LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 85 UDK: 630*813.11:630*174.7 Picea Abies K. Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Lignin smrekovega lesa Lignin of Spruce Wood Vesna TIŠLER*, Miha HUMAR** Izvle~ek: Abstract: Smrekov lignin je zapleten naravni klob~i~asti polimer, ki še do danes ni v celoti raziskan. Vzrok za to je velika heterogenost, ki je odvisna od starosti drevesa, rastnih pogojev, mesta odvzema vzorca, letnega ~asa, na~ina izoliranja itd. Smrekov lignin je z estrskimi, etrskimi in glikozidnimi vezmi vezan predvsem na lesne polioze, zato je popolna izolacija lignina iz lesa ovirana, oziroma prakti~no one-mogo~ena. Ena izmed mo`nosti preu~evanja lignina je tudi študij njegove biosinteze, ki omogo~a dodatno razumevanje strukture lignina, kar je pri drugih destruktivnih metodah ote`eno. Klju~ne besede: smrekov lignin, lignin Spruce lignin is complicated natural three-dimensional polymer and it’s structure is not known completely till today. The reason for this is it’s great heterogenity, which is influenced by various factors: age of tree, growing conditions, place of sample, year season, way of isolation, etc. Spruce lignin is with ester, eter and glicosides bonds tied mainly on wood polioses and for that reason the totaly isolation of lignin from wood is impediment respectively practically impossible. One way of researching lignin is researching it’s biosynthesis, which enables further knowing of lignin structure, what is more difficult with other destructive methods. Keywords: spruce lignin, lignin 1. UVOD Lignin smreke je amorfen, aromatski biopolimer, ki predstavlja bistveno sestavino celi~ne stene. Šele ko se lignin vgradi v celi~ne stene, postanejo celice toge in trdne in omogo~ijo rastlinam, da lahko kljubujejo vetru in gravitaciji. Lignin je `e od nekdaj zanimal raziskovalce, ki so hoteli odkriti njegovo kemijsko strukturo. Prvi model lignina je leta 1968 predstavil Freudenberg. Domneval je, da obstajata dve vrsti lignina: * gvajacilni in * gvajacilni - siringilni. Še danes delimo lignin na gvajacilni lignin, ki je zna~ilen za iglavce, in gvajacilni - siringilni lignin, zna~ilen za listavce. Osnovni modelni spojini sta gvajakol z eno metoksilno skupino in siringaldehid z dvema metoksilnima skupinama, vezanima na benzenov obro~, kar je prikazano na sliki 1. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana Slika 1. a) gvajakol in b) siringaldehid (Fengel, Wegener, 1989) Smrekov lignin spada po Freudenbergu (1968) med gvajacilne lignine, oziroma med lignine, ki jih sintetizirajo iglavci. Lignin je obstojnejši kot celuloza, kar so dokazali s številnimi poskusi. Ko je les dolgo ~asa le`al v vodi, je nastopi- la depolimerizacija celuloze in lesnih polioz, preostanek je bil lignin (Costas 1997). Ve~ina celuloze se je namre~ razgradila in izprala iz lesa. Tudi pri povišanih temperaturah, je lignin snov, ki se med zadnjimi za~ne razgrajevati (Derbyshire et al., 1995). Dele` lignina je v razli~nih rastlinah precej variabilen. Na~eloma je v lesu iglavcev odstotek lignina ve~ji kot v lesu listavcev. V olesenelih rastlinah je dele` lignina med 20 do 40 %. Zelene rastline in alge so manj lignificirane. Razmerja med posameznimi komponentami