fZ^ l^f Gorenjski časnik It^y Prvi predhodnik ttdmic i TOREK, lO. NOVEMBRA 2009 Uto LXn» št 89, cena 1,35 EUR, 19 lIRK Odgovorna ubednica; Marija Volčiak CA^IUVI^ uhaja UJi 10K)(IH IN OB PEIKIH naxlada: 22.000 izvodov WW.GOR EN 1 SKIGLAS.SI Delavci kranjske tekstilne tovarne Zvezda so se odločili, da stavko preložijo do odgovora, ali je mogoče najti denar za nadaljevanje proizvodnje. Stefan Žarci "želimo dostojanstvo, želimo da so vsi poskusi pridobitve Kranj • Včeraj zjutraj so se delavd Zvezde zbraJi na zbo- deldti, kupci čakajo". Predsednica upravnega odbora družbe Zveida Neve- kreditov pri bankah propadli, najveila^t omenjena tekstilna tovarna Tekstina iz Ai- m delavcev na pogovoru s na Tea Gorjup delavcem to- dovšáne, ki pa svojo pomoč predstavniki vodstva družbe krat ril mogia ničesar oblju« želi zavarovati, saj je Zvezda in upravnega odbora. Njiho- biti, saj pogovori s partnerji izgubila zaupanje. Predlaga- ve zahteve po izplačilu plač, še potekajo. Pojasnila jiih je, la je, da se stavka odloži do socialnih prispevkov in re- da sta zamudo pri septembr- 20. novembra, ko bo znano, gresa so bile namreč le delno ski plači, neplačilo prispev* ali je sklenjen dogovor s Tek^ izpolnjene, saj so 30. oktobra kov za september in neizpla- stino, sicer pa bo upravni od- prejeli plače za septenaber, Čilo prvega dela regresa pov» bor predlagal zakonsko prispevki so bili plačani za zročili dve pravno veljavni iz- predvidene ukrepe • prisilno julij in âN^ust, prvega dela re- vršbi, ena od njih, na ogorče- poravnavo ali stečaj. gresa pa niso prejeîi. Pred- nje delavcev, tudi za izplačilo Predlog o odložitvi stavke vsem pa jih je zanimalo, odpravnine nekdanjemu di- je sicer bil sprejet, pri čemer kako je z nabavo materialov, rektorju. Kot reSitevzafinan- pa za delavce v razmerah, ko saj kot je dejaJ predsednik dianje přepotřebný naku- ni dela in bodo poslani na ča- sindikata lanez Podgorelec, pa materialov je bila ob tem, kanje, ni velike razlike. . Na včerajšnjem zboru delavcev kranjske Zvezde / f«te: consd kswk; Ledena dvorana spet razburja Pri ponovni preiskavi so kranjski kriminalisti ugotovili nepravilnosti pri gradnji športne dvorane na Zlatem polju in izdali štiri kazenske ovadbe. Vilma Stanovnik Kranj • V Kranju so bile do- Ije in prostor pa je v pritožbe- bro znane težave športnih nem postopku potrdilo odlo- vali Upravnemu sodišču v Policijske uprave Kranj spo I » I« « » MB ^^ ^m ^^ m^ ^m^ ^^ ^ J ^^ I m^i^A^m t^^m a^»«^ slopck, lu Vas je bil» vložeiiii čitev prvostopenjskega oigd- Ljubljani, kjer pa o zadevi še pritožba, Ministrstvo za oko- na. Sprožen je bil ustavni niso odloČili. • « « i « A« i« % zadevo posredo- Micuii konec tedna pa so s klubov, posebno Hokejskega kluba Triglav, ki je po rušenju objektov na Savskem otoku 06tai brez drsališča. Več let so trenirali po različnih krajih Slovenije, jeseni pred dvema letoma pa so vendarle spet dobili dvorano, ki je na Zlatem polju zrasla v javno-zasebnem partnerstvu. Čeprav je investitor, družba Exo biro iz Maribora, dobii gradbeno dovoljenje, pa je bi) septembra 2007 vložen predlog za obnovo postopka. Kot pojasnjuje Olga Jambrek ročili, da so konec oktobra zaključili preiskavo ter ovadili §tiri ljudi. Ugotovili so nepravilnosti glede skladnosti objekta s prostorskimi akti, pa tudi nepravilnosti pri izdaji gradbenega dovoljenja. Kot pravijo na Upravni enoti Kranj o vloženi ovadbi niso uradno obveščeni, konec julija pa jih je obiskal predstavnik Sektorja kriminalistične polidje Kranj, ki jih je seznanil, da je v tej zadevi podana ovadba, zato so orgajiom za notranje zadeve iz Upravne enote Kranj, so Zapleti glede ledene dvorane so se začeli že pred postavitvijo, posredovali dokumentacijo, temu ugodili in obnovili po- očitno pa jih bodo reševali tudi na sodišču. ; fom: Tim oou s katero so razpolagali. ELEKTRONSKA BANKA ^im Do 20. novembra zastonj! Gorenjska ^ Banka www.gbkr.si Evropski denar na Gorenjsko Daníca Zavkl Žlebir metrov kanalizacije, prenovili štiri čistilne naprave in Škofja Loka, Gozd - M a rtu Ijek zgradili novo v ReteČah, na • Služba vlade za lokalno sa- kanalizacijo bo na novo pri- moupravo in regionalno po- ključenih 8532 prebivalcev, litiko je izdala odločbe za tri na vse Čistilne naprave pa projekte, ki jih bo sofinand- 9476 enot. Kohezijski sklad ral Evropski sklad za regio- projekt sofinancira v višini nalni razvoj. Dva sta gorenj- 15,9 milijona evrov. Kolesarska, in sicer odvajanje in čiš- ska povezava med Gozd- čenje odpadnih voda v poreč- Martuljkom in Jesenicami ju Sore in kolesarska poveza- pa je vredna 2.3 milijona ev- va med Gozd-Mattuljkom in rov, zanjo bodo dobili i,6 mi- Jesenicami. Prvi je vreden lijona evrov evropskega de- 29,6 milijona evrov, prijavile narja. Predvidene so gradnja pa so ga občine Skofja Loka, kolesarske stere, postavitev Žiri, Železniki in Gorenja dveh brvi in mostu za pešce vas-Poljane. Zgradili in iz- in kolesarje čez Savo Dolin- boljšali bodo dobrih 23 kilo- ko v Gozd-Martuljku- 89 AKTUALNO Kamniški KIKgre v stečaj Okrsjno sodtšće v ljubljani na predog )oca Pe^ečn^ka, direktorja družbe GSA, začelo steC^Jni p^sto* pek za kamniški KIK. Odločitev j« vodstvo K)K-3 preser^eiila» saj imajo narodil m dela dovol) najmanj do mar(d prihodnje leto. GORENJSKA Kmalu nov nc^metni c&nt&r Občina Cerklje bo v VelesoverD zgradila nov nogometni center, za katere« ga so v petek položili temeljni ksmen. Nalcžba bo ^ala 840 ttsoC evrov, petino denarja bo prispevalo MinUtr-ttvoza solsTvo in Sport. ZDRAVJE & LEPOTA Tumorja ni dobro zavreâ v bciniânld Colnií: so dobili dot^ofje- nje etične komisij«, da s privoljenjem bolnika lahko shranijo njegovo rakavo tkivo. Tumorja ni dobro zaiiirečl, ker bhko Čez nekaj let pride na tr^e zdravilo, usme^eno na določen« biološke značilnosti tumorja. 11 KULTURA Umetnost plemeniti Brdo v soboto so v preddverju kongresnega centra na Brdu predstavili dda de* v^h likovnikov Iz Slovenije. Italije, Avstrije in HrvašVe, ki so pretekli teden ustvarjali na tamkajšnjem U tra- dicion«lnem srečanju. 27 VREME Dcxnes in Jutri bo preteènc oblačno. V četrtek bo dehw do zmerno oblačno, :gutny bo po nižinah me^. 3/7°C jutri: preiežno oblačno o KD VC « 4 J y J I 2 POLITIK dan ica. zavrl^g-glas.si GORENJSKI GLAS torek, lo, novembra 2000 LjUBlJANA Nezdružljivost funkcij bi ie razširili « Mandatno-volilna komisija državnega zbora je prejšnji teden obravnavala predlog sprememb zakona o poslancih. Po predlagani nevelí bi v prihodnje poslanci državnega zbora ne mogli biti hkrati tudi župani, nezdružljivost pa je vladna koalicija razširila $e na delovanje poslancev v organih lokalnih skupnosti, tudi v občinskih svetih. Zakon o poslancih določa, da poslanec hkrati ne sme biti član državnega sveta niti ne sme opravljati druge funkcije a(i dela v državnih organih. Poleg tega tudi ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupr\osti, po r>ačelu delitve oblasti na zakonodajno in izvršno pa naj bi nezdružljivost veljala tudi za člane občinskih svetov. Če bodo poslanci v državnem zboru sprejeli novelo zakona (med njimi sedi tudi 21 županov, štirje so tudi z Gorenjskega, večina pripada prav vladajoči Koaliciji), na) bi novost obveljala po naslednjih parlamentarnih volitvah. D. Í l^uegANA Tudi koalicija o referendumu Predsednik države Danilo Ttírk se zavzema za preverjanje podpore arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in HrvaŠko s predhodnim posvetovalnim referendumom. Meni tudi, da je treba o tem državljane vprašati pred ratifikacijo v državnem zboru, in podpira ustavno pr«sojo tega sporazuma. Premier Borut Pahor pa je napovedal, da se bo glede predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem spofazumu posvetoval s koalicijskimi partnerji. Največja vladna stranka SD sporazum podpira, predsednik vlade pa napoveduje, da bo na prihodnji seji vlade zakon o arbitražnem sporazumu poslal v presojo ustavnemu sodišču. D. Ž. UUBgANA Dvajset let Mladih krščanskih demokratov Leta 1989, nekaj dni po ustanovnem kongresu Slovenskih krščanskih demokratov, so bili v Ljubljani ustanovljeni Mladi Krščanski demokrati, ki so veliko prispevali k razvoju krščanske demokracije v Sloveniji. Mladi kristjani so hrepene- II po družbenih in političnih spremembah ter se želeli politično udejstvovati, od tod pobuda za ustanovitev. Takratni člani Mladih krščanskih demokratov so zaslužni tudi za us- peh SKD na pn/ih demokratičnih volitvah, aktivno pa so sodelovali tudi pri procesu osamosvajanja Slovenije, sporočajo iz MKD, danes podmladka NSi. D. Ž. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas : Avtokarto prejme MARIJA KERN iz Šenčurja KOTIČEK ZA NAROČNIKE Ali En, Cubisme in Andrej Spet smo za vas, dragi naročniki, pripravili cel kup stvari, ki vas utegnejo zanimati. Naj začnemo s koncertom Ali Ena. V petek, 13. novembra, bo kranjski AKD Izbruh v okviru turneja po Sloveniji obiskal Ali En a^a Dalaj Eegol, za katerega vam ponujamo dve breiplačni vstopnici. Poskusite odgovoriti na nagradno vprašanje: kakšno je rojstno ime Alija Ena? Pišite nam najkasneje do srede» 11. novembra Nagrajenca bosta vstopnici prevzela na blagajni pred začetkom koncerta. Če se želite brezplačno prepustiti energičnim afro-kuban- skim ritmom skupine Cubismo, nam povejte, od kod prihaja td s»kupina. Dva izžrebana si bosta koncert, ki bo v petek, 20. novembra, ob 22. uri v Planetu Tuš, lahko ogledala v paru. Odgovore pošljite najkasneje do prihodnjega torka, 17. novembra. Nagrajenca bosta vstopnice prejela po pošti. V uredništvo smo prejeli promocijski izvod nove zgoščenke Andreja Šifrerja. Imamo le er>o zgoščenko, pa še to želimo podarit) nekomu izmed vas. Ct bi ga radi imeii, napišite na^ slov albuma in odgovore pošljite najkasneje do petka, 13. novembra. Ker pa ima Andrej 29. novembra tudi koncert, naj vam zaupamo, da za vas pripravljamo kar precej gratis vstopnic. Več v prihodnjem Gorenjskem glasu. Vse odgovore nam pošljite na: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: koticek@g-glas-si. D. K. Ministrica o varnosti v Kamniku Na pogovoru s kamniško poslano julijano Bizjak Mlakar je ministrica spregovorila tudi o aktualnih dogajanjih v kamniškem KIK-u. 4 obrambo Ljubica Jelušič Jasna Paiadtn Kamnik - Kamniška poslanka Državnega zbora Julijana Bizjak Mlakar je v dvorani Matične mjižnice Kamnik pripravila zanimiv pogovor z ministrico za obrambo Ljubico Jelušič, s katero jo druži večletno sodelovanje v okviru strokovnega sveta pri predsedniku stranke SD Borutu Pahoriu. Kljub zanimivi uvodni tematiki o ženskah v politiki iniciativo skušajte vplivati na ta red, država pa bo z inšpektorji vse skupaj nadzirala. Navsezadnje so prav zaposleni v družbi tisti, ki znajo s temi snovmi najbdje ravnati. To je naš skupen problem in v stečajnem postopku bi prvi upnik morala biti varnost," je povedala ministrica Ljubica feliišič, v pogovor pa se je vključil tudi župan Tone Smolnikar» ki je poudaril, da občina zaradi nejasne lastniške strukture nima dovolj in- pa je pogovor, ki so ga Poslanka julijana Brzjak Mlakar in ministrica Ljubica Jelušič formadj in da bi KIK moral spremljal številni Kamniča» sta največ pozornosti namenHi aktualnemu dogajanju v biti projektvlade. Poudaril je ni. hitro nanesel na - v teh kamniškem KIK-u. dneh zelo vročo tematiko v še. da sodišča v desetih letih v sporih med lastniki niso reši» Kamniku - nevarne snovi v skladiščih. "Ministrstvo za odpadke, Id so posledica nji- la nič in da še vedno ni jasno, KIK»u in napovedani stečaj obrambo je pred kratkim na hove lastne proizvodnje, je kaj vse je na območju kamni- družbe ter s tem povezano uničen fe v m j ino odpeljalo odgovorno podjetje samo, saj ške smodnišnice še od časov varnost občanov. Zbrane je pet ton nevarnih sredstev, Id gre za zasebno lastnino in dr- pred 2. svetovno vojno. "Vse zanimalo, kdo bo poskrbel za smo jih v KIK pripeljali že žava veliko vzvodov tu nima, vpletene strani se moramo varno uničenje približno leta 2002, a kljub dogovoru Ključno vprašanje za varnost čim prej usesti za isto mizo dvajsetih ton nevarnih od- in plačilu pred leti do uni- je vprašanje reda in vi, Kam- in najti rešitev," je še pozval padkov, Id jih še hranijo v čenja ni prišlo. Za preostale ničani, z občino in civilno župan. Vlada dopolnila predloga proračunov Danica Zavrl ŽLEB« julijem 2010, odprave tretje prinašajo višje odhodke dr- za 15 milijonov. Prav tako je ..............................................................................četrtine plačnih nesorazme- žavnega proračuna, ne bo vlada dopolnila predlog pro- Ljubljana - Vlada je ta teden rij s 1. oktobrom 2010, usVh- zviševala proračunskega pri- računa za leto 2021. znova sprejela dopolnjen predlog ditve regresa za letni dopust manjkijaja, ampak je določe- zaradi sprememb, ki vplivajo proračunov za leti 2010 in ter uskladitve dodatnih pre- ne odhodke v dopolnjenem že na proračun za prihodnje 2011. Glavna razlika med že mij kolektivnega dodatnega vloženim predlogom prora- pokojninskega zavarovanja). predlogu proračuna za leto 2010 znižala. Proračunski leto. Skupni obseg odhodkov v letu 2on ostala enak (104 čuna za leto 2010 in dopol» Prav tako je vlada dopolnila primanjkljaj se v letu 2010 milijarde evrov)» saj se je vla- njenlm predlogom prorafti» intervenrijski zakon, kjer so tako ne povečuje, ampak celo da odločila za racionalizacijo na za to leto se nanaSa na do- popravki narejeni tudi na po- znižuje za 7,6 milijona ev- pri nekaterih drugih odhod» polnitev zaradi dogovora z dročju transferov posamez- rov, čeprav je bUo zandi zad« kih. Tudi proračunski pri- sindikati javnega sektorja nikom, kar tudi povečuje njega dogovora s sindikati manjkljaj ostaja na ravni 4.1 glede plač (zaradi splošne proračun, Vlada se je odloči- treba povečati sredstva za odstotka BDP (1,55 milijarde uskladitve osnovnih plač s 1. la, da zaradi sprememb, ki plače v državnem proračunu evrov). Obnovljena soteska vabi obiskovalce Matevž Piktar možnosti gradnje mostu, ki dovoljna. Gradnjo mostu, ki večjo varnost, nesodelovanje ...................................... bi povezoval Staro Pokljuko bi povezoval Staro Pokljuko med svetnaki in krajam, pro- Pokljuška soteska je bila in Zatmik. Cesta je z obeh in Zatmik. bi podprlo kar se- blematična sta tudi prehiter obnovljena in letos poleti strani že narejena, manjka demdeset odstotkov vpraša- promet skozi Gorje ter neu- Atlf va odprta za obiskovalce, pa prav most čez Prelaz nad nih in le četrtina gradnje ne rejena kanalizacija. V anketi nas je zanimalo, ko- galerijami. Sodelujoče smo podpira, preostalih pet odstot« liko prebivalcev občine Gorje vpraiaJi tudi po tem, kaj jih v kov pa je neopredeljenih. Sodelujočim se zahvaljujemo za odgovore. Če bi želdi jo je že obiskalo, odkar je Gorjah najbolj moti. Bolj pogosti problemi, ki Gorenjski glas redno prebi- prenovljena, in ali so z njeno Obnovljeno Pokljuško sote- so jih izpostavili občani Go- rati, nas lahko pokiičete v obnovo zadovoljni. Prav tako sko je obiskaio že 29 odstot« nas je zanimalo tudi, kakšno kov sodelujočih in med njimi nj, so: neurejena javna razsvetljava in ponekod §e slabe Klicni center slepih na števil-ko 04/5116 404 in si ob na« mnenje imajo vprašani glede je večina z njeno obnovo za- ceste, pogrešajo pločnike za ročilu izberete eno od daril. Ai se sbiHfrie z B^raA^ mostu r» cesti z Zatmib te PrabK rs Sbro Pofciukc^ /U ste zxl(M>^ z obnovo Posute soteske, ki je ponovno odprta od avgusta letasř Da 70% He 25% Ne vtm 5% Nezadovoljni Nisem je ie oDískál n% Zadovoljni N-264 t 4 y » GORENJSKI GLAS torek, 10. novembra 2009 ^KTU) LNO infa ^g-éas.si 3 Kamniški stečaj Kaj bo 2 zaposlenimi, začetimi posli in nevarnimi sredstvi, ki čakajo na uničenje, bo znano v tem tednu, îasna PAIADIN Kamnik • Čeprav se je o mni^nosti <>tpřaja v KIK-u go« vorilo vse od pomladi in je • kot je povedal direktor Aleš Erbežnik • sklep sodišča vseskozi predstavljal grožnjo tekočemu poslovanju, je odlo-ůtev Okrajoega sodišča v Ljubljani, ki je minuli teden na podlagi predloga direktor-ja družbe GSA Joca Pečečni- ka odredilo začetek stečajnega postopka družbe KI K Kamnik, vodstvo družbe presenetila. Aleš Erbežnik je pojasnil, da so v družbi vseskozi upa- upravičeni, bo sodišču predlagal, da dovoli