MED KNJIGAMI

Leto 197 4A 5 št. 1
MED KNJIGAMI je bilten pionirske knjižnice v Kranju /oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj/.Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bo-le-Vrabeo, Ivo Zrimšek.Razmnožuje Delavska univerza v Kranju.
CB 242
ČLANARINA ZA 1. 1975 BO V PIONIRSKI KNJIŽNICI lo.-ND.
Zamudnina za knjigo 1.- ND Izgubljena Izkaznica 5»- "
NEKATERI BRALCI VRAČAJO ZELO POŠKODOVANE KNJIGE. VSAK OBISKOVALEC KNJIŽNICE SE MORA ZAVEDATI, DA SO KNJIGE NAMENJENE VSEM BRALCEM, NE PA SAMO NJEMU, ZATO NAJ PAZI, DA JIH NE BO ZAMAZAL, RAZTRGAL ALI PA IZ NJIH IZREZOVAL PODATKE IN ILUSTRACIJE.
ZA TAKE PREKRŠKE ZARAČUNAMO ODŠKODNINO.
PREBERITE
2
PREDSTAVLJAMO
VAM
....-Wlf.-.
a oznako
P
Z.M. Jovanovič: MAK OB PROGI R. Bach: JONATAN LIVINGSTON GALEB
C. Cenac: NA MILIJARDE SONC R. Gulilot: GOŠČAVA IN ŽIVALI P. Šušteršič: MEHURČKI IZ CEMUNA I. Laarmann: HALO,STANUJEMO V ŽIVALSKEM VRTU
G.A. BUrger: PRIGODE LAŽNIVEGA KLJUKCA
z oznako
H.	Svozilova: VISOKA NAPETOST M. Mohrt: UJETNIK MORJA
K. David: Črni volk
J. Eedier: ROMAN O TRISTANU IN
IZOLDI
I.	Cankar: ČRTICE
HIŠA MARIJE POMOČNICE
3
IZ KATERE KNJIGE JE ILUSTRACIJA?
poljudnoznanstvene knjige:
MAKALU
VELIKA ILUSTRIRANA OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA
z oznako
C
Vid Pečjak: POBEGLI ROBOT
Zima Vrščaj: SINIČKA NAS JE OBISKALA
Slavko Jug: NASMEJANE ČRKE
LEopold Suhodolčan: HI, KONJIČEK
Branka Jurca: ČUJ IN KATKA
Svetlana Makarovič: KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI
Svetlana Makarovič: ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO
Marja Cerkovnik: PRAZNIČNA PRAVLJICA
Grigor Vitez; ZRCALCE
Kristina Brenk: PŠENICA NAJLEPŠI CVET
Lojze Kovačič: MOŽIČEK MED DIMNIKI
KNJIGE Z NAŠIH
POLIC
IZ KATERE KNJIGE JE ILUSTRACIJA?
/•uoemsi 4.J©qoH!BpTOBJ4.sntI enp —o ®qpoŠz • JB®'! ojutih/
6
PREDSTAVLJAMO VAM
NASE
SAVIČ JELENA
je bila še zelo majhna, ko je s sestrično že prihajala v pionirsko knjižnico. V 2. razredu se je odločila, da se vpiše tudi sama. Zdaj hodi v knjižnico eno leto, in sicer vsakih 14 dni, včasih pa pride še prej. Enkrat samkrat je po nerodnosti morala plačati zamudnino.
Danes je v čitalnici brala knjigo NAŠ BUČEK. Priporočila jo ji je prijateljica Branka. Prebrala jo je že do 12. strani in se ji zdi, da bo res zanimiva. Ker odhaja oče od doma ob enih, mama pa se vrne ob treh, Jelena ta Sas rada preživi v knjižnici. Že dalj časa išče Disneyeve knjige, pa z njimi nima sreče.
Rada bere tudi knjige o naravi.
BUČEK JE BIL SEVEDA ZADOVOLJEN.
Z NOVO OBLEKO BI BIL ČE MARSIKDO ZADOVOLJEN, POSEBNO ČE TAKO IZNENADA PRIDE, KO ČLOVEK NA TO NIČ NE RAČUNA. ZANIMALO J2 PA BUČKA, KAKŠNA BO OBLEKA, KAJTI DOBRO SE JE ZAVEDAL, DA NI VSE LEPO, KAR BI HOTELI NANJ OBESITI. MATI MU JE POKAZALA BLAGO; BILO JE SVETLORJAVO IN ČE DOKAJ MOČNO, DA JE BIL BUČEK KAR DOBRE VOLJE; VČEČ MU JE BILO.