lesa pri bukovem in smrekovem lesu so prikazana v preglednici 1. Preglednica 1. Kemi~na sestava smrekovega in bukovega lesa (Fengel, Wegener, 1979) Vzorec Lignin Polioze Celuloza Pepel [%] [%] [%] [%] Smreka 28,0 31,1 40,4 0,5 Bukev 24,4 31,8 43,3 0,5 LES wood 51 (1999) 4 Smrekovega lignina ne moremo opisati s preprosto formulo, enega ali ve~ mo-nomerov, povezanih z nekaj vezmi. Zgradba lignina je bolj zapletena. Po podatkih iz literature makromolekule lignina niso nastale po natan~no predpisanem vodenem mehanizmu, ampak z naklju~nim reagiranjem lignolov v nelinearen polimer. Zgradbo ligninov lahko pove`emo z njihovo reaktivnostjo in s posameznimi enotami pri polimerizaciji. Glasserjev model lignina iglavcev je sestavljen iz 94 fenilpropanskih enot, z molsko maso, višjo od 17.000. Mols-ka masa smrekovega lignina je med 2.000 in 40.000. Na ta podatek v najve~ji meri vpliva na~in izoliranja lignina (Fengel, Wegener, 1989). Za Glasserjev model lignina je zna~ilna inkorporacija monosaharidov, predvsem glukoze, kar še dodatno pojasnjuje osnovno definicijo lesa, po kateri je les interpenetrirajo~i sistem mo-nomerov ter ni`jih in višjih polimerov. Lignin najdemo tudi v iglicah in skorji. Koncentracija v skorji je lahko ve~ja kot v lesu. Identifikacija lignina v skorji je te`avna, zaradi enostavnih polife-nolov, taninov, flobafenov in drugih sorodnih spojin, ki so v njej. 2. SESTAVA LIGNINA Eden najpreprostejših na~inov, s katerimi lahko opišemo lignin, je razmerje med: * gvajacilnimi enotami (G), * siringilnimi enotami (S), * hidroksifenilnimi enotami (H). Pri smreki (Picea abies Karst.) je razmerje G:S:H kot 94:1:5, kar pomeni, da prevladuje gvajacilni lignin (Fen-gel, Wegener, 1989). ^e primerjamo kemijsko sestavo ligni-nov listavcev in iglavcev med seboj, opazimo, da je vsebnost ogljika v iglavcih (60-65 %) ve~ja kot v listavcih (56-60 %). Vzrok za to je ve~ji dele` siringilnega lignina v ligninu listavcev, ki ima ve~ metoksilnih skupin. Preglednica 2 prikazuje elementno sestavo smrekovega in bukovega lignina in podatke o dele`u metoksilnih skupin. Po pri~akovanju je ta dele` v bukovem ligninu bistveno ve~ji. Raziskave in razvoj Preglednica 2. Elementna sestava MWL (Milled-Wood-Lignin) lignina (Fengel et al., 1981) Vrsta C H O OCH3 [%] [%] [%] [%] Smreka 62,3 5,7 32,0 15,6 Bukev 60,2 5,9 33,9 21,7 Elementno sestavo pa lahko predstavimo tudi druga~e. V smrekovem lig-ninu je od 100 atomov, 47 vodikovih, 28 ogljikovih in 24 kisikovih (Ma-rutzky, Roffael, 1977). Kot je bilo `e povedano, dajeta do-lo~eno predstavo o ligninu tudi število in vrsta vezi med posameznimi gradniki lignina - fenilpropanskimi enotami. Lignin smrekovine ima namre~ zelo raznolike vezi. Razporeditev teh vezi ni predpisana, ampak je le posledica pogostosti posameznih radikalov v njem. V preglednici 3 so prikazane posamezne vezi v smrekovem ligninu po Glasserju. Preglednica 3. Tipi in pogostost vezi v Glasser-jevem modelu lignina smrekovega lesa (Fengel, Wegener, 1989) Vrsta vezi Število vezi ß-O-4 } 55 a-O-4 ß-5 16 ß-1 9 5-5 9 4-O-5 3 ß-ß 2 a/y-O-Y 1 a-ß 11 ß-6, 6-5 2 1-O-4, 1-5 1-5 Skupno 117 Iz preglednice vidimo, da je najpogostejši tip vezi b-O-4, poleg nje pa še: b-5, b-1, 5-5 in 4-O-5. Tudi Leary (1986) je dokazal, da so b-O-4 vezi najpogostejše vezi, s katerimi so povezane fenilpropanske enote. Sorvari (1986) je ugotovil da sta b-5 in b-O-4 vezi bolj pogosti v sekun- 86 darni celi~ni steni. b-1 vez je pribli`no enako zastopana v sekundarni steni in srednji lameli. b-O-5, b-b in 5-5 pa so pogostejše vezi v srednji lameli. 