nadaljevanje proizvodnje oziroma zaključek vseh tekoâh poslov. Spo- ročQ je §e, da bo do konca tega tedna znano, kaj bo s 110 zaposlenimi in kakSna bo nadaljnja usoda podjetja. Tudi zaposleni so začetek stečajnega postopka sprejeli z mešanimi občutki. "Vseskozi smo nekako vedeli, da bo do stečaja prej ali slej prišlo, seveda pa smo zaskrbljeni za svoje službe. Če bi do stečaja prišlo junija, ko je bil podan predlog, bi se stvari verjetno obrnile v pravo smer, zdaj pa ne vemo, kako bo. Družba nam Še li, da do ste&ja ne bi prišlo, KIK je eno redkih podjetij v Evropi, ki izdeluje kakovostni saj imajo naročil in dela do- smodnik, a usoda zaposlenih in proizvodnje je zdaj v vedno dolguje približno dva milijona evrov prispevkov za pokojninsko zavarova- volj ter proizvodnjo razpro- ro«" steiajn^a upravitelja, dano vsaj do marca 2OLO. Kritičen je predvsem do dela bil imenovan-za stečajnega sporočil, da čaka na eko- nje. Želimo si, da bi lahko sodišč, ki naj bi bila glavni upravitelja, se je v petek in nomsko analizo tistega, za naprej delali, je pa stečaj do- krivec za stečaj, saj v minu čeraj že pogovarjal o primo- kar direktor dnižbe zatrjuje, ber za to, da se stvari konč- lih letih iz njemu nerazum- predaji poslov. Za naša vpra- da je vredno nadaljnjega po» no razčistijo," je povedal Ijivih razlogov dela niso šanja včeraj še ni bil doseg- slovanja. Ce bodo rezultati opravila. Grega Erman, ki |e Ijiv, je pa medijem že v petek nadaljevanja poslovanja glavni sindikalist v KIK-u Stane Zobavnik. Urevc novi direktor Renesanse Novakova odšla z mesta direktorice, Renesanso prevzel dolgoletni vodja kampa Sobec Rado Urevc. Marjana Ahaćič Dvorska vas • Kljub napovedim, da bo kompleks Rene- bec, ki bo, kot so sporočili iz Renesanse, "glede na izkušnje v turizmu, prav gotovo lahko dobro in kvalitetno sansa v Dvorski vasi prve go- opravljal svoje delo". ste sprejel s prvim novem- 'Objekt je pripravljen na brom, objektu upravna enota zagon, naloge, ki so bile do- še ni izdala obratovalnega govorjene z investitorjem, so dovoljenja. Investitorji po- opravljene in s tem se je skusno dovoljenje pričakuje- moja obveznost iztekla," je v jo v kratkem, v teh dneh pa petek svojo odločitev pojasni- glavno pozornost posvečajo la Marjana Novak, ki je biia menjavi v vodstvu Renesan- prejšnji teden imenovana za se. Podjetje Predence, d, 0. predsednico uprave Rimske 0.. je namreč v začetku prejš- Terme, d o. a, kjer se bo, kot rjega tedna zapustila dose- pravi, srečevala z reševanjem danja direktorica Marjana podobnih izzivov, kot se je Novak, ki je vodila ves pro- pri vodenju gradnje kom- Rado Urevc, novi direktor Renesanse / f^o Cwawi jekt gradnje turistično zdra- pleksa Renesansa. "Menim. viliškega kompleksa, pred da je bilo delo dobro oprav- da se iz te zgodbe lahko raz- tem pa še vedno venamera, kratkim pa sporazumno pre- Ijeno; čeprav je bil projekt te- vije nekaj dobrega, seveda z da b: kompleks bistveno laž- kinila sodelovanje z investi- žaven in ga je spremljala vr- veliko dela in vsodelovanju z |e zaživel, če bi bila vponud- torfem. Ta je na njeno mesto sta problemov, smo ga v zelo lokalno skupnostjo, občino bo vključena tudi igralniška Imenoval Rada Urevca, dol- kratkem času pripeljali do ter celotnim gorenjskim turi- dejavnost, ki so ji nekateri poletnega vodja kampa Šo- končne oblike. Verjamem, stičnim gospodarstvom. Ob tako zelo nasprotovali. Stečaj podjetja T-2 zahteva tudi Lokainvest ËtïFAN ž arc t Mariboru. Prvo zahtevo pn 2 do družbe Gratel, ki ga kot lež pri televiziji. i9'0dstotni ..............................................................................stečaju je vložil Smartcom, Lokainvest lastniško obvia- deiež pri intemetnih pove- Škofla Loka • Pretekli teden Id mu T-2 dolguje štiri mili- duje Kranjčan furij Krč. zavah, 15-odstotni delež pri je v javnost prodrla vest, da jone evrov, vendar so v T-z, Vzrok, da se še niso prijavili fiksni telefoniji in enood- se je v postopek za stečaj ki je v lasti Zvon Ena Hol- v omenjeni postopek, je v stotni delež pri mobilni tele- podjetja T«2, ki je pomem- dinga, z ugovorom zahtevek nedavni menjavi vodstva foniji. Ob koncu lanskega ben ponudnik Širokopasov- Smartcoma zavrnil kot ne- družbe. leta so imeli za veČ kot nih storitev (na področju te* 11 temelj en eg a. T-?, l/ikain- Po podatkih APEK (Agen- osemdeset milijonov evrov lefonije, intemetnih povezav vestu dolguje nekaj nad šest cije za pošto in elektronske neporavnanih obveznosti, in televizije), vključil rudi milijonov evrov. Še večji komunikacije) ima ta po- letos pa so v prvem polletju Lokainvest, kar so potrdili dolg - kar nekaj deset milijo- nudnik telekomunikacij- ustvarili za 12 milijonov ev- tudi na okrožnem sodišču v nov evrov, pa naj bi imel T- skih storitev 32-odstotm de- rov izgube. v nekdanji IBI prihaja Eurocom Ena od tako imenovanih sivih con Kranja naj bi vendarle dočakala rešitev, saj' je lastnik in direktor podjetj'a Eurocom Drago Martinjak napovedal, da bodo obnovili objekte bivšega IBI-ja. Vi lma Stanovn 1 k lili že štirikrat. Ukvarjamo se ..............................................................................predvsem s pisarniško, šol- Kranj • "Po zaprtju IBl-ja sko in poslovno darilno opre- smo se zavedali, da se bodo mo, večino izdelkov pa izvo- začele špekulacije z zemljiŠ- zimo, saj jih doma prodamo Čem in objekti. Kupci, ki so Ic okoli deset odstotkov. prihajali, niso bili Kranjčani Sloveniji zaposlujemo okoli in zato tudi niso imeli občut- šestdeset ljudi, svoje podjetje ka za reševanje problema pa imamo tudi v Zagrebu. tega območja. Mestna občina Za nakup bivšega IBI-ja smo pri špekulacijah ni želela so- se odločili zaradi velikih delovati, zavedali pa smo se, prostorskih problemov, saj da je za obstojeâ objekt težko imamo sedaj v bivžcm Ikosu najti primemo dejavnost. Že- premajhen prostor, zato leli smo si, da v tem predelu smo morali dodatne pros- ostane industrijska oziroma tore najemati na različnih lo- gospodarska dejamost Tako kadjah. To nam je dražilo smo se pogovarjali z različni- poslovanje in onemogočalo mi podjetniki in sedaj me razvoj. Našli smo rešitev v zelo veseli, da je to stavbo občini Komenda, kjer smo uspelo kupiti prav domaČe- nameravali graditi, vendar mu, kranjskemu podjetju pa se je tam zataknilo m v Eurocom," je na včerajšnji tem Času smo prišli do nove priložnostni tiskovni konfe- rešitve. Prodali bomo zem- rend poudaril kranjski žu- Ijišča v Komendi in na moje pan Damijan Peroe, prav veliko veselje, saj sem Kranj- tako pa so z novim lastnikom Čan, ostali v Kranju," je pove- in dejavnostjo zadovoljni tudi dal Drago Martinjak, ki sicer v ECrajevni skupnosti Prim- ni želel povedati, koliko so skovo. Kot je povedal pred- plačali za objekte, je pa pojas- sednik Drago Stefe, so nav- nil, da naj bi se v ja-ostore, ki dušeno sprejeli dejstvo, da jih bodo ekološko varčno območje IBI-ja ostaja za go- prenovili, preselili v roku spodarsko dejavnost, ki pa ni enega leta, "Morda bi kdore- ekološko agresivna in ener- kel, da je cena premajhna, getskc ne preveč potratna. morda bi nam jo uspelo s po- "Naše podjetje Eurocom je gajanji še znižati, dejstvo pa v Kranju že dobrih dvajset je, da smo prostore potrebo-let, v tem času pa smo se se- vali," je tudi dodal Martinjak. Gorenjski Glas OCX:OVORNA UREDNICA Marica Volčja]< NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Za plotn ik, Danica Zavri žlebrr UREDNÎ^O NOVINAR) I ' UREONIIO: Sc^tjan Bogataj, Alenb Brun, fgor Kâvâ^ Suzana P. Kovačij UtSa f^temd, Mateja Rant, Stnjan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Cv^ ZapMnik, Danka Zavri Ž^ir, Štel^n Žargi; stalni soddavd: Marina Ahačč, Maja Beftonœlj, Ma^až Cregonč, Ana Hartman, |ože KoŠnjek. Milena Mikiavči^ Mira Naglih jasna Paladin, Manuta Smoínibr,Ana Vd^ak ce U KOVNA ZASNOVA Jeme) Stritar, I lovarStritar d.0.0. TEHNIČNI UREDNIK Grega Fîajnik FOTOGRAnjA Tina DoM. Cowi Kavčič LECORICA Maijets Vodič VC«^)A OCLASNEGATtóENjA Mateja Žvižaj COR&NISKI CLA$ (ISSN je re|t$trirana blagg^na m stoHrvena znamM pod it 97719S1 pri Undu RSza intelektualno lastnino. Ustanovitelj m izdajatelj Gorenjski glas. d.o.p., Knnj / Direktorici: Marija Valijak / Naslov: Bleiweisova cesta 4.f "r«!' 04/aQi 42 00» fee 04/a0i 42 13, email; lnfo^g-glH.$i;maljo|tasi In osrrrtiice: lel; 04/20« 43 47 / Delovne ćas: ponedeljek, torek ir ieirtek od i. d» 17. ure. $r«da ed S. do >8 ure. peteb od S. de 14. ur«, sobote, nedelje in prazniki 2apno. f Coren]sl(i gias je poltednik. izhaja o&torhih m petkih. « nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Oorenlska. Lero- pis Corenjska si. Veit;Clan enkrat letno] in deve^ lokalnih prilog/Tiski ÛrijekCarinthiaG/nbH&CoXC. St. Vid m Glini), Avîtrija j Naroťnlna: Iti.; 04/a0i 43 41 / Cena izvodar 1.35 EUR. letna naro^iim; 140^0 EUft: Redn» plainib intajo 10 % popuaa. poiktni zoH popusts. leini 25 * popusta; * cene je vračunan DDV po $topn|l 8,5 nafoinma se gpoltevi od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ii;! velja od zaMka naslednjega ooraCurnkesa obdot)|a / Oglasrve storitve; po ceniku; oglasrvo irfrnje: tel.: -j^f ^oi ^ 4 À i 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS toreki 10. novembra 2009 Varnostniki jih ne preganjajo več v Mercatorjevem centru na Spodnjem Plavžu zagotavljajo, da zaposleni iz bolnišnice lahko začasno parkirajo tudi na njihovem parkirišču. Urša Petírnel šoli za zdravstveno nego )e- ..............................................................................senice... Kot nam je poveda- Jesenice • "Danes zjutraj la vodja Mercator centra malo pred sedmo sem hotela Spodnji Plavž Polona Žmi- avto pustiti pri Mercatorje- tek. se je začelo dogajati, da vem centru, ko sem šla v so bila vsa parkirna mesta službo v bolnišnico. A mi je polna, vozila pa parkirana varnostnik to preprečil, češ povsod, po dovozih, pločni- da zaposleni iz bolnišnice ne kih ... Zato so bili primorani smemo parkirati tem," nam nekaj ukreniti in odločili so je prejšnji ponedeljekpo tele- se za varnostnike, ki so zju- fonn razburjena povedala traj opozarjali voznike, da je ena od zaposlenih v jeseniški parkiranje dovoljeno le kup- bolnišnid, ki je žeteia ostati cem trgovskega centra. Res neimenovana. V Jeseniških pa je, je potrdila Žmitkova, novicah je namreř prebrala da je vodstvo Mercatoqa pred zagotovilo direktorja boînià- kratkim sklenilo dogovor z nice i^rja Horvata, da so z vodstvom bolnišnice in tako vodstvom Mercatoija dosegli varnostniki nič več ne pre- dogovor, po katerem lahko prečujejo parkiranja zaposle- zaposleni iz bolnišnice začas- nim iz bolnišnice. Dogovor no parkirajo tudi na parkiriš- je začasen in naj bi veljal do Cu Irguvske^ ceaU'd. Do^o- do^ddilve gardžne liiše pri vor naj bi veljal vse dotlej, do- bolnišnici. Wjub temu pa ne- kler pri bolnišnici ne bodo zadovoljstvo glede novega zgradili še garažne hiŠe. Na parkirnega režima pri bolniš- novourejenih parkiriščih tik nid ostaja. Mnogi opozarjajo ob bolnišnid je namreč pre- zlasti na dejstvo, da parkixiŠ- malo parkirnega prostora za Če nasproti bolnišnice, kjer je vse zaposlene in tisti brez po novem treba plačati evro parkirnih kartic (zanje mora- za uro parkiranja, večino časa jo odšteli 35 evrov na mesec) ostaja prazno. Tako je oâtno, se morajo znajti po svoje. Večina je tako avtomobile za- da tudi padenti in obiskoval* d vozila raje puščajo pri "naj- Čela puščati pri Mercatorju, boljšem sosedu", kjer je par- Merkurju. Hoferjj, Visoki karanje (§e) zastonj... PR€OOVOR V Preddvoru spreminjajo statut Leta 1999 sprejeti In leta 2002 prenovljeni statut občine Pred* dvor je bil zaradi sprememb v zakonodaji spet potreben prenove. Svetniki so na zadnji seji v drugt obravnavi sprejeli spremembe, ki zadevajo območja krajevnih skupnosti in volilnih enot. Na predlog posebne komisije se bo naselje Hrib izločilo iz sedanje KS Mače in se priključilo K5 Preddvor, vas Potoče se bo izločila iz KS Tupaliče in se priključila KS Mače, kjer se bo spremenilo tudi ime: zaradi velikosti naselja se bo preimenovalo v KS Potoče. Skladno z območji krajevnih skupnosti se prilagodijo tudi volilne enote. V občini Preddvor, kjer pri lokalnih volitvah ostaja večinski sistem, bodo v šestih enotah !e naprej volili enajst občinskih svetnikov. D. Ž. Kmalu nov nogometni center Na Velescvem so položili temeljni kamen za nov nogometni center. Simon Šubic Velesovo - Občina Cerklje bo na Veiesovem zgradila nov nogometni center. Kot je miniili petek ob položitvi temeljnega kamna pojasni] župan Franc Čebul), bo investicija Stala skoraj 840 tisoč evrov, izbrani izvajalec Cestno podjetje Kranj pa bo objekt s 350 kvadratnih metrov uporabnih površin zgradil do junija prihodnje leto. Z dvajsetimi odstotki pri investiciji sodeluje tudi ministrstvo za šolstvo in šport. V nogometni center v Veiesovem je občina v zadnjih letih precej vlagala. Dokupila je zemljišče. tako da center sedaj obsega skoraj štiri hektarje, ter pomagala urediti glavno I Položitev temeljnega kamna (z leve): Blaž Vidmar iz Medobčinske nogometne zveze n pomožno igrišče, sedaj Gorenjske, župan Franc Čebulj in Branko Žiberna, direktor CP Kranj pa bo zgradila še nove V Nogometnem klubu veselimo, saj sedanji ne robama in drugimi prosto- ekipa še uspešnejša, obsta- Velesovo sicer deluje enajst ustreza več sodobnim nori, ki jih Nogometna zveza ja.možnost tudi za dogra- selekcij, med njimi tudi gometnim standardom," je zahteva za sodelovanje ditev objekta, " je ob tem tri ženske. "Na nov objekt ob tem dejal predsednik klubske prostore z garde- ženski državni ligi "Če bo kluba v 5. državni ligi in i. dejal župan. že težko čakamo in se ga kluba Rudolf Puhar. Primernejši prostori občino Pošta in občinska uprava naj bi se predvidoma do leta 2011 preselili v stavbo nekdanjega Mercatorja, ki jo bodo prihodnje leto začeli obnavljati. Mateja Rant in tudi občinske uprave, evrov, pii čemer računajo, V obnovljeni stavbi naj bi ..............................................................................Tako bomo vsi prišli do pri- da jim bo uspelo pridobiti svoje prostore poleg pošte Gorje-"Poštaže več let želi memejših prostorov," jena- tudi državna sredstva na in občinske uprave dobila v Gorjah povečati svoje črte v zvezi z obnovo stavbe razpisu ministrstva za tudi gorjanska društva, prostore. Sprva so namera- nekdanjega Mercarorja po- ' kmetijst^'0. Ta čas po župa- obenem pa bi v njd uredili vali graditi novo stavbo med jasnil župan Peter Torkar. novih besedah pripravljajo še turistično-informacijská župni š čem in gorianskim Prostore v tej stavbi so že dokumentacijo za pridobi- center. Sedanje prostore domom, kamor bi umestili iani odkjpili od Pošte Slo- tev gradbenega dovoljenja, pošte in občinske uprave pa tudi večnamenske prostore venije, je pojasnil Torkar» ki ga pričakujejo decembra, naj bi po njuni izselitvi v za delovanje društev, a smo tako da so polovični lastnik januarja pa naj bi izšel raz- letu 2011 preuredili za pose potem odločili, da je stavbe. 2a njeno obnovo so pis za izbiro izvajalca. Tako trcbcknjižnicc, ki prav tako prostor v središču Gorij pri- v proračunu za prihodnje bi v marcu lahko začeli ob- domuje v precej neprimer- memejši za delovanje pošte leto predvideli petsto tisoč novo, je napovedal župan, nih prostorih. V LARA JANKOVIC BRDO ARS ^vww.brco.siyais Porodio razblinilo dvome Danica Zavfl Zlebir ni odbor je v končnem po- tisoč evrov, so stroški na- .................................................................rodilu o naložbi, s katerega ložbe narasli na 457 tisoč Skofja Loka - Ob končnem je umaknil oznako "zaup- evrov. Edini razpravljavec o poročilu o opravljenem no", izdal pozitivno mne- poročilu Dušan Krajník nadzoru nad Investicijo v nje. češ da je zavod za šport (I.ista NÎT) jř» izrazil zado- piavalni bazen v Stari Loki, posloval s skrbnostjo do- voljstvo, da se je nadzorni ki ga je nadzorni odbor ob- brega gospodarja. Občinski odbor temeljito lotil pregle- čine Škofja Loka na zadnji upravi pa je priporočil, da da investicije, saj je bilo de- bcji predložil člarom ob- za podobne projekte v pri- cembra lani, ko je občinski činskega sveta, bi pričako- hodnje prouči smiselnost svet razpravljal o poročilih vali več razprave. Decem- prevzema vodenja investi- vseh zavodov v občini, kar bra lani so namreč svetniki cije. pri čemer naj pripravi nekaj dvomov o pravilnosti nanizali vrsto dvomov o natančno analizo (prihod- poslovanja ob obnovi baze- naiožbi, s katero sta občina njega) poslovanja in inve- na. S pozitivnim rrmenjem in ško^eloški zavod za sticijski elaborat z ustrezno nadzornega odbora pa so šport dodobra obnovila ba- prikazanim dcnartiim to» namigovanja odpadla in vsi zen v centru slepih in sla- kom. Po prvotni oceni za- navzoči svetniki so glasova- bovidnih, in zaradi tega voda za šport, da bo za ob- li za poročilo občinskih tudi terjali nadzor. Nadzor- novo bazena potrebnih 350 nadzomikov. G0REN)SK1 GLAS torek, 10. novembra 2009 GORENJSKA info(S>g-zkK.