoati za prodajo blaga v istib ali večjih količinah kakor prej. Toda za-loge povprečno še vedno nisa nit[ zdaJeč tolikšne, koLikršne bi morale biti za normalno po«io-vanjf podjet.j jn za popolno uredit&v tržišča. Prav zato gre kreditna politaka še vedno za tern, da omogoči v opraviičenih primerih ustvarjanje in vzdrže-vamje zalog.
Če pobliže pregledamo seatavo zalog, botao videli, da so še vedao posainezn: primeri, kjer lahko govoriino o deficitnosti (premog, neka-tsre kovine, les). Toda je tudi vrsta artiklov, kjer 8o zaloge posebno velike. To velja zSasfi za nefcat&re vrste lnvesticijsikega in gradbenega materiaJa, kot so nekateri iz-deHci črne metalurgije, raizne vrste strojev, naprav in druge opreme.
Tako so vndne spremeinjene razmere na tržišču. Povpraše-vanje Po celi vrstj proizvodov, ki ga }e povzročila nesorazmer-no velika investicjska gradnja te druge oblike potrošnje, se je »manjšalo. Poslovanje je na epLošno bolj zmerno kot prej. Znano Je, da so se cena v tem obdobju nek-oliko spremenlle s tem, da so se za nekatere ar-tlkle zelo povečale in nekod do-bile monojKtlni značaj ter niso v sorazmerju s cenami drugih pro'zvadov.
Tržišče samo je že v prvih letožnjih mesecih po-kazalo, da se'popravljajo ti spačeni odnasi med eenami pasameznih pvoiz-vodov. Seveda se za zdafl šele ustvarjajo pagoji za to. To gi-ganje bo šlo postopno in bo z.a-htevalo dalj tasa. Nekaterim . podjetjem bo pr neslo težave, zlasti tistim, ki se bodo počasl pri!agoje.vala novim pogojem na tržišču. Prilaigojuiejo pa se B tem, da menjajo asortimeat in nekatere druge posebnosti svoje proizvodnje, predvsem pa da dvigajo delovno produktivnost in imaiijšuiejo lastno ceno.
Goapodarstvti je- še vedno treba fekoriščatj razpolo-žljive zmoglji-vasti v vseh mdustrijskih vejah, zlasti če upoštevamo možnost izvoza. Toda praiv gotovo ;ih bo mogoče vse teže izkoristiti, če ne bomo gledali na pocetvite.v, kvaliteto in druge pogoje. Če se organi podjatja že preg ne bodo zavedali take perspekttve, bodo imeli tem manj mažn/osti za na-»redovanje.
Spremembe na tržišfu se nlso odrazile samo na invest;cijskih materialih, temveč tud: na nekaj vrstah potrošnega blaga, kot je na pnimer moško perilo, radijski aparati, kerainika za gospodinj-stvo. Zaloge teh artitolov so praev tako velike.
V trgov.ni na debelo je porast zalog v celoti večji kaKor v trgo-vini na drobno. Razen te-ga pa se industrija v zadnjem 6asu vse bolj izogiblje podjetij na debelo in se povezuje neposredno s pod-jetji za proraet na drobno iš^oS, kako bi fimbolj učnkovito vnov-Sila svoje izdelke. Če to upo-števaumo, dobimo še bolj jasno sliko o vlogi trgovine na debelo v sedanjih razmerah in o <Je-jaask h možnostih n&posrednega povezovainja proizvajalcev s pro-dajno mrežo na drobno.
Zanimivo je spomniti se, da je "bilo pred tre.mi, štlrimi letl v tekstil-ni panogi podobno sta-nje: ponadba tekst.la J« tula velika in proizvajalna podjetja so naravnost oblegala prodajalce na drotono v želji, da prodajo svoje blago. Nato je nastapilo obdobje relativno manjše pre-skrbljenosti In slika se je obr-nila: trgovska podjetja so začela v iskanju blaga oblegati tekstil-ne tovarne. Sedaj se je to stanje drugič temeljto spremenilo, toda z malo drugačno perspektivo. Vse kaže, da ima to pot sprememba trajnejši z.naLaj in da proizva-jalci ne morejo veČ pričaikovabi novega obdobja nekdan.'e ko-njunkture, 'temveč jih čaikajo napori za postopno obvladanje vedno novih zahtev tržiSča.
Treba je pripomn tl, da tržižče potrošnega blaga na sploSno Se vedno ni popolnoma preskrtilje-no. To je še vedno stvar per-spekitive, in sicer ne saino za živila, temvei tudi za ve-liko število drugih prodzvodOT. Kljub nekaterim predpostavkam o po-memibnih presežkih blaga je treba Se vedno padpirati nadalj-tije ustvarjanje zalog v veiini trgovskih  panog.
Nekateri proizvajalci so s tem v zveai že storili nekatere ukre-pe. Tiskanina v Kranju Je po neka.ter h podatkih znižala cene povprečno pa 15 °/o. Maribarska tekstilna tovarna je znižala cene od 4 do 10 °/o, »Ratko Pavlovič« v Nišu za tis<kano blago od 10 do 15°/o itd. Seveda je za zdaj težko ngotovjtl, koliko so ti oA-stotki realni, koliko pa so re-zultat  težav  s  kred:ti.
V rvezi s tem )s treba prl-pamniti, da so prezgodnji aklepi, da je treba tudi na tržišču po-trcšnega blaga začeti znižeivati cene. So še dnige oblike, v ka-terih lahko pridejo do izraza ugodnejša gibanja v gospodar-stvu.
Izteušnje lz prvih le-toSnjih mesacfrv, Jeprav so še nezadost-ne ip krabkotrajne, vendarle doikaizujejo mo-žnost in potrebo Po široki normalizacijd tako od-nosov med ceoami kakor tudi drugih pogojev ponudbe in po-vpraševanja nakupa in prodaj©. Prl nekaterih materialih prihaja poleg proizvodnega in investi-oijsk&ga nsmena vse bolj v vpo-štev tudi potreba po postopnem znižanju splošnega nivoja cen, ki so povprečno visoke. To tem prej, k&r krepitev gospodarstva daje večje možnosti tucli za kcm-kuriranje inozemakim izdelkom. M. J.