3. BIOSINTEZA LIGNINA SMREKE Destruktivni poskusi determinacije lignina spremenijo dolo~ene komponente biopolimera. Velike te`ave povzro-~a ugotavljanje prizadetosti posameznih struktur. Ni znano, kateri deli so se odcepili. Dejstvo je, da vse analitske metode dajejo nepopolne, v~asih celo kontradiktorne rezultate. Pomembno je poznati glavne razvojne korake, ki so pripeljali do današnjih teorij o strukturi lignina. Ne smemo pa pozabiti na proces oksidacije fenolnih spojin. Razumevanje tega procesa je klju~no za razumevanje teorij o bio-sintezi lignina. 3.1. Teorija polimerizacije ^etudi so `e zgodnje analiti~ne raziskave lesa pokazale, da so najpomembnejše komponente lignina sestavljene iz fenilpropanskih enot, je bil Erdtman (1933) prvi, ki je pomislil, da bi bila lahko oksidacija fenilpropan-skih enot model biosinteze lignina. To bi pojasnilo nastanek vezi ogljik-ogljik ter nastanek vezi ogljik-kisik. Freudenberg (1968) je preu~eval oksidacijo koniferilnih alkoholov z encimi in anorganskimi oksidanti. Tako je pridobil dehidrogeniran polimer, ki je v mnogih pogledih zelo podoben Björkmanovemu ligninu smreke. Freudenberg je izoliral dimere in trimere koniferilnih alkoholov. Domneval je, da so vezi v dimerih oziroma trimerih enake kot v polimeru ligninu. Na podlagi kasnejših destrukcijskih študij je bilo dokazano, da se ve~ina vezi v ligninih iglavcev formira tudi v dimerih in trimerih koniferilnih alkoholov. Treba pa je povedati, da je do popolnega razumevanja biosin-teze ligninov in vitro še dolga pot. Za to bo potrebno narediti še veliko raziskav, da bo mogo~e do potankosti razumeti potek lignifikacije ce-li~ne stene. LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 87 Vemo, da je b polo`aj najbolj reaktivni polo`aj pri koniferilnih alkoholih, kar pomeni, da je prav ta ogljik naj-ve~krat udele`en pri sinteznih reakcijah. Vzrok pove~ane reaktivnosti b ogljika najdemo v fenilnem obro~u (Armstrong et al., 1983). Wallis (1973) je ugotovil, da se pred nastankom kon~ne oblike b-b vezi, le-ta nekajkrat prostorsko preoblikuje. Pojavlja se stereoizomerija. Eden izmed faktorjev, ki vplivajo na kon~no porazdelitev vezi, so nekatere komponente, ki vplivajo na reakcijo. Na primer, nastanek b-O-4 vezi zahteva vodo. Nasprotno pa za nastanek b-5 in b-b vezi voda ni potrebna. Kjer pa je voda v lesnih celicah b-O-4 vezi nastajajo na ra~un b-5 in b-b vezi (Chioccara, 1993). ^e opravljamo sintezo lignina, to je oksidacijo koniferil alkoholov in vitro, je pogostost b-O-4 vezi ni`ja kot pri naravnih ligninih. ^e koniferil alkohol dodajamo v oksidirajo~i medij po~asi, pogostost b-O-4 vezi naraš~a in se skoraj pribli`a naravni. Zakaj prihaja do tega pojava, še ni dokon~no pojasnjeno. Po tem pote~e navzkri`no povezovanje radikalov koniferil alkohola in fenilnih radikalov, ki so `e povezani v polimer lignin. To kri`no povezovanje imenujemo kon~na poli-merizacija. Ta reakcija pote~e