$i 5 PREIEUSMO Nekaj upanja še ostaja Od^vor na Članek "Nekaj upanja k ostaja", ki je bil v Qorenjskem ^asu objavljen 16. oktobru. koristi upnikov. Mnogo pove trditev g. ToŠa, da za svoje sedemletno delo še ni zahteval nugruilc, ki pripudu ^tcCujnt' Za popolnejši prikaz doga- mu upravitelju. Torej je delal ja nja med in p red zborom za "višje interese ", katere oh i- varčevalcev SHP p. o. je po- čajno narekuje politika. Sode- trcbnc povedati še nekaj stva- loval je v nezakonito wede- ri. Na začetku zbora je eden nem in nezakonito vodenem od udeležencev vprašal: "Ali postopku stečaja SHP, p. 0., so na zburu le vubljmi vurČe' kiju urkcsl-rirun pokrom nud valci?" Nakar se je izkazalo, SHP, p. 0., v katerem sodelu- da je upniški odbor izrecno jejo Banka Slovenije, sodišča, odklonil udeležbo ustanovite- upniški odbor in stečajni Ijem in vsem drugirr> vključe- upravitelj. nim v stečaj. Na vprašanje Pri tem je potrebno posebej vodja odbora ni odgovoril. V poudariti nesposobnost, ne- Áopcm p Izročilu vvdjc odboru anguíirunosí m popolrw pri- upnii^vjc Ic'ta omenil inten^ stranost upnišk^a odbora, ki zivn o komunikacijo z G o» si uži izključno za pok rivanje renjsko fcônko. Pri tem ni niti predlogov stečajnega upravi- z besedo omenil, o čem ta ko- telja, ti pa $0 težko cškodova-munikacija poteka. Ali mogo- ii upnike. V novinarjevem poče o tem, da bi Gorenjska ročilu tudi ni zabeltí^no sta- bunku delilu svoj izkupiček iz lišCe upnika, da bi bilo pri- nezakonitega odkupa terjatev merneje, ko bi si stečajni SHP z varčevalci? Očitno upravitelj vzel več Časa za odbor tega vprašanja niti ne prvo poplačilo in raje poskrbel upa postaviti, ker trdi, da je za bistveno vigi odstotek po- podatek o izplenu G 6 poslov- plačila. na tajnost. Predsednik republike prav Po enostranskem poročilu te dni opozarja na nezakonit stečajnega upravitelja Andre- to navajanje oseb, p'^oti kate- ja Toša, kije med neunovče- rim tečejo sodni postopki. V nim premoženjem SHP v ste- obravnavanem primeru teČe- Čaju zamolčal čevljarske stro- jo postopki-proti ustanovite- je na jescnicah in mizarske Ijem, ki imajo svoje lastnike. Stroje iz Dupelj. Enako je za- Vendar vsi mediji te sedem molčal vrsto sodnih postop- let brez pomisleka navajajo kov, ki tečejo proti Banki 52o- imena {ostnikov teh firm in venije, kupcu SHP Istra, nje- ostalih ovadenih oseh. mu in Gorenjski banki, kakor tudi zahtevo za odvzem li- Pravilno je ugotovil upnik na zboru, kar je novinar očit- cence za stečajnega upravite- no prestol, da "je tc politični Ija, ki že dve leti teče proti nje- proces proti oblasti nevŠeČnim mu osebne. biviim politikom, katere je Njegovi odgovori na vpra* potrebno uničiti ". šanji, ki smo mu jih enako Dodamo lahko le: ne gieďe postavili ttred dvema letoma: na kolateralno škodo, ki jo v "Kakšen je bil znesek na po- tem primeru predstaAjajo up- slovném računu SHP IS- niki SHP. Odff>vor, zakaj je TRA, p. 0. o., v trenutku pro- med ljudmi tako mnenje, podaje navedene firme in zakaj iščite med »^'imi. Naj^asr%ej-rti naroČil prenosa teh sred- íiíi "opeharjenih varčevalcev" stev na račun SHP, p. o. o., in organizatorjev avtobusne* Kranj v stečaju, " k čemur naj ga obleganja ter "dogajanja navede šc tedanje premoženje ljudstva"ob uvedbi stečaja, ni (v m2 stanovanjskih površin niti v spiskih upnikw niti na in zemljišč), da si bc vsak up- zborih le-teh, Očitno so svojo nik lahk4:) sam izračunal real- vlogo izpolnili kmalu po uved- no vrednost premoženja, ki bi stečaja in pri tem niso žrt- gaje prodal za 70 milijonov vovali niti par řisoí tolarjev, tolarjev oziroma 251.666 ev- da bi bili kasn^e priznani kot rov. Pri tem naj pove še zne- upniki in pomagali ostalim sek dolgo-j SHP ISTRA. oškodovanim pri izpolnjeva- "Kakšen je bil izpkn proda- nju njihovih zahtevkov. je nezakonito prodanih terja- Svojo pripravljencst za po- tev SHP,p. o. o., Kranj v ste- moč pri povečanju stečajne čaju, katere je odkupila Go- mase smncelj GORENJSKI GLAS torek, io. novembra zooq Veselje ob kolajnah Več kot sto petdeset športnikov z motnjami v duševnem razvoju se je minulo soboto pomerilo na plavalnem turnirju v Železnikih. Vilma Stanovnik dih pozitiven," je povedaJ eden naSih najboljših vesla- Železnlkl-'Poglej,kako lepo čev Luka Špik, medtem ko kolajno imam, srebrno!" se so fantje in dekleta s pono- je pohvali] eden od tekmo- som prejemali meda^e m se vaJcev na robu plavalnega ba- veselili uspehov, ki bodo nezena v Železnikih, ko je sto- katere med njimi popeljali pil k Luku Špiku in ga po- tudi do nastopa na poletnih prosil, da se slikata skupaj, svetovnih igrah leta 2011. saj mu je Luka nekaj minut "Specialna olimpijada je prej okoli vratu obesil težko gibanje, ka je vei kot samo pritrjeno trofejo, ki si jo je šport, je tudi druženje in so- zasiužil na pravi plavalni tek- , dalizadja za osebe z motnjami. "Treniral sem in sedaj mi v duševnem razvoju. Se-sem zelo vesel," je še dodal veda štejejo tudi tekmovalni in se ponosno nasmehnil, ko rezultati, pomembno pa je, mu je Luka stisnil roko in za- da se med seboj pomerijo želel, da bi še vztrajal na tek- enaki z enakimi. Zato ima-mah in treningih. "Ker sem mo tudi kategorije in vsi zaposlen na poiidji, večkrat imajo podobne možnosti za dobim vabilo, da sodelujem uspeh, "je ob Že desetem plana različnih prireditvah. Po- valnem turnirju Specialne sebno rad prihajam na šport- olimpijade v Sloveniji povene dogodke, saj vidim, da dal predsednik Marjan La-vsakemu, ki se trudi za do- čen in dodal, da specialna ber rezultat, veliko pomeni olimpijada pomeni bistveno pozornost nas, profesionál- zvišanje kvalitete življenja nih športnikov. Politega je oseb z motnjami v dušev- šport zdrav in v vseh pogle- nem razvoju. Specialni olimpijd se za uspehe na tekmovanju morajo $e kako potruditi, zato so bili v Železnikih ponosni ra zaslužene kolajne v plavanju» ki so jim jih podeljevali vrhunski športniki, med njimi tudi veslač Luka SpIk. Velesovu odprta pot do vodstva V soboto so bile odigrane tekme zadnjega, n. kroga, v 1. gorenjski nogometni ligi. Katera e^ipa bo prezimila kot prva na lestvici, pa bo treba počakati še do sobote, ko bosta zaostalo tekmo 7. kfoga odigrala Velesovo in Polet, Veíesovo namreč za trenutno vodilnim Naklom - klubom zmagovalcem zaostaja le za eno točko. Jesenskt pn/ak bi bil srcer že lahko znan, a so nogometaši iz Naklega v zadnjem krogu doma z o: 1 izgubili z Bohinjem in poskrbeli Še za teden dni negotovosti. Po 11. krogih so zbrali 24 točk» točko manj ima Velesovo. sledijo pa Mimovrste«) Jesenice, Bohinj, Visoko (vsi po 19 točk), Alpina Žiri, Kondor (oba 17 točk), Niko Železniki (14), Bled Hir-ter (13), Hrastje (12), Polet (4) in Kranjska Gora (3). M. B. V' k I I v f Nogometaši Naktega [v zdenih dresih) bi s z zmago proti Bohinju Ž€ zagotovili prvo mesto po jesenskem delu, a so Izgubili z o : 1. Devet dni badmintona '•Sanjati • verjeti - dosegati" je vodilo prvega kadetskega evropskega prvenstva, ki od 7. do 15. novembra poteka v Medvodah. Prijavljenih je 369 tekmovalcev iz 39 držav. Ekipni pn/aki bodo znani jutri, najboljši posamezniki pa v nedeljo. Mata Bbrtoncelj Medvode - V soboto so slavnostno odprli Evropsko prvenstvo v badmintonu za igralce do 17 let, Id bo v Šport- ni dvorani Medvode potekalo do nedelje. V prvem delu, ki se bo končal jutri se za naslove evropskih prvakov bori 32 ekip. od jutri do nedelje pa bodo še tekme v konkurenci posameznikov. Prijavljenih je 369 tekmovalcev iz 39 držav. Evropsko pnenstvo v badmintonu je doslej največje tekmovanje v Sloveniji v tem športu, vdik dogodek tudi za Medvode. 'To je prvo tako veliko Športno tekmovanje v naši novi dvorani. Občina bo s tem dogodkom vrisa- na na zemljevid Evrope in jo Člani slovenske reprezentance, ki te dni nastopajo v Medvodah, so bili v središču pozornosti. bodo spoznali tudi tisd. ki so Tako kot za Slomilo je tudi zanje evropsko prvenstvo največje tekmovanje doslej. doslej boli malo vedeli o Sloveniji in o ljudeh, ki tu živi- movalcev iz šestih klubov, mintonistom, ki so v skupini moči nekje med 16. in 20. mo," je v pozdravnem nago- od tega pet iz Badminton 8 igrali z Anglijo, Avstrijo in mestom. Zavedamo se, da voru na slovesnosti ob odprt- klubá Medvode (Eva Kupri- Finsko, ni uspelo uvTstiti v realnih možnosti za medaljo ju med drugim povedal Sta- vec, Ana Marija Šetina, Ma* četrtfinaie. Ekipni prvaki nimamo. Zelo bomo zado- nislav Žagar» župan Medvod tevž Bitenc, Blaž Kastelec in bodo znani jutri [tekme voljni, če bodo igralci nasto- Navzoče je nagovoril tudi Matic Ivančič). Poleg ome- bodo mec 10. in 13. uro), pili po svojih najboljših mo- Dane Alič, predsednik Bad- njene peterice so v ekipi še nato pa se do nedelje obetajo čeh, neobremenjeno in se mintonske zveze Slovenije, Urban Turk, Mitja Šernrov, še boji posameznikov. «Za- pokazali kot pravi športniki. prvenstvo pa je odprl Miha Jure Stanič, Denis Člekovič. ključek prvenstva bo v nede- So na začetku poti in v karie- Šetina kot predstavnik po- Anže Novak, Nejc Čeplak, Ijo ob 16. uri. "Med 51 drža- ri jih čaka še veliko tekem," looviteijev in organizatorjev. Filip Malus, Kaja Stankovič, vami, ki so včlanjene v ev- pa je dejal Dane Alič, pred- V slovenski reprezentanci Kim Novak in Uiia Arih. V ropsko badmintonsko orga- sednik Badmintonske zveze je na prvenstvu petnajst tek- ekipnem delu se našim bad- nizaciio, je Slovenija po Slovenije. Trata spet na vrhu Simon Šubic Kranj • Z derbijem med vodilnima Krimom Stiking in Lokateks Trato se je minulo soboto nadaljevala balinarska super liga. Po prepričljivi nagi v gosteh (6 :16) so se tri kola pred koncem na vrh znova zavihteli Škofjeločani, Id so doslej zbmli enako Število točk kot krimovd, vendar imajo za malenkost boljšo . razîiko v igrah. Traški bali- narjl se bodo do konca lige pomerili Še z Zarjo Balin-Čkom (tekma na Trati), Luko Gorenjski prvak Rogovila TELE-TV Koper (v Kopru) in Planino Ribnikar Avtoservis (na Tra- si je vendarle priigrala Ra- ščene Loke 1000 (29). Rogo-ti), Ljubljančane pa v zadnjih dovîjicâ Alpetour, ki je bila z vila bo tako v prihodnji sezo-treh krogih čakajo še tekme z 49 točkami prepričljivo .naj- ni igrala v 2. driavni ligi Luko Koper, Hrastom in Za- boljša v 1. državni ligi. Bistri- . Čirče vzhod, medtem ko je usoda LoČanov Še odvisna od raz- bičami. Tudi mnjska Plani- ca je bila druga {37 na je v soboto zmagala, a je Van-Den pa četrte {2S). V 2. pleta v super ligi. Primskovo Hrast presenefljivo odpravila državni ligi vzhod je slavila (26) je bilo tretje, sledijo )e- z veliko mukami in šele po ddpa GIC Gradnje Rogaška senice (19), Trata (13), Plani- dodatnemkr<^ (12 :u). Kot (45), Center Kranj je bil drugi na (7) in .Milje (3}. V 2. go- že rečeno, vodita Lokateks (44), sledijo Lesce (41), Tržič renjski ligi je slavil Bratov Trata in Krim Stiking s po 27 (36), Mengeš RakoU (31) Smuk {23) pred Hujami točkami. Planina Ribnikar Zmagovalec 2. držaMie lige (22), Podnartom {21), lur- Avtoservis je tretja (21), četrte zahod je Ludja. čem Blejsko Dobravo (14), so Zabiče (i8) s tekmo manj. Gorenjski prvak je postala Visokim Rapo (7) in Zarico Preostala državna tekmo- Rogovila TELE-TV s Prebače- (3) ... Gorenjski prvak med vanja so že končana. Vstop- v^ (29), ki je imela boljšo starejšimi člani je postalo nico za super ligo v len 20x0 razliko v igrah od drugouvr- Primskovo. |esenice Mike Posma namesto ildarja Rahmatullina Kljub reprezentančnem odmoru, ki ga je naša danska hokejska reprezentanca izkoristila za turnir na Madžar- skcrr;, kjer je premagala Hrvate, Italijane In domačine ter na koncu slavila, je bilo minule dni živahno tudi na hokejskih Jesenicah. Dejstvo, da je domača ekipa Acroni Jesenic do sedaj v ligi EB£L zmagala Ic dvakrat in doživela osemnajst porazov ter je na zadnjem mestu lestvice, je Športnega direktorja Zvoneta Suvaka prisilo v zamenjavo trenerja. Dosedanjega stratega Udarja Rahmatuljina, ki je močno pomlajeno moštvo orevzel pred letošnjo sezono, je namreč zamenjal 42-letni Američan Mike Posma, ki je v ligi EBEL že vodil ljubljansko Olimpijo. Posma je na Jesenice pripotoval včeraj, kjer je popoldne že treniral z ekipo, moštvo pa bo prvič vodif ta petek, ko bodo Jeseničani v ligi EBEL gostovali v Gradcu. Domačim navijačem se bodo Jeseničani in nov trener spet predstavili to nedeljo, ko v Podmežaklo prihaja ekipa Medveščaka. V. S. L GORENJSKI GIAS torek, ic. novembra íooq REKREACIJA m iroslav xvjetica nin 7 Miroslav Braco CVIETJČANJN cmogoča več stabilnosti. Boij, ko v igri napreduješ, lažji lopar lahko imate, ven- Zaradi dobrih sodelavcev dar pa se ne priporoča upo-sem se prejšnji teden prena- raba prelahkega. Lažji lopar žrl zarečenega kruha. Se je hitrejši in nekateri ga vedno obstaja nekje v inter- uporabljajo predvsem za ig- netnem morju moja kolum- ranje v dvojicah. Nakupovalna, v kateri sera napadel pri- ni Sok je minil z rdečico na p jatelja Vilija in badminton. Ldh, ki je prešla v bledico, Takrat sem trdil, da je bad- ko sem v lokalu pred vrati minton igra, ki jo dedci sku- Intersporta naletel na kv'artet Samo ukrasti ba.,. ženskam. sodelavcev s steklenicami Do takrat nisem nikoli igral našega najboljšega piva v ro- badmintona drugje kot na kah. ObstaJ $em pred njimi z piknikih, medtem ko sem loparjem za badminton v O^ra na dva se tudi da. yFote:MíjíBírto«Hi čakal na čevapčiče ali kratkočasil kako luâtno ženščino in roki. Da, igrat grem badmin ton in plačam rundo za tiši pri tem boîj kot operjeno žo- no, Odvihral sem v dvorano gico gledal njene žogice, rekreadjskeg;a centra Vogu v žoge ali mcdicinkc pod ma- Besnici. V badmintonski jico, ki so igraie svojo igro. meki nisem pričakoval počasi, predvsem ljudje se pa smehovanj, vendar sem jas- no najprej nalete! na tiste, ki zunaj krmijo raka in nikoli spreminjamo. Najprej je bilo treba v trgovino po lopar za badmin- niso igrali badmintona, ton. Počutil sem se tako kot "Pa2!,dane2lomiSloparčka, pred trafiko, ko je treba prositi za škatlico kondomov. možak!'