"HLAČE BODO SEVEDA DOLGE," JE PRIPOMNIL BUČEK TAKO, KAKOR DA BI BILO TO SAMO PO SEBI UMEVNO, DAŠI SE MU JE ŽE VNAPREJ ZDELO, DA BODO PRAV V TEM VPRAŠANJU NASTALE SKORAJ GOTOVO KAKE TEŽAVE.
"SAJ VEŠ KAKO! ZATE SO KRATKE HLAČE. DOLGE SO SAMO ZA ODRASLE, TI PA KOMAJ ZNAŠ HODITI. VSE MI BOŠ OKRESAL, DA BODO ZA DNOM VEDNO CVETELE. PA PO BLATU ČOFOTAŠ KAR TJAVDAN, - KDO TE BO PA ZMEROM ČEDIL!" JE ODLOČNO ODGOVORILA MATI.
"TOLIKO SEM PA ŽE VELIK, DA NE BOM NOSIL TISTIH PRISTRIŽENIH HLAČ, KI NISO NE DOLGE NE KRATKE, SAJ SEGAJO KOMAJ DO SREDE MEČ."
/Naš BuSek - odlomek/
JENKO MARKO
hodi v 3. razred in ima veliko knjig. Kupuje mu jih oče, ki je trgovski potnik, pa zato s potovanja večkrat prinese tudi kako tujo knjigo. Prebereta jo vedno skupaj.
Kadar ima veliko učenja, Marko ne prihaja v knjižnico. Zanima ga predmet spoznavanje narave in dru žbe. Rad bere tudi take vrste knjige, ker zna potem v Šoli odgovoriti na marsikatero vprašanje V takem primeru je še posebno zadovoljen. Najraje pa ima telovadbo in zato bere tudi knjige o športu in posluša športna poročila.
Danes je nameraval iti samo v Globus, potem pa je zavil še v knjižnico. Po knjige bo prišel jutri. Najbrž bo izbral kakšno resno knjigo. Mogoče tudi zgodovinsko ali partizansko.
Obiskovalcem knjižnice priporoča knjigo
LUKEC TN NJEGOV ŠKOREC
LUKEC JE PRVO NOČ NA PARNIKU TRDNO SPAL. VOŽNJA Z VLAKOM IN NOVI VTISI SO GA BILI HUDO UTRUDILI. NE BI SE BIL ŠE PREBUDIL, DA MU ŠKOREC NI ZLETEL NA TREBUH IN GA ZAČEL KLICATI :
"LUKA! LUKA!"
NEKATERI POTNIKI SO ZASPANI GODRNJALI, DRUGI PA SO SE SMEJALI.
DEČEK SE JE NAGLO UMIL IN OBLEKEL. KO JE STOPIL NA KROV,
JE ZAZIJAL OD ZAČUDENJA. NIČ VEČ NI BILO VIDETI SUHE ZEMLJE, OKROG IN OKROG JE LEŽALO SAMO MORJE, MORJE*** GALEBI,
KI SO DOLGO LETALI ZA BERNIKOM, SO ZAOSTALI. RIBIŠKE LADJICE 3 PISANIMI J ADR SO IZGINILE ZA OBZORJEM.
TUDI MARJETA JE PRIŠLA NA KROV. POLOŽILA JE LUKCU ROKO NA RAMO IN SE MU NASMEHNILA. V TISTEM TRENUTKU JI JE BILO, KAKOR DA NA VSEM SVETU NIMA NIKOGAR RAZEN NJEGA.
LUKEC JE OPAZIL NJEN BLEDI OBRAZ. PRIŠLO MU JE NA MISEL: "KAJ, ČE BI MATER IZGUBIL?"
/Lukeo in njegov Škorec - od= lomek/
Sega iztok - 3.r.
je na vprašanje, koliko knjig prebere, odgovoril:
"Uh, saj imam že polno izkaznico! "
Bere v prostem Sasu, to pa je takrat, ko nima ved nalog in učenja. Iztok ima najraje matematiko, Dobiva samo petice. Rekel nam je:
"Nova matematika je prima!"
Opozorili smo ga na knjigo Z igro v matematiko. Dobro jo je poznal, le v knjižnici je še ni opazil.