po tem, ko koncentracija koniferil alkoholov pade in novi dimeri ne nastajajo ve~. Z navzkri`nim povezovanjem nastajajo naslednje vezi lignina: b-O-4, b-5, b-1. ^e pa pogoji za to niso izpolnjeni, nastajajo 5-5 in 5-O-4 vezi (Brunow et al., 1995). Fenil radikali te`ijo k temu, da tvorijo dimere. Mehanizem nastanka dimerov je kontroliran s reaktivnostjo in koncentracijo fenil radikalov. Da pride do navzkri`ne povezave med dvema ra- v oh OH .0,68... \\*\ |jj .....Q-62... V CH3 V \ OH OH 0.50 rrV0Me OH ..........v £".. 0.46 CH3 OH ...°.-.4.l MeO^ J^ .OMe \ v OH CH3 OH MeOVv^L/OMe • OH OH ' IT .a?»; MeO^^k A^/ DMe 1 H T K V V CH3 CH3 OH dikaloma, morata biti koncentracija in reaktivnost v pravilnem razmerju. V zvezi s tem pa ne smemo pozabiti še enega pomembnega parametra, to je redoks potencialov fenolov. Njihove vrednosti za posamezne spojine so podane na sliki 2. Najprej reagirajo fenoli z najni`jim redoks potencialom. Razlike v redoks potencialih med posameznimi mono-lignoli, oziroma med monolignoli in fenoli, `e vezanimi v polimer, dopuš-~ajo drevesu, da tako regulira zgradbo lignina v razli~nih predelih celice. Nastanek b-O-4 vezi, ki jih najdemo povsod v ligninu, so rezultat navzkri`-nega povezovanja med koniferilnimi alkoholi in fenolnimi skupinami na-stajajo~ega polimera. Voda in kislinski katalizator sta nujna, ker v dolo~eni fazi determinirata intermediat. Kako ta reakcija poteka v naravi, še ni popolnoma jasno (Brunow et al., 1995). 4. FUNKCIONALNE SKUPINE LIGNINA Podatki o koli~ini metoksilnih skupin in njihovi razporeditvi v ligninu so prikazani v preglednici 4. Le nekoliko manjša koncentracija metoksilnih skupin je bila vidna v sekundarni celi~ni steni. Preglednica 4. Vsebnost metoksilnih skupin v smrekovem ligninu iz razli~nih delov celi~ne stene (Sorvari et al., 1986) Slika 2. Redoks potenciali fenolov (Brunow et al., 1995) Vsebnost fenolnih in alifatskih hidro-ksilnih skupin po Sorvariju (1986), je nekoliko višja v srednji lameli in ni`ja v sekundarni celi~ni steni. Na sto C9 enot pride v sekundarni celi~ni steni 12,1 fenolnih in alifatskih hidroksil-nih skupin, v srednji lameli pa 11,9. Velike razlike v vsebnosti karbonilnih skupin med srednjo lamelo in sekundarno celi~no steno ni bilo opaziti. Mogo~e je vsebnost -CO skupin malo ve~ja v srednji lameli. LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 88 Preglednica 5. Razporeditev komponent lesa v celi~nih slojih smrekovih traheid (Boutelje, 1972) Preglednica 6. Dele` lignina v posameznih tkivih smreke (Leary, 1986) Celuloza cel. sloj dele` cel. celuloze [%] [%] Polioze cel. sloj dele` cel. polioz [%] [%] Li cel. sloj [%] gnin dele` cel. lignina [%] rani les zdru`ena srednja lamela 13,9 4,1 27,1 20,6 59,0 26,8 zunanji sloj sek. - S1 36,4 8,9 36,4 23,2 27,2 10,4 srednji sloj sek. stene - S2 58,5 87,0 14,4 56,1 27,1 62,8 kasni les zdru`ena srednja lamela 13,7 2,5 27,4 15,0 58,9 18,4 zunanji sloj sek. stene - S1 34,6 5,2 34,6 15,6 30,8 7,9 srednji sloj sek. stene - S2 58,4 92,3 14,5 69,4 27,1 73,7 Vzorec Dele` lignina [%] celotni les 26 kompresijski les 35 parenhim 44 kambijeva cona 13 Opaziti je bilo, da je v srednji lameli ve~ hidroksifenilnih enot kot v sekundarni celi~ni steni (Sorvari et al., 1986). 