* \e 2asolÍl opazko kolega košarkar. Tudi jaz Veste, mene je kar nekaj v sem mu zaželel lep večer. višino in širino tudi, močne Moja prva igra se je kon- kosmate roke imam in ko čala z o : 3 za Majo! Točke tak drvar prime tisti zobo- kot je prstov na eni roki trebčasti Icparček v roko, ni sem pridobU le zaradi tistih videti nič kaj estetsko. Sode- Mafinih predolgih perjaûic v outu. Niti enkrat je pa iii poslala v mrežo. Ženska oziro- lavka je rekla, da so te mu- hoiovke videti zelo seksi v moških rokah. Ta trditev me ma sodelavka Maja me je je malce opogumila k naku- raztegovala po igrišču kot pu. Carlton Blade 5000 piše žvečilko in jasno je bilo vide- Za nekatere je badminton zabava./Mo Mai^semrKctj na loparčku od muholovke. ti, da sem se zapletel v žen- Je zelo lahek in po ceni so- sko igro. Moj športni ponos .Tisti večer sem moral do- in operjeno žogico iz pluto- deč, namenjen začetniku. je bil ranjen. Nos se je spre- končno priznati, da obstaja- vine. Spet bo kreg. Je sploh Seveda, prodajalke nisem menil v rilec do parketa, s ka- jo nekatere igre, ki niso za kak šport lahek? Ko ga prvič upal nič spraševati m sera terira sem posnifal ves na- vsakogar. A glej ga, hudička, zganjaš, si prepričan, da je imel na njeno slučajno vpra» brani prah. Tudi v igrah dvo- potem se spet prikrade tisti to nemogoče obvladati, in šanje: "O» boste igrali bad- jic sem bil najšibkejši Člen občutek, ko veŠ, da ne boš potem počakaš na izziv, ki minton?" pripravljen odgo- štiriđenske verige. Da, tudi kar tako odnehal in ki mu se prikrade, in že v drugem vor: "Ne, sem se zmotil, moški oziroma oba sodelav- pravimo rekieativci in Šport' poizkusu začneš uživati. muholovko rabim. " Potem ca in povrhu še novinarja sta nifci - izziv. Sodelavcem sem Izkoristite zimo in pojdi- bi prišel v zadrego, ker muh me mlatila s tisto operjeno se zahvalil, da so me zvabili te v dvorane na badminton sredi novembra ni več. Po- žogico, da sem bi! videti še v ta iepi in najtežji šport na vsi tisti, ki podpirate "zuna- tem bi se grdo zlagal, da je bolj slon med porcelanom. svetu. Zdaj bom lahko kole- nje" Športe. Priporočam. to rojstnodnevno darilo za To je najtežja igra, kar se sarjem, maratoncem, vesla- Hkrati pa me je malo strah. sodelavko, ki obožuje bad- jih igral v življenju. Refleksi, Čem in tekačem na smuč- da boste tudi poleti nabijali minton. No, doma sem na- hitrost, eksplozivnost, moČ, kah in ne vem še komu raz- badminton v dvoranah in slednji dan prebral, da se orientacija ne spadajo med lagal, da je vse to lahkota bi- ne samo na piknikih. Pazi- začetnikom priporoča ma- moje dobre lastnosti. Pa tako vanja v primerjavi z igro z te, menda je badminton lenkost težji lopar, saj tak nujno potrebne so v tej igri. Icparčkom na čapljini nožid droga! Perje" je včasih zelo visoko. / »>1* ^onu« Napovednik rekreativnih dogodkov Pohod od Litije do Čateža Kranj, 14. novembra, Organizator PD Iskra Kranj Dodatne mformaclje: Odhod izpred hotela Creina ob 7, uri s posebnim avtobusom. Več informacij na naslovu: http://vAvw.planinsl(odrustvo-iskra-kranj.si, Niko, 041/734049, Lojze, 04/2041504 Kopanje z Olimpijsko kartico • 50-odstotni popust v slovenskih naravnih zdraviliščih Terme Krka • Terme Dolenjske Toplice, 9.-15. november Dodatne informacije: www.olympic.si, Katja Lazič Mikec, 07/391 9412, www.terme-krka.si «MM.eV^^ .a GIBAJTE SE Z NAMI Miroslav Braco Cvietičani mm Ko bom velik, bom Janez Anke le Jutro in moja korajža m\ pogovor. Zarezal seje, čd da dopušCata po^d skozi okno imaifa najprý še daieč do perm- na avtobusno postajo. Mtdimi je, da pa se strinja, daje zdraije ko se bojujem za vsakdanji najveća âovekova vrednota in kruh, pogledam na stičišče, je predzadnje íloveJko obdobje kjer ljudje odhajajo in kamor kot nalašč za kolesarjenje. prihajajo, Videti je vsak dan Dražii naju je. Vsak danjc šel enake prizore in to bi ne bilo in gre na kolo, če le ima čas, ker nič nenavadnega, Če bi nc penzionih so s časom strašan' opažal redno tudi kolesarja, ki sfco na tankem. Jarxezje rekd, Je z majhnim ncûirbtnikom ali dane zato, ker sejim čas v pen- brez odkoiesaril izpred mcjih ziji hitrge izteka, ampak zato, oči. Prepoznali ga boste po ker gre čas hitr^. Njegov hu- gostih čmo-sivih laseh, od vetra mor Je, sem opazil, veikro^l pometenih nazaj, močnih počrnjen, a vednc na mestu, da gostih obrveh, ialostno hudo- zna nasm^aii celoten peloton, mi^mm po^u, neverjetno Moj humor in rýegova resnost moàiih rokah inžilastik nogfih. butneta, ko ga hočem nasrne- Če izdam njegova leta, potem je jati. Nfegov humor pa me skoraj bli^ sederndesetim kot pa šest- butne s koksa. Razumete? Po desetimi. Če ga ^edaš v hrbet, košarkaško se temu reče "ba- potem bi mu jih dal trideset in nana ", ki jo dobim vedno, ko zrai-en bi pripomnil, daje videti midim, da sem pcgruntal nekoj. tako močan, daje zetovo že za ker bo rekd, daje na mestu kdaj odtrgal pedala z okvirja ali celo smešno. Da, malce sega izogibam, ker še nisem dojel. kolesa. Janez Ankch Je eden od "naših", ^(^ih Glasovih kole-sarjev. Janez Je tudi samo svoj kolesar. Pridružil se nam je. k^ kdaj jc njemu do smeha in kdaj ne in kaj mu reči kdaj- Janez AnkeJe je tisti kolesar, ki mu čelada tnoti ifeter v lasek. ima rad Gorenjca in ga bere že Redko ga boste videli s to smešno sto let. Besničan, jn ima dve spe- kahlo na glavi. Ampak, če ga ciaikiinšegorcainkijeprekole' poznate, potem si ga s čelado šaril že skoraj vse, kar se prekok' tudi sežko predstavljate. To ni šariti da, pride med nas vedno neod^vomost» ampak prej hi in znova dobre volje, a Jo rekd mladost in dtvfost v srcu, ki skrivnostno skriva. Od njega je ostala še iz tistih let, ko Je bila nikoli ne boste Čuli prve ne zad- Čelada pojem ditkalnosti, on pa nje besede. Tiste vmes včasih se požvižga na dirkanje in priletijo, ko se ne moremo od- pravi, da se itak celo življenje ločiti, v katero smer bomo kre- dirka in je kolo mogoče tirto nill, da.bomo bdj utivaU. í^aj- sredstvo, s katerim si lahko ča$ vedrat je on opozorilna tabla, ustavimo. Takšen se mi zdi in kje so ceste zaprte zaradi del ali tako razmiSJam o njem. Čeprav česa drugega, saj Je že vse se sl^ make dn^fiče... On dru- prekolesaril pa še osvežuje swje gačer» tudi je in zato kolesaň z ture ...znova in znova. MoJ prvi Glasovd in bo upam tudi v stile z njegovo hudomi^ostjo naslednji sezoni eden nc^ noj' ali "klesarskim" humojjem, ki prepoznavnejših Članov, in je malce drugačen od drugih vsakič, ko 51 drznem pomisliti vrst, Je bil, ko sem na eni od na petmjo in na čas, ko Je ob- naših prvih, če nc že na prvi veznih osem ur dela za preživet- vadbi i^avilmed vožnjo, dako- Je preteklost, si rečem, da bom maj Čakam penzijo. Sodržecna tak kol Janez Ankele. Samo mojilevi. ne spomnim se že. hio naj si kdo drzne vprašati me. je bil, meje vprašal, zakaj, in zakof ne nosim čdade! Mogoče sem odgovoril, da zato, ker bom sem prepričan, da tega ne bo iz dmva v dan na kolesu in v nihče vprc^, ker bo itak vedd, kolesarskem dresu ter koU- ko me bo zagledal, tako kot je sarsidh čev^ih. Janez Ankele se meni vse jasno, ko zagledam Je vozil za nama in je ujel Janeza... janež Ankele na Smarjetri gori 8 O I sim on. sub GORENJSKI GLAS torek, 10. novembra 2009 kran) V križišču izsilil prednost V soboto okoli pol pete zjutraj sta na mestni ulid v Kranju trčili osebni vozili. 33'letni Kranjčan je peljal po cesti jakd Platiše iz smeri Planine proti križišču s Cesto Staneta Žagar-ja. V križišču tedaj niso delovali semaforji, temveč so bili preklopljeni na utrip. Kranjčan je zavijal levo in zapeljal v križišče, pri tem pa izsilil prednost 35-letnemu Kranjčanu, ki je pripeljal po prednostni Cesti Staneta Žagarja proti Šenčurju. V trčenju se je povzročitelj hudo ranil, zato so ga reševalci odpeljali v Klinični center v Ljubljani. škof)a Loka V fnočnem nalivu zbil peško Na regionalni Kidričevi cesti v Škofji Loki je v sredo popoldne 42-letni voznik osebnega avtomobila zbil 32-letno peško. Voznik se je peljal v smeri proti Železnikom. Ob slabi vidljivosti zaradi močnega naliva je na zaznamovanem prehodu za pešce spregledal peško in jo zbil po tleh. Domačinko so reševalci zaradi hudih ran odpeljali v Klinični center v Ljubljani. TOROVO Trčenje na avtocesti v četrtek zvečer je prišlo do trčenja na gorenjski avtocesti. Devetnajst I et na voznica iz okoiice Kranja se je z Renault Cli- om peljala po desnem voznem pasu iz smeri Ljubljane proti Torovu. Pri Vodicah je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad avtomobilom, ki ga je začelo zanašati po vozišču. Nazadnje je trčila v kovinsko odbojno ograjo in v osebni avtomobil Volkswagen Golf, s katerim se je v isti smeri pripeljala 26-letna vozrrica \i okolice Kranja, ki je pripeljala za njo po prehitevalnem pasu. Povzročiteljica se je v trčenju hudo ranila, zS-letna voznica pa lažje, obe pa so z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski klinični center. S. S. Sv. To M ftž Vlomilec v počitniških hišicah Neznani storilec je pred kratkim vlomil v tri počitniške hišice na Svetem Tomažu, iz katerih je odnesel različne predmete v skupm vrednosti okoli pet tisoč evrov. S. 1 9 i 100^ 4eU Napocldgi 53.Zakona o organsacv in financvanju vzgoje in Izobfaževar^ - ZOFV^ SVET ZAVODA GLASBENE ŠOLE KRANJ. Poâtna ullca 3,4000 Krw^ razpteuj» delovno ntô$to RAVN ATE u A/ RAVN ATEU1C E Kârtaidât/-kâ inord lâ imenovanj« na funkcijo ravnđtdlja/4ce izpolnjevati &pbènd zakonske pogoje in cosebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in M^anciranju vzgoje m tzobrazevanja - ZOKVi. Kandlcali/4<« morajo imeti pedagoške, vodshene, organizacijske in druge sposobnosh za usoeêno vodenje zavoda Izbrani kandidat/-kabo imenovan/-a za dobo & let. Predviđeni začetek dela bodne: 1. feboiarja 2010 Pisne pojave z dokazili o izpolnjevanju zahtevstfiih pogojev {x>tfdila o izobraibl kratek žMjenjepis. dosedanje delovne izkušnje, program vodenja in program razvoja zavoda za prihodnjih pet let. potrdilo o nekazrovanoeti zaradi nakjepnega kaznivega deianja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno hazen zapora v trajanju vet kot sest mesec9v in potrdilo o r>ekaznovdr<«ti zaradi kaznivega de^^ zoper sp^no nedotakljivost, kj ga Sda Mmistrsivo za pravosodje), poèijite v roku 8 dni od dneva objave tega razpisa na naslov: Qla9l>ena àola Kranj, Poâtna ulica 3, 4000 Kranj, v zaprti o.rojnicl< a pripisom *'za razo« ravnatelja/ravnateljice'. Vloga bo stela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana r>a poâto. Kandkjat)/4e bodo pt|eV/-e pisno oCNestik) o rnencv^ Reševali ognju Kranjski gasilci in policisti so v noči na ponedeljek iz goreče hiše rešili mlado družino 5 šestnajstmesečnim otrokom. Simon Šubic V soboto ob 18.20 je zagorelo v mehanični delavnici Kranj • Minuli konec tedna Avtotehne Vis na Cesti Staje bil za gasilce v Kranju in neta Žagarja v Kranju. Po okolici precej naporen. V ugotovitvah kriminalistične soboto zvečer je 2agorel avto- .polidje je po vsej verjetnosti mobil v mehanični delavnici zaradi napake na električni Avtotehre Vis v Kranju» v napeijavi zagorel osebni avto- nedeljo dopoldne so gasilsko mobil. Ogenj se je kasneje pomoč potrebovali v župniš- razširil na opremo v delavni- ču v Adergasu, v noči na po- d in nekaj bližnjih vosál, nedeljek ps so kranjski gasil- gmotna Škoda znaša po ne- ci v Stražišču pri Kranju iz strokovni oceni okoli dvajset goreče hiše reševali tričlan- tisoč evrov. Na intervencijo sko družino. so bili poklicani kranjski po- Včeraj nekaj pred 1. uro kUcni gasilci in prostovoljni y Avtotehne Vis v Kranju îe zgorel golf. ; ^o^ lin, co. zjutraj so kranjski poklicni s Primskovega, "Dežurna iz» gasilci prejeli obvestilo o mena je bila na mesru poža- požaru v stanovanjskem ra v dveh minutah po preje- objektu v Stražišču, v kate- mu obvestila, pokazale pa so rem naj bi ostale tri osebe, se pomanjkljivosti požarne- 'Požar je nastal v predsobi ga varovanja s strani vamost- mansardnega stanovanja, nih služb, saj se je vamost- razširil pa se je še na stop- nik počasneje odzval, prišel nišče, zato so v stanovanju pa je tudi brez ključev, zato ostali ujeti starša in šest- so morali gasilci lesti Čez najstmesečni otrok," je raz« ograjo in vlomiti v objekt" je loži] Mate) Kejžar, strokov- povedal Kejžar. ni vodja Ca&il&ko reševalne V nedeljo kmdu po dese- službe Kranj. Gasilci so ti uri dopoldne pa so gasUd mlado družino iz ognjene iz Cerkelj in Velesovega od- pasti rešili po lestvi, pri tem drveli v veîesovski samostan pa so jim pomagali tudi pri- v Adergasu. Župnik Peter šotni policisti. Na interven- Miroslavič je namreč že v Gasilci so v nedelfo dopoldne posredovali v vclesovskem cijo je bila poklicana tudi soboto zvečer ugotavljal, da samostanu./f«o;SiiT>wS«bk dežurna izmena poklicnih je nekaj narobe s stropom v gasilcev, od katere je del po- zgornjem nadstropju žup- mnevo so cerkljanski gasilci obdan s šoto, ki je ustavila magal pri gašenju, del pa nišča, a pri pregledu pod- po pregledu z infrardečo ka- razvoj požara. Zelo veseli čakal v gasilskem domu na strešja ni odkril nič sumJji- mero tudi potrdili. 'Ugoto- smo, da so požar opazili še niorebitao sočasno inter- vega. V ponovnem pregledu vili smo, da je strop zagorel pravočasno, saj gre za kul- vencijo. Na intervencijo so po nedeljski maši pa je za- zaradi odpada opeke z dim- turno dediščino," je povedal bili poklicani tudi prosto- čel sumiti, da morda gori nika. Najbrž je tlelo že ne- občinski gasilski poveljnik voljni gasilci iz Stražišča. lesen strop. Njegovo do- kaj dni, k sreči pa je strop BlažKaplenik. Domžale Roparja kmalu prijeli Domžalski policisti so minuli teden prijeli Kamniča-na, stara 20 in 21 let, ker ju sumijo, da sta oropala bencinski servis v okolici Domžal. Dvajsetletnik naj bi v sredo okoti 19.20 stopil v prodajalno na bencinskem servisu, zaposlenemu zagrozil s pištolo in zahteval denar, ki ga je potem sam vzel iz blagajne. Po dejanju je zbežal do bližnjega parkirišča, kjer ga je z avtomobilom Čakal leto starejši pajdaš. Policisti so ju prijeli že kmalu po dejanju. S. S. Nemca spet ni bilo na sodišče Na ponovnem sojenju trojici Romunov zaradi poskusa ropa še vedno niso zaslišali domnevne žrtve Andreasa Crubišiča. Simon Šubíc napak, prvostopenjsko so- ..............................................................................diŠČe pa je opozorOo, da Kranj - Kot je na zadnjem mora zasiišati tudi žrtev in naroku pojasnila kranjska prijavitelja ropa, česar na okrožna sodnica Andreja prvem sojenju ni storilo. Ravnikar, se nemški držav- Nič pa ne kaže, da bo to Ijan hrvaškega rodu Andre- sodišču uspelo tokrat. Sodas Grubišič na klice sodišča niča Ravnikarjeva je z njim v zadnjih dneh ni odzival, prek telefona priSla v stik Sojenje bodo zato nadalje- šele 29. oktobra, ko ji je pováli januarja» ko naj bi ga jasnil, da na tokratno obra- vendarle zaslišali neposred- vnavo ne more priti, ker da no v Kranju ali prek video- mu delodajalec (nemška konference v Nemčiji. vojska) ne odobri iz o stan- RomiJîii, 25-letni Dumi- ka. Na predlog, da ga lahko Iru Aleksandru, ag-letni zaslišijo prek videokonfe- Constantin Caldararu in renče, je odgovoril, da po- Obramba bi Andreasa 44'letna Claudia Miciescu, trebuje čas za razmislek» Crubišiča zaradi izmikanja so bili na prvem sojenju obsojeni na zaporne kazni, ker naj bi 6. novembra lani ni več odzival. potem pa se na skoraj vsakodnevne sodničine klice sodišču najraje udanla po žepu. Na stiki odvetnik Marko Kiofutar. v bližini bencinskega servi Vseeno je kranjsko sodiš sa Voklo na gorenjski avto- če že vzpostavilo stik z Obramba sicer zahteva ne- cesti poskuiaii oropati An- nemškimi sodnimi organi posredno zaslišanje, pred- dieasa Crubišiča. Višje so- s prošnjo, da bi pomagali laga pa tudi denarno sank- dišče je sodbo kasneje raz- pri videokonfcrcnčnem za- cijo za izmikajočega se veljavilo zaradi procesnih slišanju svojega državljana. Grubišiča. i - "j Gorenjski Glas Zdravte & lepota )E priloga časopisa Gorenjski glas Kemija v čistílih, hrani... Kemikallie so vsepovsod okrog nas, v čistllih in celo v hrani, ki jo uživamo, Povsem se jim ne moremo ogniti, se je pa potrebno zanimati In izobraziti za to, kaj uporabljamo v vsakdanjem življenju. stran lo Urednica: Suzana P. KovaČič Časopis izhaía občasno Omejitve obiskov zaradi nove gripe bolnišnici Golnik so konec oktobra zdravili pacienta z novo gripo, ki je že okreval, vied gorenjskimi bolnišnicami zaenkrat omejili obiske e v Kranju. Stran lo www.gorenlskiglas.si Tumorja ni dobro zavreči v bolnišnici Golnik so dobili dovoljenje etične komisije, da s privoljenjem bolnika lahko shranijo njegovo rakavo tkivo. Več v pogovoru z internistko onkologinjo prof. dr. Tanjo Čufer. stran ii Zdravje • Kakovost bivanja • Zdrava prehrana • Napredek v zdravstvu • Zdravila • Kozmetika • Nasveti za dolgo življenje Pacienti v v poisceio ni en nasvet Leto dni je, kar so dn Zlato RemSkar, dr. med., imenovali za zastopnico za pacientove pravice na Gorenjskem. Nasvet poišče med štiri in šest pacientov ''Soočíls SCHI na teden, večinoma se ne strinjajo z oceno njihove invalidnosti, trajanjem ^ j: g sodnO spešen]u ps'to^^^ ljenje." je povedala dr. Zlata Remškar. dr. med. V pomoč bolnikom je bila tudi pri po- bolniške odsotnosti z dela, odobritvijo zdraviliškega zdravljenja... su2ana P. kovačič povprečju išče nasvet oziroma 9 pomoč od štiri do Šest padentov na teden. Nekateri se zadovoljijo s telefonskim pogovorom, drugi komunicirajo 8 pomočjo elektronske pošte, nekateri pa po predhodnem telefonskem dogovoru pridejo k meni na osebni pogovor. Večina padentov je v tem letu dni poiskala zastopniško pomoč zaradi neizpolnjenih pričakovanj do pridobitve nekaterih pravic, za katere so menili, da so do ujili upravičeni. Šlo je za primere nestri-njanja bolnikov z oceno njihove