Iskal je PRETEKLOST V PODOBAH. Bralcem svetuje, naj berejo Butalce ali pa Bolgarske ljudske pravljice,
BUTALE SO IMENITNE. NI DOSTI MANJKALO, PA BI BILE PRIŠLE V ZGODOVINO IN BI SE MORALA ŠE DEGA V ŠOLI UČITI O BUTALCIH.
TO JE BILO TISTE DNI, KO JE TUREK, KRIVOVERNA TA NESNAGA, STRAŠIL PO DEŽELI IN ROBIL ŽIVINO IN MLADINO.
PA SO SE ZBALI TUDI V BUTALAH,
DA NE PRIDE KRIVOVERNA TA NESNAGA 'ŠE NAD NJE IN SO IMELI VZROKA, DA SE BOJE, KAJTI SO BILI PONOSNI NA SVOJE KRAVE IN JUNCE.
PA SO MOŽEVALI IN SKLENILI,DA SE BREZ BOJA NE UDAJO. NEGO DA NA CESTI, KI JIM PELJE V STAROSLA VNE BUTALE, POSTAVIJO NAPIS:
"TURKOM PREPOVEDANA POT!?
ŠE SE JE OGLASIL GLAS: "NE BODIMO ZAJCI! NAPIŠIMO:
"STROGO PREPOVEDANA POT!"
PA JE NAVDUŠENO OBVELJALA ŽUPANOVA, DA S TURKOM NIČ USMILJENJA IN SE NAJ ZAPIŠE:
"NAJSTROŽE PREPOVEDANA POT!?
/Butalci - odlomek/
/•laROiatl-BIoJeU •H :eCToe.i*snTl ‘III o^t^Buiap. —BUI A OJST Z :aP9^s^00JS U83tBH/
14
/•o-ia^so BCfpfi iaPpoBa^enil 'lon^	bu
BCapAOSOJ Jg^AOJB^BH BUBIP-dAS/
SAVNIK MIŠO
u/5eneo 5»raz. osn.š« Stane Žagar je gele en mesec Slan pionirske knjižnice, vendar pravi, da je prebral že zelo veliko knjig. Najraje bere "taKe za odrasle Ker so v šoli brali Boj na požiralniku, si je v knjižnici izposodil SAMORASTNIKE. Je tudi Slan šolske knjižnice. V prostem Sasu najraje bere.
Povprašali smo ga, zakaj izbira danes samo revije. Povedal je,da ni naroSen na nobeno revijo, zato jih pregleda v pionirski knjižni-oi. Najraje prebira KURIRČKA in PIONIRSKI LIST.
Drugim bralcem priporoSa, naj bi prebralj knjige
KALA
SIVI
BELI CIGANČEK
BAN PRED NJEGOVIM PRIHODOM V ŠOLO JE UČITELJ PREJEL PISMO -POSLAL GA JE MESTNI DOM ZA NEPRESKRBLJENE OTROKE, KI SO V VOJNI VIHRI IZGUBILI STARŠE. V PISMU JE MED DRUGIM PISALO:
"PROSIMO, DA Z ZGORAJ IMENOVANIM DEČKOM RAVNATE LJUBEZNIVO. NJEGOVE DOKUMENTE VAM BOMO DOSTAVILI POZNEJE-"
BIL JE VISOK FANT, KOŠČEN IN ZDRAV. TAKŠNI DEČKI, PRAVZAPRAV FANTJE, PO NAŠIH VASEH NISO REDKI: KOPAL JIH JE BEŽ, 'VETROVI 30 JIM KUŠTRALI LASE; OBRAZE IMAJO OŽGANE OD SONCA IN MRAZA; NI JIH BOŽALA NEŽNA MATERINA ROKA NITI JIH NI USPAVALA PRIJAZNA MATERINA BESEDA. TAKŠNI FANTJE SO NAVADNO OVČARJI ALI KRAVJI PASTIRJI, NENASPANI IN NIKDAR SITI. KRUTA USODA JE NA NJIHOV OBRAZ VTISNILA SVOJ TRDI PEČAT, NI PA JIM SKALILA ČISTEGA SRCA,MARVEČ JIM JE PODARILA NEKAJ, ČESAR DRUGI OTROCI NIMAJO:VZDRŽLJIVOST. NO, TAKŠEN JE BIL TUDI PRIŠLEC.
IME MU JE BILO TARUNO MULON. BREZ DATUMA IN KRAJA ROJSTVA. CIGANČEK.
/Beli ciganček - odlomek/
Navdušeni boste — to lahko trdirhc z veliko gotovostjo — saj se s takoj popolno in dragoceno knjigo o naM ravi doslej še niste srečali!