5. MOLSKA MASA Podatki o molski masi smrekovega lignina zelo variirajo. Molska masa smrekovega lignina po Glasserju presega vrednost 17.000. Najvišja molekulska masa, ki jo zasledimo v literaturi, je okrog 40.000 (Fengel, We-gener, 1989). Natan~no vrednost te`-ko ugotovimo, ker je lignin prakti~no nemogo~e izolirati. Drugi razlog pa je zelo velika heterogenost lignina. V ligninu so molekule polifenolov z ni`jo stopnjo polimerizacije in zato ni`jo molsko maso. Opaziti je bilo mogo~e nekoliko višje molske mase v srednji lameli. Tudi zaradi tega so ti lignini nekoliko manj topni in povzro~ajo te-`ave pri delignifikaciji (Sorvari, 1986). 6. RAZPOREDITEV LIGNINA 6.1. Razporeditev lignina v celi~ni steni @e Lange (1954) je ugotovil osnovne dele`e lignina, celuloze in polioz v tra-heidah ranega in kasnega lesa. Fen-gel (1969, 1970 a), je razmerja med osnovnimi komponentami še dopolnil. Iz preglednice 5 vidimo, da je v zdru-`eni srednji lameli skoraj 60 % lignina, v srednjem sloju sekundarne stene (S2) pa le 27 %. Ker pa je prav ta sloj najdebelejši, je v njem kar 72 % vsega lignina, kar velja za rani les, oziroma 82 % za kasni les. V zunanjem sloju sekundarne stene S1 in notra- njem sloju sekundarne stene S3 se nahaja višji dele` lignina kot v srednjem sloju sekundarne stene S2 (Parames-waran, 1985). Lignin je najbolj koncentriran v celi~nih kotih. Tukaj je celo do 84 % vsebnosti lignina. (Boutelje, 1972). Nekatere vrste smreke, kot na primer Picea mariana, imajo v celi~nih kotih celo 100 % lignin. Lignin v sekundarni celi~ni steni SW, vsebuje 1,5-krat ve~ hidroksilnih skupin kot lignin zdru`ene srednje lamele (Boutelje, 1972). Zanimivo je, da se tudi lignin v kotih celic (CC) razlikuje od lignina zdru`ene srednje lamele (CML). Lignin v CC vsebuje manj hidroksilnih skupin. (Francis et al., 1994) Lignin zdru`ene srednje lamele CML vsebuje manj polioz kot lignin v drugih delih celice. Mogo~e se tudi v tem skriva vzrok, da je ravno ta lignin najte`e razgraditi med delignifikacijo (Parameswaran, 1982). Treba je omeniti, da je v zdru`eni srednji lameli najmanjši de-le` celuloze in da tudi to prispeva k zahtevni delignifikaciji (Mauer et al., 1992). Z opazovanjem z X-`arki so ugotovili spremembe v razporeditvi lignina v srednjem sloju sekundarne celi~ne stene. Uprichard (1971) je ugotovil, da vsebnost lignina z oddaljenostjo od pikenj pada. 6.2. Dele` lignina v lesu glede na vrsto in stanje tkiva V preglednici 6 so prikazani podatki o vsebnosti lignina v razli~nih vrstah tkiva lesa smreke. Podatki so pridobljeni z NMR (Leary, 1986). Kot vidimo iz preglednice 6, je dele` lignina v kompresijskem lesu kar za ~etrtino ve~ji kot v celotnem lesu. V kambijski coni je majhen dele` lignina, ker se te celice še razvijajo in so še v zgodnjih fazah lignifikacije. To tudi potrjuje dejstvo, da je lignifikacija zadnja stopnja diferenciacije celice. Prav tako vidimo, da je v parenhimu pove~ana koncentracija lignina. Ti podatki so bili preverjeni z metodo dolo~anja lignina po Klasonu. Pri primerjavi obeh rezultatov ni bilo opaziti ve~jih razlik. Še posebej je treba opozoriti na pove-~ano lignifikacijo kompresijskega lesa. To opazimo `e s prostim o~esom kot temnejšo barvo lesa. V ligninu kompre-sijskega lesa je tudi ve~ji dele` hidroksi-fenilnilnih in manjši dele` metoksilnih enot v primerjavi z obi~ajnim ligninom sekundarne celi~ne stene. Koncentracija lignina v sekundarni celi~ni steni kompresijskega lesa je enaka koncentraciji lignina v zdru`eni srednji lameli. Celice kompresijskega lesa vsebujejo z ligninom zelo bogato sekundarno ce-li~no steno. Ta del stene imenujemo SL. Lignin tega sloja je zelo podoben ligninu zdru`ene srednje lamele (West-ermark, 1986). 