invalidnosti, oceno stopnje telesne okvare, trajanja bolniške odsotnosti z dela, odobritve zdraviliškega zdravljenja ... Bolnikom sem priporočila dokončati predvidene postopke za pridobitev naštetih pravic ter včasih svetovala» v dogovoru z izbranim zdravrikom, ponovitev preiskav za dodatno osvetlitev zdravstvenega stanja bolnika. Soočila sem se tudi s sodno odrejenim prisilnim zdravljenjem duševnih bolnikov, ki so poizkušali s pomočjo zastopnika pacientovih pravic prekiniti c» prisilno psihiatrično zdrav- Dr. Zlata Remškar, dr. med. I Foto:Tina De KI KRONIČNA BOLEČINA Bolečino je treba zdraviti takoj Kar 62 odstotkov Slovencev, ki se soočajo s kroničnimi bolečinami, trpi za bolečinami v križu in hrbtenici. Stran 12 AKTUALNO Trebušni krči pri dojenčku Trebušni krči prizadenejo enega od petih dojenčkov, pogostejši so pri dečkih. Ponavadi se pojavijo v starosti nekaj dni do nekaj tednov in lahko trajajo tudi tri mesece. od rejenim prisilnim zdravljenjem duševnih bolnikov, ki so poiz kuša s pomočjo zastopnika pacientovih pravic prekiniti prisilno psihiatrično zd ravljenje." vanja bolnikove zdravstvene dokumentadje drugemu izbranemu zdravniku, ki je biia pred zastopniškim posredovanjem zavrnjena. Nekajkrat je posredovala pri pridobivanju vrste za specialistični pregled oziroma ku socialno problematiko. med hospitalizacijo. Podobno doživljajo komunikadjo z zdravniki tudi svojci bolnikov," je opozorila zastopnica za padentove pravice na Gorenjskem. Po letu dni dela ugotavlja, da so bile le nekaterim od bolnikov, ki so poiskali zastopnika, kršene pravice. "VeČina bolnikov je prišla razreševat k zastopni- zdravljenje. te kar nekaj časa je v ospredju javnega zanimanja odnos bolnik - zdravnik. "Bol- Kot zdravnica sem tiidi ugotovila, da zastopništvo šdti le proceduralno obravnavanje bolnikov ter ne ščiti za- niki se res pritožujejo nad nje vsebinsko pomembnej-slabo komunikacijo z zdrav- še pravice do dobre strokov- niki. Ugotavljajo, da zdrav- nild nimajo časa zanje, da bi ne in vame ter primerno hitre zdravstvene obravnave jim lahko bolj natančno in bc^nikov. Na področju stro- razumljivo razložili bolezen, kovne obravnave je bolnik zdravljenje, prognozo in nji- namreč veliko bolj ranljiv in hove pravice. Moti jih tudi nima medidnskega znanja, pogosto menjavanje zdrav- kot pri presoji procedural- rikov, ki jih obravnavajo nih postopkov z njim." Dobro je vedeti... Kontakt Zastopnica za pacientove pravice na Gorenjskem ima pisarno v prostorih Zavoda za varovanje zdravja na Gosposvclski 12 v Kranju. Pisarna je odprta vsak torek in četrtek od 14. do 20. ure. Za termin obiska pri zastopnici se dogovorite pri gospe Heleni Okorn vsak torek in četrtek od 14.30 do i6. ure na telefonski številki 04/20 17 109 ali 041/893 395. Vprašanja lahko zastavite tudi po e-pošti na naslov:zlata.remskar(®zzv-kr.si. NASVET Hrbtenica vam bo hvaležna Človek tretjino življenja prespi, zato je pravilna izbira ležišča še kako pomembna. Veliko pozornosti je treba posvetiti tudi skrbi za zdravo hrbtenico. stran 13 stran 14 J 10 zdravie&lepota> torek, lO. novembra 2009 Aktualno Omejitve obiskov zaradi nove gripe V Bolnišnici Golnik so konec oktobra zdravili pdcienta z novo gripo, ki je že okreval. Med gorenjskimi bolnišnicami $0 zaenkrat omejili obiske le v Kranju. Suzana P. Kovaćič la tako proti običajni sezon-........................ ski gripi kot tudi pandemski aradi akutnih re- gripi. V Bolnišnici Golnik s pira to mih in- so sicer že zdravili mlajšega fektov v populaciji so obiski omejeni le na najožje zdrave družinske dane. " je sporočila Lea Ah-čin, pomočnica direktorice zi zdravstveno nego v Bol-rušnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Iz Bol* moškega, astmatika z novo gripo. Sprejeli so ga 26. ok» tobra, ga izolirali in ga vtem času že odpustili domov. V Bolnišnici Jesenice do včeraj dopoldne niso zdravili Še nobenega bolnika, ki bi zbolel za novo gripo. "Omejitve obiskov zaenlaat nimamo," Aktualne informacije o cepilnih centrih in njihovemu delovnemu času so na spletni strani kampanje www.ustavimo-gripo.si. nišnice Golnik so včeraj do- je povedala glavna sestra poldne sporočili, da omejit« Zdenka Kramar iz tamkajš- ve obiskov zaradi nove gripe nje bolnišnice. V ljubljanskem kliničnem centru, na ii^ekcijsld in pediatrični kliniki so zaradi še nimajo, da pa se to lahko spremeni čez noč. "Nadaljnji ukrepi bodo odvisni tudi od tega, kakšne podatke nam bodo o številu obolelih sporočali iz splošnih ambulant zdravstvenih domov. V povečanja prehladnih obolenj in nevarnosti okužb z novo gripo omejili obiske na eno zdravo osebo. Doslej bolnišnid imamo za izolaci- je laboratorijsko potrjenih jo na voljo nekaj enopostelj- že več kot tristo primerov nih sob, v piimcru, da bi ho» nove gripe v Sloveniji, nekaj spitalizirali več bolnikov na- bolnikov so hospitalizirali, enkrat, bi njih združevali v starejša kronična bolnica pa sobe," je razložila dr. Vikto- ie zaradi zapletov z okužbo rija Tomič, dr. med. iz Bolnišnice Golnik, ki se je cepi- nove gripe v začetku prejšnjega tedna umrla. Prepoznajte simptome simptomi prehlad gripa telesna temperatura redko zvišana visoka 3 do 4 dni glavobol blag do zmeren Izrazit bolečine v milicah In siciepih blage do zmerne izrazite splošno slabo počutje blago traja 2 do 3 tedne izčrpanost nikoli nenadna tn Izrazita ramait;n rx» f>u gusto red ko kihanje pogosto redko • bolečina v grlu pogo sto rť^dko bolečine v prsih, kaSelj blage do zmerne pogosto, kaSel) je lahko Izrazit Dohro je vedeti... Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu Cepijo se lahko odrasli in otroci nad enim letom starosti. Cepljenje se priporoča v hladnih obdobjih leta, ko kiopi niso aktivni. Potrebni so trije odmerki cepiva, kasneje pa poživitveni odmerki vsakih tri oziroma pet let. Kemija v čistilih ; hrani Kemikalije so vsepovsod okrog nas, v čistilih in celo v hrani, ki jo uživamo. Povsem se jim ne moremo izogniti» se je pa potrebno zanimati in izobraziti za to, kaj uporabljamo. St-ZANA P. Kovači č emikalije so substance, ki so vse okoli nas in so v naši naredili že s tem, Če boste poiabo pralnih praškov zmanjšali za polovico, opozarja sogovornica in doda; "Tudi o hram bi lahko raz-uporabi pravljali na dolgo, pa vzemi- vsak dan. Sreču- mo za primer rukolo. Treba jemo jih v pisarnah, oblačilih, hrani, ki jo jemo, prisotne so tudi v naših telesih, kjer se včasih poigrajo z našimi glavami," je svoje predavanje v študijskem oddelku jo je uživati v zmernih količinah, ker vsebuje nitrate, ki se v procesu presnove vežejo le na druge substance in iz tega nastanejo nitrozami-ni, ki so kancerogeni. Tatjana Kruder med predavanjem v Kranju 1 fv lu. tima du>l je. Ravno tako ne potrebuje- Osrednje knjižnice ptioci od enega do petega ^^^^^ ^^^ ^^ simbolih GHS (Globally harmonised system of da- arnpak si laltko pomagamo sifitation). "Standarde nio- Kranj zňřeh Tatjana Km- leta starosti se najpogosteje ^ ^ ^ der, zunanja strokovna so- zas^upijo z zdravili Id jih ^ Wsomfv v7aïe"m pn" nmoToeno^íitrpo^cděm delavka republiškega Urada na,de)o v mam,m torbic, d; ^^^ ^ ^ ^^^^^ ^^ ^^ ^^ za kemikalije. Kot je poudarila, se kemikalijam v sodobnem svetu ne moremo povsem izogniti, lahko pa smo malce bolj previdni in preudarni pri tera, kaj kupimo in kaj uporabljamo, za kar pa se moramo nujno tudi sami izobraziti: "V vsaki trgovini imate za vsak iz- delek, ki ga kupujete, pravico izvedeti, ali vsebuje zdravju škodljive kemikalije, Tega se kupci premalo zavedajo. Včasih so tudi prevodi uvoženih izdelkov v slovenski jezik pomanjkljivi in naj vam ne bo nerodno zahtevati natančnejših prevodov. " V pralnih praških so problematični polifosfatl, ki pa jih je v tekočih pralnih praških bistveno manj. Veliko toste pa na nočni omarici dedka al! babice." opozarja sogovornica in naniza Še nekaj podatkov: "Ženska, ki obožuje kozmetiko, na leto porabi kar 2,5 kilograma kozmetičnih izdelkov. "Morda se to kateri zdi veliko, a če vam povem, da samo na dan uporabljamo kar dvajset različnih kozmetičnih proizvodov, na primer šampon, balzam, šampon za konice las, lak za lase. pasta za zobe, dezodorant, parfum, oznakam, na primer bio raz- jalo, da na primer otroška gradljivim Čistilom naj bi za- šminka za igranje, proizve- upali, ker bi proizvajalce zelo dena na Kitajskem, nima drago stalo. Če pri tem ne bi oznake strupeno, po slo- bUj pošteni." venskih standardih pa bi jo Kemični odpadki so nevarni morala imeti," še pojasni odpadki, lahko prodrejo v Tatjana Kruder. Zakonodaja podtalnico, zato jih odvrzite v skladu z navodiii, ki so napisana na embalažah Izdelkov. Podučite se o novih REACH pokriva vse področje kemikalij, več o tem pa boste izvedeli na spletni strani kemijskovaren.si. krema, puder... še celo higi- "Strokovnjaki opozarjajo, da so enski vložki so odišavljeni. 1 .1 .. ■ . • . 1 . Razkuževanje doma še ne kemika 16, ki Drodre O skozi pomeni, da uničimo vse mikroorganizme, tisti, ki preživijo, se razmnožujejo naprej in postanejo potem odporni na to razkužilo. Naj poudarim, da umivanje rok z milom in tekočo vodo zadostu- kožo, še bolj problematične, ker smo si s pretiranim umivanjem in pranjem že uničili zaščitni sloj. Zato tudi toliko alergij." Vitko, pomlajeno, srečno in zdravo novo leto Privoščite tudi drugi my da občudujejo vašo lepoto! Je leto naokrog. Podarite si kaj lepega! Nekaj» kar vam pripada. Vas same • srečne, zdrave, takšne, kot ste si všeč. Če vam pri tem lahko kakor koli pomagamo, ste nadvse dobrodošli. V Radovljici izvajamo neinvazivne korekturne posege na obrazu in telesu, ki vas v kratkem času. brez bolečin in stranskih učinkov pripeljejo do želenega iœleda. IRF - neinvazivna radiofrekvenčna terapija gladi obrazne gube, odprav- a videz povešene kože na obrazu in telesu ter pomaga pri odpravi strij ? ^ - PRED POSEGOM in cel u lita. Spodbija tvorbo novega kolagena, ki daje koži prožnost. KAVITACIIA ali nekirurška lipo- sukcija je najuspešnejša neiiivazivna metoda za preoblikovanje postave na svetu. Učinkovito pomaga pri odpravljanju mašćobnih oblog in celulita na bokih, zadnjici, kolenih trebuhu in nadlakteh. Priobehpostopkihso rezultati vidni Če želite s terapijami ciïdariti svoie takoj. Do konca domišljeni, stroko- bližnje, smo za vas pripravili darilne vno podprti postopki, pod vodstvom bone. izkušenih in prijaznih terapevtk so zagotovilo, da boste salon zapustili bolj samozavestni. PO POSEGIH -'iS' nahouila: OA i / 30q sos Zdravje&lepota, torek, lO. novembra 2009 !1 Pogovor ni dobro v zavreči V bolnišnici Golnik so dobili dovoljenje etične komisije^ da s privoljenjem |e rak najpogostejša bole-bolnika lahko shranijo njegovo rakavo tkivo, 'Tumorja ni dobro zavreči, ker «n sodobnega človeka? 'il LA'-«^ "Je m bo vedno bolj, ker se stara populacija. Potem so lahko Čez nekaj let pride na tržiiče zdravilo, usmerjeno na določene bioloike značilnosti tumorja. Če tumorja nismo shranili, bolezen pa je pri bolniku še okolja, današnji aktivna, ne bomo nikoli izvedeli, ali je zanj to zdravilo primerno," opozarja način življenja in dejstvo. internistka onkologSnja prof. dr Tanja Čufer. ^^ odkrijemo vedno več ra- __kov in jih tudi aktivno iSče- mo. Včasih smo odkrivali loške značilnosti tumorja, zdraviti. Pri nekaîeni vr- samo tiste rake, ki so toliko Če tumorja nismo shranili, stah rakov so citostatiki zrasli, da so začeli povzro- Suzana P. KovaČič bolezen pa je pri bolniku še aktivna, ne bomo nikoli izvedeli, ali je zanj to zdravilo primemo. V bolnišnici Golnik smo dobili dovoljenje etične komisije, da lahko začnemo delati to, kar delajo v vseh dobrih strokovnih centrih akšni so sodobni pristopi k zdravljenju raka^ "Raka danes ne moreš veČ zdraviti po preprostih smernicah in standardih, ampak vedno bolj na podlagi bioloških značilnosti vsakega posameznega za zdravljenje raka po sve- tumorja. Ves napredek in tu. da torej vsakega bolnika izboljšanja pri zdravljenju posebej vprašamo, ali s« strinja, da mu pregledano rakavo tkivo shranimo Ln da ga kadarkoli kasneje porabimo pri nadaljnjem zdravljenju bolnika ali za akademske raziskave. To so raziskave, ki jih vodijo znanstveniki in ne farmaci- raka so prišh na podlagi raziskav in ravno zato je tako zelo pomembno, da se 6m več bolnikov z rakom vključi v raziskave. Sodoben pristop k zdravljenju raka ne razmejuje več tako zelo, ali je prva rakava celica zrasla v manj učinkoviti, denimo pri raku dojke, jajčnika, raku pljuč- Citostatiki namreč delujejo zelo počez, na vse hitro se deleče celice. To je tudi problem, zato jih predpisujemo samo v ciklusih, da se vmes. ko jih bolnik ne jemlje, normalne celice, kostni mozeg in sluznica lahko opomorejo. V nasprotju s citostatiki so hormonska zdravila bolj čati težave. Nesporno bo rak postal glavni zdravstveni problem." Katerih vrst rakov fe največ? ' Pri ženskah je to še vedno rak dojke, pri moških pa rak pljuč in rak debelega Črevesa. Pomemben podatek je, da rak pljuč v razvitem svetu pri molkih ni več v porastu, pri ženskah tarčna in jih lahko stalno P^ ^^ ^^^ ^^ dajemo, žal pa je hormon- ^^^^^ke začele kasneje kadi- sko zdravljenje uânkovito Katrar. ki je v cigaretah, samo pri hormonsko odvis- P^^^si okvarja celice m mi- nih rakih, kot sta rak pro- "^jo leta m leta, da se ena State in rak dojke. Biološka zdravila še najbolj delujejo na tarčo, na rakavo ceiico. celica toliko zmoti: da postane rakava. Ženske so v bistveno večjem obsegu za- \ L ' • / r r- r / pljučih, dojki, prebavilih, ja in so nam že stoletja v ...------------------------------„ ni-jn-.^^i- é' wi- ampak je zdravljenje bolj pomoč, da razumemo dolo- so manj toksična in imajo čele kaditi šele po drugi ^rof. dr. Tan|a Čufer se že leta ukvarja s sistcinskrm usmerjeno na značilnosti vsakega tumorja posebej. Temu pravimo tarčno zdravljenje, ko neko zdravilo, na primer biološko, deluje na točno določeno mesto na tumorski celici."' čeno bolezen, da jo zdravimo multidisciplinarno in ne samo z zdravili. Da smo dobili to dovoljenje, je zelo velik napredek." Največ se ukvarjate s sistemskim zdravljenjem Torej ni več enegd zdraviJa, raka. Po katerih metodah načina zdravljenja za več zdravite danes? vrst raka kar počez, ampak "Raka zdravimo kirurško in bbsevalno, pa tudi sistemsko. Prvi dve metodi sta še vedno pomembni, a z obema zdravimo samo lokalno. Največji problem raka so celice., ki nekontrolirano rastejo po telesu in moramo za uspeSno zdravljenje imeti učinkovito sistemsko manj neželenih stranskih učinkov." ste začeli uvajati personifí-kacíjo zdravljenja. Za kaj natančno gre? "Personifikacija ni samo zdravljenje, ki je prilagojeno posameznemu bolniku glede na hstnosti tumorja, ki ga ima, ampak pomeni tudi to, da se do vek nauči živeti s to boleznijo in posledicami zdravljenja. Morda se sliši enostavno, ven- KoHko so dejansko biološka zdravila že v uporabi? "Vse več jih je, zelo učinkovit je na primer imatinib za zdravljenje določene vrste krvnega raka. Pri zdravljenju limfoma se ra^o tako že uporabljajo biološka tarčna zdravila, najbolj znano je rituksimab. Potem je tu še zelo učinkovit trastu-zumab za dopolnilno zdrav-ljenje raka dojk. Prihaja še vplikrt nnvih hioloildh zdra- zdravljenjem raka, je tudi profesorica na Medicinski nkulteti v Ljubljani. Njeno mednarodno raziskovalno delo )e Še posebej osredotočeno na sistemsko zdravljenje raka dojk in raka pljuč, pa tudi raka sečnika in genitalnih organov. Imenovana je bila za enega od desetih članov mednarodnega strokovnega odbora vodilne strokovne organizacija za A kot sle že poudarili, rak je klinično on kolegi jo v svetu ASCO. Sodeluje z Evropsko svetovni vojni, zato zdaj ta množica takratnih kadilk dobiva raka pljuč. Rak pljuč bo zlasti v nasledniih letih t problem." vse bolj obvladljiv. organizacijo za raziskave in zdravljenje raka, v kateri vodi "Rak postaja kronična bole- skupino za zdravljenje raka dojke. Dolga leta je bila prof. dr. zen, veûno več rakov se janja Čufer zaposlena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ozdra^ di zazdravnn I)ud. ^^ . pripeljali do novega je se bodo morali naučiti živeti s to boleznijo. Veliko govorimo o zgodnjem odkrivanju, o presejanju, o paliativní oskrbi, pozabili pa smo na rehabilitacijo delovnega mesta v bolnišnici Golnik, ki se ponaša