Izvrstne barvne in črnobele po4| dobe, ki bogatijo knjigo, so privlačn^|| in žive kot barvni film — da, celoti boljše so, saj lahko sleherno po« drobnost natančno in vednoznovaf J pogledate.
Starši boste lahko skupaj z otroki j,| spremljali najbolj razburljive pu-j| stclovščine življenja — čez vse| kontinente in dežele, pod zemljo!.; in nad njo. Odkritja ob tem se iahkbj|' kosajo tudi z najbolj bleščečimi i2-(| najdbami našega časa.	l,<||
Koliko vemo danes o naravi, olj vsem živem in neživem, kar nasfj obdaja; o zakonitostih in soodvis-l nostih, ki uravnavajo delovanje naj4|i bolj krhkega in občutljivega mehai|| nizma — življenja? Kaj vemo o vpli-l vih in posameznih procesih, ki pdr|| ganjajo neskončno število drobnih«! in še drobnejših kolesc te orjaške ^ ure?
Veliko in malo hkrati! Predvšerr\|j poznamo — dobro ali vsaj priblizritil — posamezna izmed teh kolesc, os|| in prenosov, nekaj kemijskih reakciji' in fizikalnih zakonov. Obsežnejši;’; procesi so nam že manj jasni, š#| bolj pa se izgubimo, če hočemd
iti.i	:„u
M
U
IZŠLA J E KNJIGA
/Sojeti vso zapletenost medsebojnih ^odvisnosti in razsežnosti dogajanj |v sebi in okrog sebe.
Tedaj se zavemo, da nam je narava
'j
j v resnici le znana neznanka ali | neznana znanka. Toda vse te skriv-imosti so zdaj pred vami, opisane j "v knjigi NARAVA, čakajo, da jih odkrijete.	f
Da, naravo boste nenadoma za-j gledali z drugimi očmi; celo bližnji | gozd se bo nenadoma spremenil v : eksotičen vrt, travnik v najzanimi-
■	vejši botanični in živalski vrt. Razumeli boste šele pred nedavnim raz-
; vozljano govorico čebel in se naučili brati starost podrtega drevesa iz njegovih letnic...
Presenečenje bo sledilo presenečenju: danes rastlina — jutri
■	žival; najmmogočnejše zgradbe na
■	svetu so delo drobcenih koral; omam-
* no dišeči in bleščeči, več kot meter ! široki pragozdni cvetovi so le dobro ;prikrite živalske pasti; termitnjaki rimajo tudi metrske zidove in vzorne
.
■
1
i klimatske naprave; »rastlinske hiše« v navidez docela mrtvi puščavi; naj-f hitrejša roparska žival gepard do-iVseže hitrost več kot 100 kilometrov i' na uro; uganka selitve ptičev; naj-; večja žival vseh časov — sinji kit — j ima srce, ki tehta 600 do 700 kilo-■ gramov...
'• '	"	/ M
I«- f »•.ii* *..i!.»■ •	'iiikiaii irinJfiuAinrf^»titti i «
20
knjige.
KI STE JIH
KNJIGA 0 TITU PRAVLJICE
LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC BUTALCI
DOGODIVŠČINE MRAVLJINČKA FERDINANDA ČUJ IN KATKA MIŠKOLIN
ZGODBE IB NARODNOOSVOBODILNE BORBE
BAMBY
DOGODIVŠČINE PARTIZANSKEGA ŠOFERJA
PTIČKI BREZ GNEZDA DEČEK NA ČRNEM KONJU ROBIN HOOD LESNIKA NAJDENKA
MEt ZGUBLJENA DEKLETA V SEDEMNAJSTEM PRETEKLOST V PODOBAH TISOČ IN EB DAN ILUSTRIRANA ZGODOVINA SVETA •KLASIČNA GRČIJA EGIPT
JAMES COOK
PISANI ŽIVALSKI SVET
/Ali poznaš avtorje teh knjig? Poišči jih v naslovnem katalogu!/
NAJRAJE BRALI
21
IZPOSOJENE KNJIGE NA POM:
julij	4011
avgust	3632
september	4 004
oktober	6433
november	6651
V ČITALNICO	IZPOSOJENE KNJIGE
IN REVIJE:	
julij	608
avgust	683
september	1409
oktober	162 5
november	1721
POVEDANO S ŠTEVILKAMI


■
■ :
r-i ; ■	■:
■ v-



5,V..-,.	r,




/'V.	•.








, ;■: ' •