------    36    ------
Hude stiske naših kmetov.
Nova priča velikih nadlog kmetijskega stanu je prošnja za polajžbo pri iztirjavanju dače, ki jo je okrajni zastop pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah na Štajarskem državnemu zboru na Dunaju po svojem državnem poslancu gosp. Hermanu predložil in se tako-le glasi:
„ Visoka zbornica poslancev!    Zavolj   mnogih nerodovitnih letin,  slane, toče, povodnji itd. je naše kmet-
sko prebivalstvo močno ubožalo. Po3e3tniki so pri hranilnicah in drugod hudo zadolženi. Le malo izmed njih je na svojih posestvih toliko pridelalo , da bi zamogii obresti za najeti kapital plačevati. Vsled tega so začeli ne samo privatni upniki, ampak tudi hranilnice tožiti dolžnike in posestva po dražbah prodajati. Število takih posiinih prodavanj se je zadaja 3 leta grozno pomnožilo. Pogosto bila so komaj za polovično ceno prodana posestva , včasih pa se za manjšo. Posestva ne dajejo več prejšnjega dobička in ker jih čedalje več na prodajo prihaja, zgubila so na vrednosti. Vsak, kojemu se posestvo po posilni dražbi proda, je gotov berač , ker malokedaj kdo več obeča, kakor vknjiženi dolgovi znašajo. Ova huda stiska nam je uže mnogo novih kmet-skih nemaničev, beračev porodila. Ali stiska še ni do vrha prikipela. Lani smo imeli še precej dobro letino, pa nam vendar ni pomagano, ker nimajo pridelki nobene primerne cene. Posestnik mora prej nezaslišano veliko pridelka prodati in še mu ni mogoče toliko denarja dobiti, da bi obresti za vknjižene dolgove poplačal , dače in doklade poravnal, ki so grozovins&o na-rastie. Kaj čuda, da je kmetski stan v največi nevarnosti popolnem uničen biti, ta prevažni stan, ki plačuje državi največ dače, njej daje največ vojakov in prideluje vsem potrebni krub. Za kmetski stan se država nikoli ni toliko zmenila, kolikor za obrtnijske podjetnike, kojim je pred par leti priskočila z državnim posojilom mnogih (80) milijonov. Tudi od straoi davkarije najdemo kmetski posestniki redko kedaj usmiljenja. Visoki vladi je zaano, kako je kmetsko prebivalstvo ubožalo , kako so zemljišča prejšnjo vrednost zgubila, kako se pridelki dobro prodati ne morejo, pa vendar dačo prav trdo iztirjava! Zavolj dolžnih davkov in pristojbin (Gebiibren) se zajemljajo posestva z eksekutivnim rubežem , in se včasih uže zaradi manjših znsskov se-kvestraciji podvržejo, premakljivo blago (Fabrnisse) pa eksekutivno rubi in po slepi ceni (Spottpreis) proda tako, da se pogosto ne dobi znesek za dačo in pristojbino, ampak komaj toliko speča, koikor so e&sekutivni stroški znašali. Kmetijstvo mora tedaj propasti ali je uže propalo. Omeniti moramo, da se je ekae&utivni m e o j a k o poojstrii s tem, da so se postavili davkarijski eksekutorji. Ta naprava davko-plačilcem sekucije še mnogo dražejše dela, ker ekaekutor ne posluje kot državini služ-benik, ampak kot uradnik in se nam torej bržčas tudi stroški uradniški naraČunavajo. To kaže Čisti dohodek sekucij, ki je v St. Lenartskem okraju lani nanesel okoli 2500 gold. — Pod navedenimi stiskami vzdihuje sedaj kmetsko prebivalstvu. Izvoljeni možje okrajnega zastopa biii smo večkrat pro-šeni obrniti se do visoke vlade, naj bi posestnikom zemljišč nekoliko prizanašala in ne tako neusmiljeno dolžnih davkov iztirjevala. Podpisani odborniki prosimo toraj: visoka zbornica poslancev naj blagovoli z ozirom na veliko revščino iu stiske med kmetskim prebivalstvom pridobiti nekoliko pol ajžbe pri i z tir je vanju dace! Odborniki okrajnega zastopa pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah dne 9. januarija  1879.*' —
Tako se glasi — dostavlja ,,Slov. Gosp." — pomenljiva prošnja, ki zopet jasno in glasno priča zoper nesrečno liberalno dobo, ki uas je tako z bremeni obložila ia nam ves blagostan potrla, da še nam dobre letine iz stiske pomagati ne morejo. Želeti bi bilo, da bi tudi drugod okrajni zastopi jednako se oglasili. Vsaj je tudi po drugod jednako slabo in hudo! Ta-kovi glasi so najboljša priprava za dobre volitve pri bližajočih se novih volitvah za državni zbor.   Kajti čeravno je prav, kar so St. Le-
narčani storili, vendar skušnja nam kaže, da od sedanje liberalne zbornice nimamo pričakovati, česar potrebujemo.    V to je treba novih ministrov, novih poslancev.
------    31    ------