z nazivom univeaitetnega centra, 1 foto tihaookc. T' ^di za zdrav ,enje raka ^ ^^^ ^ pl)uč. ki je bU dolgo nekako ^^^ zdravile. Pri sistemskem zdravljenju lahko zdravimo s citostati- kar pozabljen in so tudi rezultati zdravljenja »e vedno slabši, kot na primer rezultati zdravljenja raka na debelem črevesu. dar je treba še veliko spre- ki, ki so najstarejši način meniti, da bomo prišli do zdravljenja. To so siccr Biološka zdravila imajo eno ziv, kako bomo ljudi z diagnozo raka vrnili naza, v normalno družinsko, delovno in družbeno življenje. V bolnišnici Golnik smo tega ideala. V praksi je iz- učinko\ita zdravila, ki pa so veliko prednost, ker so ve- drugim pnpravui načinoma v obliki tablet in jih bolniki po navodilih zdrav- ^^^^ nika lahko jemljqo doma P^ smo tudi navodila za in jim ri treba ležati v bol- bolnike m njihove svojce. več kot desetimi leti opo- Predpisujemo jih še vedno nišnici. V nasprotju s tem ^^ko lajšati neželene stran- je večina dtostatikov v obli- ^ke učinke zdravljenja, kar ki injekcij, za kai je uoUel»- i® pomembno, rednega pomena, da se tkivo tumorja dobro pogleda in da ga shraai. Ravno tako kri. Na to so že pred dokaj toksična in imajo veliko neželenih učinkov, med drugim povzročajo okvare normalnih celic. zarjala onkološka društva, tudi slovensko, torej civilna pogosto, ker so pri določenih rakih, kot so limfomi. Drau Apotheke: lekarna v Beljaku, kler dobite nasvet v slovenščini! družba. Tumorja ni dobro raki pri otrocih, rak mod, no bolnišnično zdravljenje. Bolniki z rakom imajo te zavreči, ker lahko čez nekaj zelo učinkoviti, in se jih da, Citostatiki se ne resorbirajo žave zaradi raka. a zaradi let pride na tržišče zdravilo, usmerjeno na določene bio- čeprav so zelo razsuti in razširjeni, v veliki večini po- čez prebavila in jih ne mo reS dajati v obliki tablet. ' posledic zdravljenja lahko nič mani ne trpijo. " Dobro je vedeti... Biološka zdravila '^Biološka zdravila imajo eno veEko prednost, ker so večinoma v obliki tablet in jih bolniki po navodilih zdravnika lahko jemljejo doma in jim ni treba ležati v bolnišnici. V nasprotju s tem je večina dtostatikov v obliki injekcij, za kar je potrebno bolnišnično zdravljenje. Citostatiki se ne resorbirajo čez prebavila in jih ne moreš dajati v obliki tablet." Rehabilitacija bolnika "Rak postaja kronična bolezen, vedno več rakov se ozdravi ali zazdravi in ljudje se bodo morali naučiti živeti s to boleznijo. Veliko govorimo o zgodnjem odkrivanju, o presejanju, o paliativni oskrbi, pozabili pa smo na rehabilitacijo bolnika V sodobni Evropi bo največji problem in izziv, kako bomo ljudi z diagnozo raka vrnili nazaj Mao. oharm. • i Lastnica mag. Nina Seller ; in mag. Barbara Sturm vam radi ; svetujeta v slovenskem jeziku. 4 : ■ zdravila Izdajamo tudi na slovenske recepte : • nudimo izdelke iz alternativne medicine • homeopatska zdravila; cvetje Dr. Bach, mineralne soli Dr. Schiissler ■ ekskluzivna kozmetika iz lekarne: VICHY; A VENE; LA ROCHE POSA Y; OLIVEN KOSMETIK DR. THEISS: SANOFLORE; EU80S; WELEDA; WIDMER ■ naročila po elektronski poŠti all po telefonu • otroški kotiček Drau p o t h e k e Drau Apotheke Mag. p harm. Nina Seller 9500 Beljak (Vi I lac h), OsslacherZeile 45/ delovno in družbeno življenje." U^tZitf Cjć'^i^^'^ClhfLt: Avstrija Teiefon: •4-43- 4242/284 64 fùXt 4242/284 64 • 30 E-poita: pharmazi e^drà u-a pothe ke.at 5p/etnestrfln'Vwww^rau-apotheke.at odpfto: 8.00-18.00 oh sobotah : d.OO • 12.00 12 ZdravjeSJepota, torek, lo. novembra 2000 Kronična bolečina Dobro je vedeti.. Kronična bolečina je bolezen Kronična bolečina je bolezen, zato govorimo o zdravljenju bolečine in ne več samo o lajšanju. "Bolečino lajšamo z analgetiki, ki jih predpisujemo po potrebi in z različnimi ukrepi» ki bolečino nekoliko ublažijo, kot je mirovanje, imobilizacija, gretje ali hlajenje," pravi prim. Jelka Pire, dr. med.. Izbira zdravljenja je nekoliko odvisna od osnovne bolezni»:ki je pripeljala v kronično bolečino. "Osnovni namen zdravljenja pa je zmanjšanje trpljenja in polno aktivno življenje bolnika in v čim večjem številu vrnitev nazaj na delo," poudarja Jelka Pire. Zdravljenje z o pio idi Kronično bolečino, ki ni posledica rakavega obolenja, zdravijo tudi z opioidi. To je odgovoma odločitev, poudarja prim, [elka Pire: "Priporočamo ga šele po tem, ko so bili porabljeni vsi ostali načini zdravljenja, pa niso bili učinkoviti. Odmerek opioida, ki ga predpisujemo, je omejen. Opioidi imajo nekatere neželene učinke (odsvetujemo vožnjo z avtomobilom, upravljanje strojev ali sprejemanje pomembnih odločitev). Zaradi nadzora in zato, ker obstaja majhna možnost razvoja odvisnosti, opioide bolniku predpisuje le en izbran zdravnik." SCS-stimuJacija hrbtenjače "Invazivne metode za zdravljenje trdovratne kronične nemaligne bolečine v hrbtenici in okončinah so pomemben dodatek ali alternativa konzervativnega zdravljenja," pravi prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med.. Novost je invazivno zdravljenje kronične kostno mišične bolečine z uporabo električnih stimulacij na nivoju hrbtenjače SCS {spinal cord stimulation). Metoda se najpogosteje uporablja pri bolnikih, pri katerih operacije na hrbtenici niso prinesle olajšanja bolečine. Bolečino treba zdraviti Kar 62 odstotkov Slovencev, ki se soočajo s kroničnimi bolečinami» trpi za bolečinami v križu in hrbtenici. Prav slednja je najbolj tipična kostno* mišična bolečina in glavni vzrok bolniškega staleža kroničnih bolečinskih bolnikov. Suzana P. KovaČiČ skupaj z Belgijo, Norveško, Poljsko in Italijo. Iz te iste študije je ob«iem razvidno, da kar 62 odstotkov Slovencev, ki se soočajo s kroničnimi bolečinarri, trpi za bolečinami v križu in hrbtenici. Prôv slednja je najbolj tipična kostno-miSična bolečina in glavni vzrok bolniškega staleža kroničnih bolečin- kostno-mišiina bolečina dja, fizioterapija in po potre tudifa Slovenskega združenja o kronični bolečini (SZZB) v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 1100 anketirancev, starih od osemnajst do petinsedemdeset let, je pokazala, da trpi za kronič* no bolečino triindvajset odstotkov Slovencev. "Ti podatki nas po pojavnosti bolečine med evropskimi driava-mi uvrščajo na Četrto mesto dročju prav zaradi velikega Števila izpada delovnih dni pred» stavlja pomemben problem tudi za širšo družbeno bi analgetiki in zdravila za sproščanje mišičnih krtev/' je Še poudarila Marija Cesar Komar in dodala; "Prizadevamo si» da bi imeli čira več predavanj za zdravnike različnih spedalnostLs področja skupnost," je ob svetovnem dnevu pioti bolečini opozorila predsednica SZZB prim. mag. Marija Cesar protiboleûnske terapije, pro- Komar, dr. med.. Sledijo bo- blem je v tem, da so predava- Marija Cesar lečine v okončinah z 29 nja premalo obiskana zaradi Komar, dr.med. odstotki in bolečine v skle- preobremenjenosti zdravni- _ o o prim. lelka Pire, dr. med. prím. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med. pih v 27 odstotkih ... Kostno-mišična bolečina je lokalizirana na skeletu v pokos tno-mišičnih Struktur po celem telesu. "Vzroki za tovrstne bolečine so različni; od poškodb, oste» oporoze, do posameznih procesov v kosteh (vnetja ali kostni zasevki rakavih obo- kov. Terapije namreč lahko izvaja vsak zdravnik, fc pridobi znanje 17 nroHhoWin- ske medicine. Že nekaj časa se tudi pogajamo z zdravstveno zavarovalnico, da bi finančno pokrila več protibole- činskih storitev." Depresija je spremljevalka vseh kroničnih bolečin. Bol- lenj) in kroničnih dégénéra- niki se izolirajo, postanejo tivnih sprememb. Glavno vo- žalostni in osamljeni. Lahko dilo pri zdravljenju kostno- se pojavijo samomorQske mišične bolečine so zagotovo misU, zato je treba vedno pri zadosti gibanja, zgodnja mo- dolgotrajnih kroničnih bole- 80LEĆINE V PREDELU TELESA PRIMERLJIVO Z EVROPO skih bolnikov. Posledično bilizadja, zgodnja réhabilita» čir^ zdraviti tudi depresijo. bolečina v hrbte nid/križu bolečine v okonćmah bolečine v sklepih glavoboli bolečine v trebuhu bolečine v mišicah bolečine na glavi (06) bolečine v prsnem košu migrena zoboboi drugo VIB-SZZB Krishna Džeulović Frančiška 2widar: izkušnja: osteoporoza kot del žMjenja Frančiška Znidar, \6 bo letos dopobiila 72 let, se je 2 osteopo-rozo srečala pred približno desetimi leti. Danes, po dolgih desetih letih soočanja z novo boleznijo ter odrekanjem in novim načinom življenja, so ji testi pokazali, da je osteoporoza, čeprav se sliSi nemogoče, izginila in da ima le še {predjstopnjo "Za pomoč pri zdravljenju z osteoporozo se sprehodi, pohodi, takšna bolezni, imenovano osteopenija. Osteopenija je stopnja je pOtrcbnO osteoporoze, pri kateri zdravil, predvsem zaradi močnih .i stranskih učinkov, ni potrebno več jemati. "Preden so zdravni- VellKO glDati • ki ugotovili, da imam osteoporozo, sem morala opraviti vrsto pregledov, celo ginekololkega," se spominja Frančiška. ?red osemnajstimi leti si je namreč zlomUa zapestje in takrat še ni bilo govora o osteoporozi. Po številnih pregledih in obiskih zdiavnikov in specialistov pa so ji le dia^ostidrali izredno jp dfUSaCna močno osteoporozo in ji predpisali zdravila, ki jih je morala 5 jemati redno. "Prva leta sem zdravila jemaJa vsak dan» zatem teloVadba/' enkrat na teden, še kasneje pa le enkrat na mesec." Poleg vseh predpisanih zdravil so ji zdravniki priporočih tudi vitamine, med katerimi sta bila obvezna vitamin D3 in kalcij, ki pomagata pri krepitvi kostne mase. Zdravila pa niso bila edina stvar, ki so Frančiški spremenile življenje. "Posebej je bilo potrebno paziti pri prehrani. Začela sem uživati veliko več sadja in zelenjave, pr^^dvsem pa je biJo treba zmanjšati vnos maSčob v telo," je še povedma. Kljub temu pa sama prehrana in zdravila niso bila dovolj, da je 71-letna Hraščanka 12 osteoporoze prešla na osteopenijo. Potreben je bil povsem nov na5n življenja. 'Za pomoč pri zdravljenju z osteoporozo se je potrebno veliko gibati - sprehodi, pohodi, takšra in drugačna telovadba," tidi Fcanči» ška. Frančiška se je v želji po boljšem počutju in zdravju pridružila Društvu osteoporoze v Kranju in se tako začela v okviru diuštva udeleževati raznih izletov in pohodov. "Ob ponedelj« Idh obiskujem terapevtsko vadbo, ob torkih imamo enkrat na mesec pohod s člani Društva osteoporoze, ob sredah imam telovadbo na suhem» ob četrtkih se udeležujem pohodov v sodelovanju s pohodniki iz Društva upokojencev Kranj, konce tedna pa ponavadi izkoristim za družino. Tudi z družino se pogosto odpravim v hribe ali na celodnevne izlete," pravi Frandška. Poleg skrbi zase pa mora Frančiška Žnidar vsako leto obiskati zdravnika. "Prej je bilo potrebno hoditi na pr^ede vsako leto, zdaj, po zadnjem obisku» imam pregled šele čez dve leti," zatrjuje. Letos, po desetih letih zdravljenja in novega načina življenja, pa so ji zdravniki sporočili, da se je njeno stanje ne samo izboljšalo in Re je napredovanje bolezni ustavilo, ampak da sploh ni več znaka o osteoporozi. "To se izredno redko zgodi; bila sem pozitivno presenečena," je še povedala, iGjub temu da stanje osteopenia- je pomeni, da je s terapijo z zdravili zaključila, pa mora Frsn- ' čiška še vedno jemati potrebne vitamine, se \eHko gibati in vztrajati pri načinu življenja, ki si ga je izbrala, ko so ji diagnosticirali osteoporozo. "Osteoporoza mi je spremenila življenje - morda c^lo na boljše. Začela sem se zavedati, da bo potrebno nekaj narediti zase in ne vedno le za druge, kot sem to počela do takrat. Sama bi rekla, da je k mojem iz; bcljšanju pripomoglo veiiko stvari: zdravila, ki sem jih jemala redno, ^banje. med katerega sem vključila izlete z društvom in družino, pohodi, plavanje, tebvadba nasploh in močna volja. " Zdrav7e&t^K)ta» torek, lo. novembra 2000 13 Aktualno Trebušni krči pri Trebušni krči prizadenejo enega od petih dojenčkov, pogostejši so pri dečkih. Ponavadi se pojavijo v starosti nekaj dni do nekaj tednov in lahko trajajo tudi tri mesece. Pn^ra Logar med jokom pa hlastno išče bradavico ali dudo, fá pa jo že bo tako čas naj hujšega joka tako hitreje minil. Če dojen- tarli«e morajo zave- v naslednjem trenutku zavr- ček kopanja ne mara, ga ne dati, da krčevit jok dojenčka pomeni, da je v stiski, zato ga je potrebno vzeti v naročje in mu poskušati pomagati. O trebušnih krčih ali kolikah smo se pc^varjali z Aleksandro Mernik Mere, ne. Včasih mu uspe zadremati za nekaj trenutkov, a se prav kmalu predrami s hudim jokom. Le začasno mu odleže razburjamo §e dodatno. Dojenčku iahko ponudimo čaj ali kapljice proti krčem. Vendar nobenih zdravil, ne da bi po odvajanju blata ali zraka." se predhodno posvetovali z osebnim izbranim pediatrom Kalen so n3)p(^ostejši vzroki za nastanek trebušnih krčev? dojenčka." Mlada družina in Aleksandra Mernik Mere, dipl. med. sestra (desno) dipl. medicinsko sestro, med- "Najpogostejši vzroki so ne- narodno pooblaščenko za laktacijo (IBCLC), spec, psihote- 4 « rapije. Kaj so trebuâni krd ? razvitost prebavn^a sistema, pospešeno gibanje črevesja, prekomerno hranjenje ali lakota dojenčka, če dojenček ob hranjenju zaožije preveč zra- "Trebušni kiči pri dojenčku ka, slaba tehnika dojenja, preso stanje, pri katerem popol- majhna ali prevelika luknjica ... noma zdrav dojenček po^- na dudi, določena vrsta hrane " spremmjajo ne nemiren, joka ali kriči in pri mati^rah. lahko vpliva na hitro, samo matenaL vleče noge k sebi. Dojenčki pojav trebušnih krčev pri do-imajo bolečine v predelu tre- jenem dojenčku." EKOLOGIJA: Ekologija in Moda gresta skupaj? in Eko pranje brez pralnega praška«.. buščka, ki pa niso organskega Lzvora. ti ZaJaj trebuSiu krâ nastanejo? Kdaj najpogosteje nastopijo? "Možnih vzrokov za nasOnck Kako lajšamo trebušne \aie} "Dobro je paziti, da dojenček v času hranjenja ne zaužij^ prekomerne količine zraka, da je dojenček pred začetkom hra- trebušnih krčev je lahko več, njenja umirjen in dobro je po- dreti kupiek po možnosti že med ali pa vsaj po končanem natančen vzrok pa je težko določiti. Dojenčki v starosti od nekaj dni do 12. -16. tedna sta- obroku. Dobro je imeti usta- rosti imajo zelo pogosto občas- Ijen red in način hranjenja. ne napade krčev v trebuščku, prav tako tud pri ostalih aktiv- nekako ostajajo vedno Isti. Zadojc čase so oa trgu najbolj botrovali roateriali, izdelani iz raznih vrst mešanic umetnih poliestrov. Sedaj pa se. nam o^tajo naravni materiali. Umetni materi ai i so najcenejši, saj gre za umetna vlakna, katera je veliko lažje proizvesti. Zaradi nizke cene so med modnimi privrženci Eko spodnje perilo iz strani "^wy^.EkoPranje.si. Eko Gîosion pralne krogle so dokajšnja novost na našem tržišču. Ekološka pralna krogla vsebuje keramične kroglice^ ki med pranjem proizvajajo kisikove ione, s katerimi se madeži odstranijo naravni bež barvi. Za nameček ki jih spremlja neutolažljiv nemir ali jok. Trebušni krči na- nostih, priporoči)iva je umirjenost v popoldanskem in večer- stopajo pri enem od petih nem času. Ob pojavu krčev otrok, bolečine večinoma na- otroka vzamemo v naročje, ga l tudi najbolj zasloveli. Ti umetni materiali niso najbolj primerni za oaše zdravje. pestujemo, zibamo, nosimo, lahko nam leH preko rame ali pa ga položimo v vrečo za nošenje dojenčkov. Zelo jih pomiri kožni stik (kengurujâa-nje). Zelo pomembno je, da so starši pomirjeni in vedo, da bo težava minila. Med izbruhi rodh kot pri tistih, ki so hra- joka poms^ tudi nežna glas- njeni z mlečnimi formulami, ba in prijetno, mimo okolje. Običajno se pojavljajo v po- Otroka lahko položimo s treznem popoldii^em ali ^or- buščkom na topel termofor, ki stopijo med drugim in tretjim tednom starosti. Pojavljajo se pri obeh spolih, pogosteje pri fantkih. Pri večini otrok je najhuje v Šestem tednu starosti, v starosti 12 tednov pa trebušni krči postopno ponehajo. Pojavljajo se tako pri dojenih bambusa, fotoMa^až Repnik ima bambus tudi naravne funkcije. Je najhitrde rastoča rastlina Perilo je še posebej Ekološke Glosiort pralne krogle Zaradi umetnih materialov na svetu, ki za svojo ras( ne primerBO za alcrgike in lahko dobimo razne izpuščaje ia srbečice, ker naša lo-trebno zagotoviti rudi primemo podlago. Najprimernejša je podlaga iz prožnih iz higienskih razlogov. Na spanje vpliva tudi tempera* tura v spalnici. Optimalna temperatura je 18 stopinj Celzija, saj se pri tej tempe-raturi metabolizem telesa nekoliko upočasni, s tem pa telo še bol) podva. zimnice, o katerih sanjate podnevi www,postelja.com Obiščite salone spalnih sistemov t postelja, kot jo poznale je preteklost 4^'prtt>odnost - HII>RA zimnica na katerUeM^^^ UUBUANA • Peričeva 21 •• Bežigrajski dvor, 1000 Ljubljana, Tel.: 01 280 67 90 Prus ni ko vd 95 (bfvia poslovna stavba GALANT, poleg NLJ) 1000 ljubljana» Tel.:01S13 37 40 ZAPUŽE Zapuže lOb, 4275 Begunje na Gorenjskem (bivia tovarna SUKNO), Tel.: 04 532 57 75 KRANJ Cesta talcev 67 (Pc^lovni center LISJAK, I. nadstropje), 4000 Kranj, Tel.: 04 231 67 SI DOMŽALE • Ljubljanska ulica 81, 1230 Domiale. Tel.: 01 722 00 28 « « w žspkosiđ vzmetnica od 175€ I» mere do 200 x 90 cm JezerjaH^BI» Í^IMOC^ teholjrtîî^ Kdor pomni kot so Jih nekoć uporabljali, ga gotovo pogreia. Pre^^nteni boste nad udobjem In okrepčilnim spancem na ležišču iztradia^nalnih materialov 2 izboljšavami. it: t • Je prava izbira za dober spanec. Zdravo in dobro spati pomeni tudi dobro in zbrano voziti. Klfuč do prave izbire optimairrega ležišča. Dovolite nam cte Vdrrt pomagamo pri izbiri z rteika; napotki i: Opisi fežiU različnih proizvafalctv so običajno popolnoma enaki; 100% latex^ řep^dsto vzmetenje, hladno pihsna ! valjana pena, spominika pena /pd Problem lakih opisov je, da enak opis lahko pomeni razUtne materiale in lastnosti hžiit Ko tako primerjamo med ležiSči, ki so si po opisu zeh podobna, se ne zavedamo, da lahko primerjamo med ležiščem, ki nam 60 odprav//o težave Jn ležiščem, ki nam jih lahko povzroii. 