7. LIGNINSKO POLISAHARIDNI KOMPLEKS Lignin ima kompleksno tridimenzionalno strukturo in je fizikalno in kemijsko povezan z drugimi komponentami. Splošno sprejeto dejstvo je, da lignin ni le nalo`en med molekule polisaharidov, ampak je z njimi kemijsko povezan: ligninsko polisaha-ridni kompleks (LPC). Zaradi tega tudi z najnatan~nejšimi kemijskimi metodami ni mogo~e izolirati popolnoma ~istih komponent lesa. Celo v 1 LES wood 51 (1999) 4 najfinejši celulozi vedno najdemo ostanke polisaharidov in ostanke lignina. Polisaharidi so pogosto v ligninu. Njihov dele` je mo~no odvisen od vrste lignina in na~ina izolacije. V MWL ligninu smreke je od 0,6 % do 4,1 % polisaharidov (Björkman, 1956; Brown et al., 1968; Fengel et al., 1981; Chang et al., 1981). Ti polisaharidi so sestavljeni iz: ramnoze (4,1 %), manoze (21,4 %), arabinoze (13,5 %), galaktoze (13,7 %), ksiloze (15,9 %), glukoze (30,1 %) in ostalo (1,6 %) (Wegener, Fengel, 1979). V ligninu listavcev je navadno ve~ji dele` po-lisaharidov (Fengel, Wegener, 1989). Iversen (1985) navaja nekoliko dru-ga~ne vrednosti polisaharidov v lig-ninu smreke, kar je prikazano v preglednici 7. V tem primeru je bil preu-~evan z encimi obdelan MWL lignin. Poleg podatkov o vsebnosti polisa- Preglednica 7. Polisaharidi LPC smreke (Fengel 1970, Iversen, 1985) monosaharidi [mol %] stopnja polimerizacije 'polisaharidi manan 29,1 5-7 53,7 ksilan 20,3 4-38 22,1 arabinan 5,9 4-5 4,7 galaktan 20,9 6-12 11,1 glukoza 22,6 6-7 0 globmanan 0 6-7 0 ostalo 1,2 8,3 skupaj 100 99,9 *Opomba: Glukoza ni upoštevana ! haridov v ligninu so podane še stopnje polimerizacije posameznih lesnih polioz (Iversen, 1985) in njihov dele` v celokupni sestavi (Fengel, 1970). Iz preglednice 7 vidimo, da je v poliozah smreke izrazito ve~ji dele` manana, medtem ko je dele` galaktana manjši. Prav tako so bile vidne ni`je stopnje polimerizacije kot v poliozah lesa. V ligninu srednje lamele najdemo tudi višje dele`e naslednjih monosa- Raziskave in razvoj haridov: ramnoze, arabinoze, ksiloze in galaktoze. V ligninu sekundarne celi~ne stene je ve~ glukoze in ma-noze. Lignin ni povezan s poliozami le s fizikalnimi vezmi, ampak tudi s kemijskimi. Najpogostejše kemijske vezi med ligninom in polisaharidi so naslednje: * etrska vez, * estrska vez in * glikozidna vez. Še vedno pa ne vemo kakšna je videti izgleda struktura LPC. Mo`ne so tri rešitve: 1. Ena ligninska molekula vezana na eno polisaharidno molekulo, ali nasprotno. 2. Ve~ polisaharidnih molekul povezanih z eno samo ligninsko, ali nasprotno. 