2. Cena hžiUa ni za^ipvih se dobro spaf^, Obstajajo fftateriali, ki so ctsnovno v samem vrhu, pa vendar niso pnmemi za ^ogèi - nakup ležišča brez kvalitet-nega svetovanja se lahko spremeni v r)oôio /no/o. Znamo vas tudi presenetíti 2 '\2biro pravega iežiKa po ni^i ceni kot ste pnčako^ti No, včasih pa je treba tudi make doplačati. V v$akt*m prirrterv je to dolgoročna invencija v vaie zdravje in dobro počutje. 3. Strokovni nasvet Vsako ležišče ima svoje lastnosti tako, da moramo biti pri izbiri pozorrv na te spedfike. Izbira /ei/ířa je tako kot zdravniški recept ki nas pozdravi oz. nam odpravi težave, Lahko bi ie make nadaljevali v tej smeri, vendar pa naš namen ni povzročiti vam glavobola ali odvrniti vas od nakopa, kerjeiz' bira pravega ležišča težka. Želimo vas le opozoriti, da bo nakup pravilen ob strokovni pomoči. SLOV£/^KO POSTEUO predstavljajo vrhunska ležišča in svetovala, katerim ni vseeno za Vas in Vaše zdravo spanje. Zaupajte nsm vaše želje in potrebe, da skupaj izberemo feŽiKe na katerem boste spoznali svet farer bolečin in neprespani) noči. Raznolikost naie ponudbe, rraša sùokovnost in trwdkijč so kijuč do prave izbire op- ^ timainega ležišča. ftói v » Zdravje&Jepota, torek, lo. novembra 2009 Zdravje v hrani Eko mleko Mlekarna Krepko iz Laz pri Logatcu je prva v Sloveniji pridobila certifikat za ekološko predelavo mleka in je po predelavi v BIO mlečne proizvode še vedno na vodilnem mestu. Zakaj ekološko mleko in mlečni izdelkJř Vse kar krava poje, konča v mleku. Zato. fies je, da je mleko osnovno Svilo. Zato je §e toliko nujne- je, da se zavedamo prednosti, ki jih prinašá ekološko pridelano In predslano mlekol BIO mleko Iz mlekarne Krepko je sveže, polnovredno, ne-homogenizirano ekološko mleko In že z manjšo kol\t\-no zaužitega mleka zadosti* mo dnevnim potrebam po mineralih in vitaminih. Se pravi, da zaužijemo cebstno izdelke, ki prihajajo iz mlekarne Krepko »n so predelam iz slovenskega ekološkega mleka. Z rednim uživanjem ekoloških mlečnih izdelkov: Kar je v mleku dobrega, je Vsi ti standardi in kontrola dostopno la v živem in zdra- izvajanja standardov jamči- vem, ekološko pridelanem jo, da je tako pridelano mle- In ekološko minimalno pre- ko najvišje kakovosti In zato delanem mleku. • najbolj primerno za vse nas, posebej V ekološki pridelavi mleka veljajo visoki standardi za dobrobit živali. zmanjšamo vnos škodljivih snovi v svoje telo (ni pesticidov, hormonov, anlbiotikov -..); pridobimo več koristnih naravnih vitaminov in mine- živHo, ki nudi vse, kar potre- ralov; z zdravim načinom buje naš organizem, hkrati življenja smo dober zgled pa je tudi veliko polnejšega okusa kot konvencionalno svojim otrokom; prîspeva- ne smejo biti priklenjene na verigi in imajo v odprtem hlevu pet kvadratnih metrov prostora, vsaj }8o dni na leto pa se morajo pasti na pašnikih. Ekološke krave morajo hraniti le z ekološko pridelano krmo, prepovedana je uporaba hormonov {za poveča- mo k manjSemu onesnaže- nje mlečnosti krav) ter pre- mleko. Posledično to velja vanju okolja (varujemo pod- ventivna uporaba antibioti- tudi za vse druge BIO mlečne talnico). kov in drugih zdravil. Nekaj resnic kefi rj u efir je fermentiran mlečni izdelek s penasto teksturo, rezkim okusom fn kefîrja po tradicionalnem postopku iz kefirnih zrn. Od vseh fermentiranih mlečno-kislinskih napitkov je v tradi- žametno kislostjo donalnem kefirju najbolj pes- in ga uvrščamo med osvežil- tra paleta mlečnoMsIinskih, ne napitke. Kefir je tudi naj- človeku koristnih mikroor- starejši probiotfčnl mlečni izdelek, z naravnimi probio-tičnimi lastnostmi in ^avno zato je za zdravje tako dragocen. Pravi tradicionalni kefir se granizmov. V njem je nekaj deset različnih vrst bakterij in kvasovk, ki žive v medsebojnem sožitju in proizvajajo številne encime, antioksi-dante, vitamine, antitjmor- ne izdeluje, temveč nastaja/ ne substance, vrsto protite- ko kefrna zrna živijo v mle- les, biološke stimulanse in ku in vanj sproščajo svoje druge metabolite ter tako mikroorganizme; nastaja to- spreminjajo mleko v bistve- rej brez kakršnihkoli drugih no boljšo hrano, dodatkov. V Sloveniji izdelu- Zaradi vseh lastnosti, ki jih dacijske lastnosti, ki zavirajo sti organizma, antimikrobni učinki in preprečevanje okužb, izboljšan odziv organizma na zdravila, antioksi- /emo kefir iz kravjega mleka, Ima, tradicionalni ketir nutri- V Mlekarni Krepko pa so specializirani za proizvodnjo TMDKIC^lM ^ ini/tfýsíff me raztapljajo) preprečujejo in odpravljajo toksičnost in nabiranje strupenih snovi v človeškem organizmu. Temeljna rdeča rJt vseh treh knjig je preventivno učinkovanje lanenega olja. V knjigi Oljno • proteinska kuharica je opisanih več kot petsto obrokov, ki vsebujejo laneno olje. In še nekaj nasvetov: laneno olje moramo takoj po odpiranju shraniti na temno in hladno mesto. Žeto j€ občutljivo na svetlobo, nikoli ga ne segrevamo in z njim prelivamo le mrzle in jtilačiic jedi. S. K. soboto, 14. novembra, bo svetovni dan sladkorne bolezni. Na svetu je 250 milijonov ljudi z diabetesom, v državah Evropske unije se število obolelih giblje okoli 36 milijonov, v Sloveniji pa naj bi imeli okoli 160 tisoč sladkornih bolnikov. Predsednica Društva diabetikov Kranj Jolands Polanec je sporočila: "Glavna tema letošnjega svetovnega dneva je Preventiva in izobraževanje • bodimo pozorni na znake sladkorne boiezni." Društvo diabetikov Kranj bo pripravilo program, ki bo potekal v petek, 13. novembra, na Slovenskem trgu v Kranju. Med 15. in 16. uro bodo brezplačne meritve krvnega sladkorja in predstavitev društva, ob i6. uri bo sledil ogled kranjskih rovov, od 17.30 dalje pa bo druženje na Slovenskem trgu. Gimnazija Kranj bo osvetljena z modro, mednarodno barvo diabetesa. V pripravi je tudi Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni za obdobje 2010-2020. Cilj programa je zmanjšati pojavnost sladkorne bolezni tipa 2, preprečiti oziroma odložiti pojav bolezni pri osebah z velikim tveganjem, povećati zgodnje odkrivanje bolezni in zmanjšati zaplete ter imirljivost zaradi diabetesa. S. K i g < o o u z 6 s www.20l(lmast i ames.com oqp Čutim spe rt. irai UM 2S. do 31. januar zoio iVřTOVNÍ KE os prua>/i ma Doîivi svo'io olimpiisko iikuinio. Sode'.uie Uhko v sak. www.2^010it(àster5games.com SI SPOfiTd.O.o Pû&Joviis cona A 37 lel. . fdkv 4386 4 com Šport kot način življenja Noben drug športni dogodek na svetu ne privablja toliko udeležencev kot svetovne igre veteranov, ki že od leta 1985 združujejo moške in ženske v zrelih življenjskih obdobjih in jim je skupno življenjsko vodilo "šport za vse življenje". Vilma Stanovnik oren j ska z občino Bled kot gometm turrurii pa v Kran)u. cije športa za vsa življenjska Radovljici, Kranjski Gori, obdobja, prijateljstva m ra-Šenčurju, Cerkljah, Naklem zumevanja med športno ak- in Bohinju. uradnim gosti- Na igrah lahko nastopi vsak, teljem ter ob6- ki je starejši od 25 let, oziro- nami Kranjska Gora, Jesenice, Radovljica. Kranj, Šenčur, Cerklje, Bohinj in Triič bo konec januarja gostila tako imenovane Svetovne zimske masters ma v nekaterih športih starejši od 30 let. To je lahko tivnimi ljudmi, ne glede na njihovo starost, spoi, raso, vero in ne glede na športni status. Potekajo pod geslom ''izziv se nikoli ne konča" in nekdanji olimpijski zmago- so primerne za vse, ki so si valeč ali svetovni prvak, Športnik na državni ali lo- izbrali šport kot način živ Henja. Med udel^encl svetovnega prvenstva veteranov bo tudi lure Košir. kalni ravni, lahko pa tudi "Zanimanje za igre pri nas igre. Tekmovanja bodo pote- kdo, ki ga bodo prav sveto- je veliko, saj smo že dobili nekdanji športni asi, kot so Kala v šestih športnih panogah, saj bo poleg zimskih športov, pod okriljem FIFA, 30tekal tudi turnir v dvoran-» skem nogometu. Tako bodo hokejski obračuni na Bledu, Jesenicah in v Kranju, tekme v slalomu, veleslalomu in su-perveleslabmu v Kranjski Gori, biatlonski in tekaški obračuni na Pokljuki, tekme v smučarskih skokih v Trii- vne zimske igre na domačih tleh navdušile k udeležbi. okoli 450 prijav alpskih smučarjev in smučark, oko- alpski smučarji Jure Košir, Drago Grubebiik in Gregor Svetovne zimske masters li 150 prijav smučarjev ska- Grilc. Kljub temu da se je igre potekajo pod okriljem kalcev, 400 tekmovalcev in uradni razpis že iztekel. Mednarodne organizacije tekmovalk je prijavljenih za smo ga podaljšali do 25. de- 2a masters igre, ki deluje pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja- Leta 1995 so jo ustanovile mednarodne Športne nastope v smučarskih tekih, več kot 100 za biatlon, okoli trideset hokejskih ekip in Številne ekipe v dvoranskem cembra, in upamo, da se bo prijavilo še več domačih Športnih navdušencev," pravijo v SI SPORT-u, kjer so nogometu. Make več smo prevzeli organizacijo tega zveze z namenom krovnega pričakovali prijav sloven- največjega zimskega šport-mednarodnega zastopanja skih športnikov, je pa razve- nega dogodka po številu ĆU m Kranju, dvoranski no- športa veteranov m promo- seljivo, da so se prijavili tudi udeležencev v Sloveniji. v k GOREN)SKI GIAS torek, io. novembra 2009 EKONOMIJ / /t FIN) i sUfa n jzarm @g-gla$ sř 17 Smo petino nižje Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da se gospodarska aktivnost stabilizira, v nekaterih deiih pa tudi že rahlo izboljšuje. š fefan Žaagi Ljubljana • V zadnji številki Ekonomskega ogledala Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki so ga predstavili v petek, na tem vladnem uradu ugotavljajo« da so predvsem pozitivni učinki fiskalnih In monetarnih ukrepov vplival: na postopno izboljševanje nekaterih kazalnikov in na nekoliko navzgor po pravi je- Ponovna rast izvoza in uvoza livaz ^az 8 160 1sc 140 130 120 110 100 dO 70 S i 3 t {g I S S S ^ % S â i â I t i VUl (4JAS. Bi^aCvn UMMt S S t i X tivnosti, povzročil dodatno brezposelnost. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je avgusta znižala zaradi znižanja plač v zasebnem sektorju (za 1,2 odstotka), Te so se namreč znižale v vseh dejavnostih (z izjemo gostinstva), vjavnem sektorju pa je bila višja za 0,8 odstotka. Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi septembra ostala skromna, saj je medletna rast kreditov ne napovedi mednarodnih blaga, vendar se jc treba za- mag. Boštjan VasJc. V enem padla že pod pel odstolkuv, institucij za naše najpo- vedati, da so v prlmerfavi z letu se je število brezposel- banke pa so v prvih devetih membnejše trgovinske part- enakim obdobjem lani po nih povečalo za več kot pet- mesecih letos neto odobrile nerice. Ob tem pa zaradi za- vseh gospodarskih kazalni- deset odstotkov in vse kaže, domačim nebančnim sek- časne narave ukrepov za kih za petino nižje. Stabiii- da se zmanjševanje števila torjem le dobro petino vred- spodbujanje gospodarske zacije ni zaznati v ^radbeniš» delovnil*. mest še ne bo usta- nosti kreditov iz enakega ob- aktivnosti opozarjajo, da bo tvu, ki še naprej nazaduje, vilo. Že prihodnje leto naj bi dobja lani. Od tega največji okreviinje počasno in ved» "V prihodnje lahko pričaku« presegli sto tisoČ hre^posel- del predstavlja zadolževanje no negotovo, predvsem pa jemo skromno gospodarsko nih, vrh pa dosegli v letu prebivalstva, kreditiranje ga bo zaznamovala nadalj- rast, vendar je ta zelo nego- 2011, ko naj bi bilo brez dela podjetij pa ostaja skromno, nja rast brezposelnosti. V tova, spremljajo jo velika prek 110 tisoč ljudi. Vsako Spet se je precej okrepil ob- zadnjih štirih mesecih se je, Iveginja iii tii izključeno, da povečani« minimalnih plač, seg vlog države, ki je večji z izjemo julija, povečal ob- se pri kazalnil^ zgodi tudi kot to zahtevajo sindikati, bi del sredstev od tretje izdaje seg proizvodnje predeloval« zasuk ali umirjanje," je po- po ocenah UMAR-ja, brez obveznice letos kratkoročno nih dejavnosti, povečal izvoz udaril direktor UMAR-ja bistveno povečane produk- naložila v banke. Izpolnjevanje pogodbe za Iskraemeco Paradržavna sklada SOD in KAD sta od 6giptovskih lastnikov zahtcvsla dokumentacijo o izpolnjevanju prodajne pogodbe za Iskraemeco. âTïFAN ŽABlGI cer je dolžan plačati pogod- lavcev, vlaganj v razvoj ni bilo V četrtek ie bil sestanek ..............................................................................beno kazen. Ker pogodba ni veliko, pa še te je plačala predstavnikov KAD, SOD, Ljubljana - Kot so sporočili iz bila nikoli razkrita javnosti, kianjskadružba. Znano je, dâ egiptovskega lastnika EI Se- KapitaJske družbe (KAD) kot podatícov o tem, za koliko je je egiptovski lastnik zgradD • wedyja in kranjskega Iskrae- nekdanji lastnik Iskiaemeca bil Jskraemeco prodan Egip- sredi puščave novo tovarno meca, na katerem so k poro- v skladu s prodajno pogodbo, čanom in kakšne so biie za- števcev, ki ni v lasti ]skraeme- čilu za ieto 2008 predložili ki so je sklenili s kupcem, veze kupca, ni, večkrat pa so ca, pač pa ima z Iskraeme- še dodatno dokumentacijo o egiptovsko družbo El Sewe- bili objavljeni sumi o tem, da com skupno le ime. Kot smo izpolnjevanju pogodbenih dy v letu 2007, vsako leto za- je bila pogodba slaba, pre- pred dobrim mesecem poro- obveznosti. Kot so sporočili htevajo poročilo o uresniče- ohlapna, da torej prevzete čali, so zaradi upada naroČiJ v iz Iskraemeca, se je na tem vanju pogodbenih zavez. Za obveznosti niso jasne. Tako Iskraemecu v Kranju s i. ok- sestanku predstavil tudi novi kranjski Iskraemeco so zlasti bo tudi morebitne pogodbe- tobrom prešli na skrajšan 32- glavni izvršni direktor Die- pomembne obveznosti, ki ne kazni, ki da jih pogodba umi delovni tednik, pri čemer ter Brunner, ki prihaja iz jih ie kupec prevzel glede določa, težko izterjati. delavcem, razen tistim iz reži- konkurenčnega švicarskega ohranitve proizvodnje v Kra- V Času od odprodaje Isfcrae- je, niso znižali plač. Po zad* podjetja landis-fGvra in bo nju, o/uanitve delovnih mest meca so v Kranju zmanjšali njih vesteh se položaj pri na- vodenje Iskaremeca prevzel in tudi dodatnih vlaganj, si- število zaposlenih za 150 de- ročilih izbolfšuje. ta teden. Kranj Kljub krizi in manjši prodaji v Savi pri dobičku nad načrti 'Ocenjujemo, da bodo družbe Poslovne skupine Sava ieto 2009 zaključile uspešneje kot lani. Pričakovana odstopanja na prodajr^cm področju v nekaterih dejavnostih bodo nadomeščena na stroškovnem področju ter s prihodki drugih dejavnosti. Dosežen dobiček za ieto 2009 bo odvisen od izvedbe načrtovanih finančnih projektov Save, d. á." Takšno oceno so v petek zapisali v sporočilo za javnost iz Save, d. d., o devetmesečnem poslovanju in dodali naslednje podatke: družbe Poslovne skupine Sava so v devetih mesecih letošnjega leta ustvarile 134,5 milijona evfov prihodkov od prodaje, kar je za 12 