3. Mre`na povezava ve~ ligninskih z ve~ polisaharidnimi molekulami s kemi~nimi in fizikalnimi vezmi. Z opazovanjem LPC z elektronskim mikroskopom so prišli do dveh modelov: a) Fibrile polioz, s premerom 50-80 nm, so povezane z velikimi delci lignina na ve~ mestih (Fengel, 1970). b) V drugem primeru so fibrile debelejše (100-200 nm) in so povezane z ve~ manjšimi delci lignina, a so z vsakim povezane le na enem mestu (Košikova, 1994). V drugem primeru, bi utegnilo biti število kemijskih vezi med ligninom in poliozami izredno majhno. SKLEP Na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da je lignin izredno heterogena snov in da bo potrebno še veliko dela, da bi v celoti razumeli njegov nastanek in zgradbo. Opazili smo veliko nasprotujo~ih si podatkov, kar pa ni nenavadno, saj je lignin naravni material in njegova struktura zavisi od številnih dejavnikov. Poleg tega so pomembne metode, s katerimi so lignin preu~evali. Starejše metode so dale mnogokrat nezanesljive in pregrobe podatke. Razvoj kemij- 89 skih in fizikalnih metod predvsem v organski kemiji je doprinesel tudi k poglobljenemu preu~evanju lignina in omogo~il izsledke o njegovi zgradbi, ki so bili v preteklosti nedosegljivi. LITERATURA 1. Argyropoulos, D.S.; Bolker, H.I.; Heitner, C.; Archipov, Y., P NMR Spectroscopy in wood chemistry Part V. Qualitative analysis of lignin functional groups, Journal of Wood chemistry and technology, 1993, p. 187 - 212 2. Armstrong, D.R., Cameron, C., Nonhebel, D.C., Perkins, P.G., Journal of Chemical Society Perkin Trans. II, 1983, s. 581-585 3. Björkman, A., Studies on finely divided wood. Part 1. Extraction of lignin with neutral solvents, Svensk Papperstid 59, 1956, p. 477-485 4. Boutelje, J.B., Lignin and Cellulose, Svensk Papperstid 72, 683 -686 5. Brown, W.; Cowling, E.B.; Falkehag, S.I., The structure of softwood lignin, Svensk Papperstid 71,1968, p. 811 -821 6. Brunow, G., Kilpelainen, I., Sipila, J., Syrjanen, K., Pirkko, K., Setala, H., Rummakko, P., Oxidative Coupling of Phenols and the Biosynthesis of Lignin, Lignin and Lignan Biosynthesis, ACS Symposium Series 697, 1995, s. 131-147. 7. Chioccara, F., Poli, S., Rindone, B., Pilati, T., Acta Chemica Scand., 1993, 47, s. 610 - 616, citirano v Brunow, G., et all., Oxidative Coupling of Phenols and the Biosynthesis of Lignin 8. Costas, N.P., Physico-Chemical Characteristics of Waterlogged Archaological Wood, Holzfos-hung, 1997, s. 111-113 9. Derbyshire, H., Miller, E.R., Sell, J., Turkulin, H., Assessment of LES wood 51 (1999) 4 Wood Photodegradation by Microtensile Testing, Drvna industrija, 1995, s. 123-132 10. Erdtman, H., Annalen, 1933, 503 s., citirano v Brunow, G., et all., Oxidative Coupling of Phenols and the Biosynthesis of Lignin, 11. Fengel, D., Wood science and technology, The Ultrastructure of cellulose from wood, Part 1., 1969, p. 203 - 217 12. Fengel, D., Wood science and technology, The Ultrastructure of cellulose from wood Part 2., 1970, p. 15-35 13. Fengel, D.; Wegener , G.; Feckel, J., Beitrag zur charakterisierung analytischer technisher lignine, Holzforschung, 1981, p. 51-57 14. Fengel, D.; Wegener, G., Hydrolysis of Polysaccharides with triflu-oroacetic Acid and its Application to Rapid Wood and Pulp Analysis, Hydrolysis of Cellulose, Svensk Papperstid, 1984, p. 145-158 15. Fengel, D.; Wegener, G., Wood, Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Walter de Gruyter, Berlin -New York, 1989 16. Francis, R.C.; Wilson, K.L.; Brown, A.F., Concentrations of phenolic hydroxyl groups in secondary wall and middle lamella of spruce (Picea abies), Journal of Wood chemistry and technology, 1994, p. 351 - 367 17. Freudenberg, K., Neish, A.C., Constitution and Biosinthesis of Lignin Vol. 2, Springer-Verlag, Heidelberg, 1968 18. Freudenberg, K.; Neish, A.C., Constitution and Biosynthesis of Lignin, Springer-Verlag, Berlin New York, p. 47-122 19. Iversen, T., Lignin-carbohydrate bonds in a lignin-carbohydrate complex isolated from spruce, Wood science and technology, 1985, 243 - 251 Raziskave in razvoj 20. Košikova, B.; Ebringerova, A., Lignin- carbohydrate bonds in a residual soda spruce pulp lignin, Wood science and technology, 1994, p. 291 - 296 21. Lange, P.W., Chemical characterization of spruce wood, Svensk Papperstid 57, 1954, p. 533-537 22. Leary, G.J.; Morgan, K.R.; Newman, R.H., A C CP/MAS NMR Comparison of Wood Fractions from Spruce, Holzforschung, 1986, p. 221-224 23. Marutzky, R.; Roffael, E., Holz Zentralbl, 1977, No. 28, p. 424, Citirano v Fengel, D.; Wegener, G., Wood, Chemistry, Ultrastruc-ture, Reactions 24. Maurer, A.; Fengel, D., On the Origin of Milled Wood Lignin I, Holzforschung, 1992, p. 417-423 25. Maurer, A.; Fengel, D., On the Origin of Milled Wood Lignin II, Holzforschung, 1992, p. 471-475 26. Parameswaran, N.; Liese, W., Ultrastructural Localisation of Wall Components in Wood Cells, Holz als Roh -und Werkstoff, 1982, s. 145 - 155 27. Rolando, C., Thioacidolysis of Spruce Lignin: GC-MS Analysis of the Main Dimmers Recovered After Rainy Nickel Desulphuration, Holzforschung, 1991, p. 61-68 90 28. Sarkanen, K., Wallis, A.F.A., Spruce wood depolimerization, Journal of Chemical Society Perkin Trans. I, 1973, s. 1869 - 1878 29. Shevchenko, S.M.; Leonid, G., Comparative study on mild depolimerization of lignin model dehydrogenation polymera and milled wood lignin, Journal of Wood chemistry and technology, 1995, p. 163-178 30. Sorvari, J.; Sjöström, E.; Klemola, A.; Laine, J.A., Chemical characterisation of wood constituents, especially lignin, in fraction separated from middle lamella and secondary wall of Norway spruce (Picea abies), Wood science and technology, 1986, p. 35-51 31. Uprichard, J., Holzforschung 25, Cellulose and Lignin Content in Pinus radiata D. Don. Within -Tree Variation in Chemical com-positoion, Density and Tracheid Lenght, 1971, p. 97-104 32. Westermark, U., The occurrence of p-hydroxylphenylpropane units in the middle - lamella lignin of spruce (Picea abies), Wood science and technology, 1985, p. 223-232 33. Westermark, U.; Hardell, H.L.; Iversen, T., The Content of Protein and Pectin in the Lignified Middle Lamella/ Primary Wall from Spruce Fibres, Holzforschung, 1986, p. 65 - 68 Popravek Preglednica 2. Matrika transportiranih koli~in (v tonah) V zadnji številki je pri ~lanku dr. Mirka Tratnika z naslovom Razmeš~anje delovnih naprav pri de-lavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje) na strani 50 prišlo do pomote pri objavi podatkov v preglednici št. 2. Preglednico objavljamo ponovno in se avtorju in bralcem iskreno opravi~ujemo za napako. od/do N 1 N 2 N 3 NN 45 N 6 N 1 0 85 20 18 6 13 N 2 30 03 15 9 N 3 32 0 0 0 0 2 N 4 36 7 0 0 1 0 N 5 9 11 0 40 1 N 6 27 33 8 00 0