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, poslovni odhodki so znašali 126,7 milijona evrov in so bili za 29 odstotkov nižji od doseženih v lanskem letu. Družbe so v deveDh mesecih poslovale s čistim dobičkom v višini 10,6 milijona evrov, kar je manj v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar bolje od poslovnega načrta za to obdobje. Vse kijačne dejavnosti Poslovne skupine Sava so devetmesečje zaključile s pozitivnim rezultatom. Š. Ž. LjUBgANA AIples in Odeja zmagovalca na pohištvenem sejmu v nedeljo je zaprl vrata letošnji že 20. Ljubljanski pohištveni sejem, na katerem so v bogatem obsejemskem programu spregovorili o položaju panoge, ki jo je kriza zelo prizadela. V dveh letih je bilo namreč v lesnopredelovalni panogi izgubljenih v Sloveniji štiri tisoč delovnih mest. Vsako leto pa na sejmu podelijo tudi priznanja za najboljše dosežke v pohištveni industriji m proizvajalcem opreme za dom. Posebna mednarodna komisija je na podlagi meril izbrala Deset najboljših (Top len) in med njimi izbrala podjetje Odeja Iz Škofje Loke za kolekcijo Nostalgija oblikovalke Maje Tomaži6 Velik ugled palma tudi priznanje Zlata vez, ki jo podeljujeta Gospodarsko razstavišče in Združenje lesne in predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, za nov, v javnosti še ne predstavljen izdelek za oblikovalsko izvirnost, tehnološko dognanost, tržno prodornost in celovito zasnovo. Prvo od treh tovrstnih priznanj je dobilo podjetje Aiples Železniki za spalnico Samba oblikovalke Marjane Rejc. Spalnica Samba bo kupcem na voljo spomladi prihodr^je leto. S. 2L Banke imajo letos manj dobička Banke so letos do konca septembra ustvarile 41 odstotkov manj dobička pred obdavčitvijo kot v enakem lanskem obdobju. CVFTO ZAPÍXÍTNIK decembra porasla za 6.9 od- ..............................................................................stotka, na 50,9 milijarde ev- Kranj - Slovenske banke so rov» samo septembra se je predlarïi imele skupno 514 zvišala za 1,5 milijarde evrov. milijonov evrov dobička pred Medtem ko so se septembra obdavčitvijo, lani nekaj več posojila finančnim organiza-kot }o6 milijonov evrov, v le- djam občutno zmanjšala, je tošnjih prvih devetih mese- bilo kreditiranje gospodinjah pa 222 milijonov evrov, stev dokaj visoko. Gospodinj-kar je 41 odstotkov manj kot stva se pospešeno zadolžuje- v enakem lanskem obdobju, jo pri bankah že od julija da- Glavni razlog za nižji dobi- Ije, septembra so se zadolžila ček je slabšanje kakovosti za skoraj 85 milijonov evrov bančnih naložb oz. viSji stro- (neto), zadolževanje pa je šld oslabitev in rezervacij, ti bilo večinoma dolgoročno. so predlani dosegli 163 mili- Banke so se v prvih develili jonov evrov, lani skoraj 278 mesecih pri bankah v tujini milijonov, v letošnjih prvih tazdolžile za 2,45 milijarde osmih mesecih pa že skoraj evrov, septembra so obvez-285 milijonov evrov. Bilanč- nosti zmanjkale za 250 milina vsota bank je od lanskega Ionov evrov. Poslovanje bank (v milijon evrih) Izkaz poslovnega izida Bilančna vsota Čiste obresti Neobrestni prihodJd Bruto dohodek Operativni stroški Dobiček pied obdavčitvijo 2007 20 oS 1-9/2009 4^-343'3 47.628,2 50.914,5 S16,4 944,6 673.9 6167 3S6.5 1433.0 J.360,2 1.060,5 755'9 776,0 554.0 ' 163,0 277.9 284,8 306,3 2Z1.7 LjusgANA Depozit in naložbeno življenjsko zavarovanje UnICredit banka Slovenija je na področju varčevanja prebivalstva uvedla Naložbeni dvojček, ki je kombinacija depozita in naložbenega življenjskega zavarovanja. Najmanjši znesek vplačila je 3S00 evrov. varčevalec pa lahko del denarja veže za poi leta, eno leto ali dve letí, del pa ga nameni za naložbeno življenjsko zavarovanje Trio garant oz. Moje življenje. Pri vezavi je obrestna mera še za 0,4 odstotne točke viŠ» jd, Če stranka v banki odpre račun in nanj prenese svoje poslovanje (osebni dohodek). Banka bo sprejemala vplačila za Naložbeni dvojček najkasneje do konca novembra. C. Z. Skup^ poišeimo najbolj prijaanega postnega usiuibanea/kô! Verjetno ste kar presenećeni, Kadar se v vasem postnem nabiralniku ne znajde r^. nit? en sam oglasne letsk. Šele takrat pomislln^o» Kako zelo smo odvisni od poŠte odroma njenih poštnih delavoev. Morfja niste vedeli, da pismonose za dostavo poštnih pošiljk na Gcrenj- ^em opravijo 8.996 kilometrov poti na dan. Cd tega 569 kik> metrov peš, 985 kik>metrov s kolesi, 1599 kik>metrov z motorji in 5.843 ki1ori>etiov z avtcmobili. Pošte na Gorenjskem pa obišče od 5.000 do tS.OOO uporakx>ikov na dan. OsuplJM podatki, mar ne? Ker Gorer^skj glas ens^memo pokriva območje Gorenjske, prinašajo pa ga pismonoše, kl jih marsikateri naročnik vsaj vsak brek in petek težko pričakuje, vas vabimo K sodebvanju. Izpcinite in ii8i}i du 24. riov^tnbra pošljite na: Gorenjci glas, Sieiweisova cesta 4, Kranj, ali nam pišite na: kotícek@g-glas.si. Tako bomo z vašo pomočjo izbrali najprijaznejšega poštnega uslužbenca/ko 1 ki bo nagrajen z zasluženim letovanjem. Deset izmed vas pa bo prejeb praktične nagrade, ki Jih podeljuje Pošta Slovenije (osebne znamke, letna mapa s^amk). Glasujem za: Posta*: Moji podati^: e r« pozftífi^ imena in onimka postnogo áóavca, lahKû vpišite »mo posic kaleff dela oz, obmoćie (naslov) k«r cSoďtKte poàrTrKo, Gorenji Glas fOrC^SLOVENIIE é «L ! à 9 t ¥ > i8 KMETIJSTVO GORENJSKI GUS torek, 10. novembra 2000 KRATKE NOVICE K RAN) Cene pridelkov so se znižale bolj kot stroški Po podatkih državnega statističnega urada so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih avgusta letos za 17,6 odstotka nižje kot predenim letom. Cene rastlinskih pridelkov so bile v povprečju nižje za 20,S odstotka, pri tem pa so bile cene žit nižje za 46,7 odstotka, krompirja za 29,6 odstotka, sadja za 24,9 odstotka in zelenjadnic za 9,2 odstotka. Živali 7ň Tí^koi bile cenejše za odstotka, živalski izdelki pa za 24,6 odstotka. In kako je bilo s stroški? Cene izdelkov in storitev za tekočo porabo in za naložbe v kmetij« stvu so bile avgusta letos za 9,5 odstotka nižje kot v enakem lanskem mesecu. Energija in maziva so bila cenejša za 21,2 odstotka, gnojila tn druga sredstva za izboljšavo tal za 42,1 odstotka in krmila za 20 odstotkov. Semena in sadike so bile celo za $.6 odstotka dražje, sredstva za varstvo rastlin so bila dražja za 6,7 odstotka, veterinarske storitve za tri od* stotke. vzdrževanje opreme za 6,8 odstotka, vzdrževanje zgradb pa za 2,7 odstotka. Izdelki in storitve za naložbe v kmetijstvu so bílí dražji za odstotka. C. Z. BRDOPfti Lukovici Prvi pridelovalci zaščitenega medu čebelarska zveza Slovenije je v Četrtek na sedežu zveze na Brdu pri Lukovici podelila potrdila prvim 62 čebelarjem, ki so se vpisali v register pridelovalcev Slovenskega medu z za« $6teno geografsko označbo. Pogoj je, da je med pridelan na območju Slovenije in da so pri nas opravljeni tudi vsi drugi postopki - obdelava, skladiščenje, polnjenje ... Vsi pridelovalci tovrstnega medu bodo morali izpolnjevati višja merila kakovosti, kot jih predpisuje državni pravilnik za med. Med bo na trgu prepoznaven z zaščitno nalepko na kozarcu za med. Na nalepki bo zaSčitni znak ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter številka, na podlagi katere bo možno ugotoviti, kdo je pridelal med. C. Z. Gore n) a vas Tržnica kmetijskih pridelkov In izdelkov Razvojna agencija Sora bo v soboto dopoldne pripravila na parkirišču pri poslovnem centru v Gorenji vasi tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Babica Jer(.a in Dedek )o iAuèenegâ ekúnonísta/koiDeccíaleta m/ž. imejíevsaj 3 leta delovnih izkušenj na področiu trženja, veijavno voznlâto dovoljenje» nujno po- znovarl« alfoitngr^et^k» 5*oke in ç/adbenisfva, dobro vrtani« aiigk^Kip^a ka. pogsiaJske sposotxKisti, sposobnosti lobirania. cd^ovomost. zgo^cmost. Nudimo redno âefcpvno razmerje, dotn delovni rezultati boOo nagrajeni. Pmi klima commerce, BIM. d. 0. o.. Potna Listce 8. 4260 Bled. pnjav» zbiramo do 05. 12. 3009. Već na >^šr>o razg^danosl. dc^ro pr^a&anje dtlovnih ot^emenfteb'. piiaznosi. sposcbnoa tirr^kega dela» odlične organtzacifSke apos^ eooeti. savana woltrex Company, 2ida;)9kova 17. 2314 Zgornja Rolskava. prijave zbiramo do 02 12. 20ÛÔ. Već na wvm.mojedelo.com. Natakar, kuhar, aobaric« m/ž (več sodelavcev) (Hoial Seilevue Kr^nj • Šmarjet- rttGora) Zwli po^'»ćaneQa obe^^â defa v »^j kolektiv cprojrremo Ovo tsHužena netahar^, odličnega kuttarja in dosledno soOanco. Nudimo stin^ulaJvno piaćllo. nagrajevanje dela, rroznos) napredovanja, tdvanje, r^dno delavno 'azmeôe a polrtm časom m poskusnim Oetom 3 Hole^ Safievue, d. o. c., ^maijstna Gora 6, 4000 Kranj, prijave zbiramo do 20. >1. 2009. Već na www.mojedelo.com. Zavarovalni zastopnik • pripravnik m/2 (SlO'/eni)a) V Amton ličerno sodelavce. ki si poleg redna službe želijo ée dodatnega zaslužka ali pa bi to delo screjeii kol svoio osnovno deiavriosl Ponutamo flobro plaćano fn dina- vamostri inženir Ji/i (doiofien fias) i$kotia loks) Del3 bo obsegalo: 3Krt> za uvel|ai.rijanje predpisov in ukrepanje v pnmenj kr&rve pre^p^sov iz področja dela PrićakuierT>o: VII, ^IVI stopnja strokovne izobrazbe« (» zna<.or>je veljavnih predpisov zi področje delovnih nalog, opravljen strokovni izpi: s pocroćia varnosti ir zdravja pri delu. S3P Tehnik, i d.. Stara cesta 2, 4220 Škc^ p'^iavo zDírsmo Go 03. 12. 2000. Ve6 nâ mojcdoto.coemákega In angleákega jezika - pisna in govorna komunikacija 8 Sirankami. Podan. d. o. o., Ljubl^na^ 24a , 4COO Kranj, pnjave zbiramo do 02. 12. 2009. Već na vww.rTK>]edekk.com. Kuhar m/2 (Kranjska Gora) Kol vodilno podjetje na področju tuiizma m hote^k'^tva v ob&nt Kranjska G^, vas vabmo da se pndožute našemu kcleMlivu na deíovnem mostu ku>urm/z. Našim slom želimo ponudti la najbdjèe. zato iščemo odgovorne, urejena in zanesljive delavce. Ki imajo veseire do delav kutimji in stremip po novit) uspehih s področja ku« linaike. Hit Alpines, d. d., Borováka cesfa 99.4280 Kranjska Goia. pn>ave zbirano dO ir 2009. \'e<: ru WVAV.mo.edelo.com. Prodajalec v tr9ovinl m/2 {Kranj, Ljubljana, Slovenska Sisirlca) PnčaKujemo: IV. ai\ V. stopnjo izobrazbe ah višje, znanje uporab« računalnika, sre gfežčina se ematra kol prednost, odlične kom un^cijsKa In prectslavitv^ne sposobnosti. j« primeren sa dalo v Hmu, ioden in v»st«n. z po uć«oiu In samodcKd- zovanju. zr^anje uporabe avdio in vileo opreme. IT ali bele tetímkeseáreje kot prednost K&K EieUromka, d. o. o., B^rslavska c. 9. lOOO IjuD'isni. prijave zUramo do 29 11. 2009. Več na wviAv.moedelo.com micno delo, Od kandidatov prićaKujerno vese^ do dela z ljudmi, komunikatvnost. prijaznost, predvsem pa pripravljenost za delo ru te/enu. ZM Amfora, d. o. o.. Ljub- t>ansKa cesta 99.1230 DomžzJe. Več na MWk.moiedelO.com. Sistemski inženir na področju strojne In programske opreme m/2 (Krani) Kandidat/kaíKlúaika naj cspolpjuje naslednje pc^oje: kor>čan vsaj vtsokokriskj étu-3ij Fakultete za &(ektrolet)niko. Fakuftele za računalništvo in informatiko ali dru^e pn- m«ri9v9 t^KuKcto. aktivno znan,« ençleàHego jaziKa. zaželeno enanje se enega âve- tCM)ega jezika, osnçvnp poznjvanje progran^kiti orodu in baz podarkov. 9pos> t^nosl dela v vsaj In feU delovnih Izkušenj, tskraemeco, d. d., Savska Loka 4. 4000 Kranj, prtjd« zbiramo do 30. ti. 2009. Več na wvw.mojedelo.com Programer .N^ (KranJI Zaradi »ntve obsega po8k>var^ja in doseganje novfh ciljev r;a področju »/tomatizac:" je poslovnih procesov išćemo nei programerja rr/i. RePfiO-pnnJ. d. o. o.. Srara cesia 13, 4000K/anj, prijave zbiramo do 27.11. 2009.VečnawwMr.mojedek^.coffi. Dipl. Inieolr laboratorljak« biomedlclne m/2 in Zdravstveni tennik m/2(Qolnkj Pričakujemo: zaklji.čen visokošolski strokovni àtu:fiîâki pn:>gram labor^torilske Dlo< medicine oz. sredn(a èola za zdravstvene delavce opravljen sirohovni izpit, zaželene delovne izkušnje na enakiti ali podobnit^ delih. Delovno razmere borrx^ sklenili za določen čas er>ega leta (nadomeščanje delavke na porodr\i$kem Qopustu oz dcfu-stu za nego m var^ho oirokal. kasi^eie možna 7.aĐ0siitev za nedoldčen čas. Botn h-niCB Golnik. Kllmčn oddelek s pljučne bofeznl m alergijo. Golnik 36< 4204 Golnk. prijave zbiramo do 11.2009 Več na wi«vi/.mojedeio.com. Tiskar m/ž (t^nj) Pričakujemo: zakiruiena IV, ali V. stopnja izobrazbe (grafične amen - tt&Kar), večletne piđKiičiitj uKuàJi|e i uteemim tskom (vsaj 5 izkušnje z večbarvnimi strcji, ti^u^m r>a papir in harion, spoaob0 Kranj, onidve zbiramo do 22. 11. 2009. Več na mav r.ňfr (fUBlfANA Vrnili 142 tisoč hektarjev zemljišč Po podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Slovenija v denacionalizacijsklh postopkih nekdanjim lastnikom oz. njihovim dedičem v obdobju 1996-2008 vrnila 141.797 hektarjev zemljiič, od tega 80.437 hektarjev gozdov. Lani je vrnila 5212 hektarjev kmetijskih zemljišč in 6003 gozdov. Medtem ko je pred denacionalizacijo bilo v državni lasti približno dve petini gozdov, jih je zdaj le Še petina. Delež državnih gozdov bi bil še manjši, če jih sklad kmtitlji»kfh zemljišč in gozdov v zadnjih šestih letih ne bi kj- pil 3163 hektarjev, za letos pa načrtuje nakup okrog 800 hektarjev gozdov. C. Z. MEŠETAR Septembra prvič letos zvišanje odkupne cene mleka Po podatkih tržno informacijskega sistema, ki deluje pri agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, je septembra povprečna odkupna cena za mleko s 3,7 odstotka maSčobe in 3,15 odstotka beljakovin, dostavljeno v mlekarno, znašala 25,87 evra za sto kilogramov in je bila za 0,37 evra ali za 1,45 odstotka višja kot mesec prej. Ker je mleko v povprečju vsebovalo 4,03 odstotka maščobe in 3,32 odstotka beljakovin, je bila povprečna dejanska odkupna cena višja - 26,90 evra in je bila za 0,58 evra oz. za 2,2 odstotka višja kot avgusta. Odkupna cena je bila lani dokaj stabilna in se je za mleko s 3,7 odstotka maščobe in 3,1^ odstotka beljakovin gibala od 32,45 do 33,40 evra za sto kilogramov, od decembra dalje se je vsak mesec znižala in se poleti ustalila okrog 25,50 evra, septembra pa se je prvič letos zvišala. C. Z. Odkupa cena za mleko, dostavljeno v mlekarno Mesec Odkupna cena za mleko s Dejanska januar 2008 3,7 % mašč. in 3,15 % belj. odkupna cena 33,32 EUR/ioo kg 35,33 EUR/ioo kg December 2008 33,40 EUR/100 kg 35,69 EUR/ioo kg 31,81 EUR/100 kg 33,84 bUR/100 kg Januar 2009 Februar 2009 30,91 EUR/ioo kg 32,77 EUR/too kg Marec 2009 April 2009 Maj 2009 Junij 2009 )ult| 2009 Avgust 2009 29,65 EUR/100 kg 31,05 EUR/100 kg 27,69 EUK/ioo kg 28,42 EUR/ioo kg 25,61 EUR/100 kg 27,04 EUR/ioo kg 25.49 EU R/i 00 kg 26,54 EU R/îoo kg 25.50 EUR/IOO kg 26,33 tUR/iOO kg 25,50 EUR/IOO kg 26,32 EUR/100 kg September 2009 25.87 EUR/100 kg 26,90 EUR/100 kg i f f I A h o CO £ '5 xň 0» o o «g Û E Cí o X t 4 g 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1/) »ft N u? * » s 5 5 5 I O CQ O) O f 0-6 li z S3 T s li s 5 s ? û s ? I 2 « 9> a 2 £ ï .5 2 Č a E Q. > û. il « « « Œ < O Û f) o < s «1 £ o a 5 UJ s I m ~ u « g CE O < < O UJ o o 'cí -fs Ç c .2. Cl C in z â S C Oi (vj O V OJ o CL O o •O « £ 5 5 « 2 u « 3 0 1 CO E g A O Q> <0 P- P ^ a A O 5 •O >S 2 ^ e « & C Q> D tíj 'O řO 9 tio CL III lál 'Q ■O o C £ « to || V •w r 5 g My ® fc <9 ¥ £ clo s CO CO o • o a e tu a a A 9> ® _ « ^ co o ^ 0) li o co a> M o ca O e o CS i <0 CJ co v o íS o •So a «1 o J ® •o t5 e 09 O <0 sâ O) 9) O £ • co 0 0) (O ci O ^ K in a 0 1 n <0 © c Z D S o c 2 O O Q CC ÍL UJ Z CQ g O o a. S UJ CA « 4 O e. o 2 û. a O c 3 TÔ K cr> S3 UJ UJ O S o a UJ f a (A « -é CB S S A E • a •O o ^ 5 E S« & 3 v 3 ^ Tî'ë <0 0 .N O 5 E P S ^ res "D O 3 ^ A SI S I s " - ^ ^ 'ff E Z Û- = p <3 2 O) CO o Û-CÎJ 5 ^ »o « 2 C Ct W Q> o — CD e — —5 ^ "O CO Ê O . "-Sag CĐ S I Si IS CO I- ''i « fe s U) ? d. 0) a ■'.-eo- û> CO ^ o o> ® "g Î a> i CM S a> ECO o X g — o o CO « ® 2 - COJ - co' o o h Is-il^ o 0 t: 'O u> 0) v co 2 co g CL § 9 N -O 0 a O) 01 CO e « 03 e 0) c g 3 S J « <Ď 0) £ s o 4 û. Q. O s o 0> o .z «B ^ Ê (D 2 a> y T3 o a g> o. o •C a C 2 « «n I) Q UJ ê ts s UJ Í3 A O os UJ ^ S W Ž te g ur g £ UJ I 5 I « rt S" 4} £ •5 £ 5 6 O o o CJ C tu ® ® ^ t: o 0) ž ž Ž > CT s? S S iS . S-:: ^ v ^ OJ CO o o o CO o o o CM m m in Z S 2 g O a g s £ C Î E N C fO >o O E û C» 0 e 1 T3 « « o « e o 2 o 2 •C •u n W Q. - 2 Ï «i <9 "S « o o C O W w rt ^ cv M ri M (si ft * o o o I •O 3 9 2 2 i D ¥> C r « II 2 •o o o. v> O C £ > o o T? S o <0 C f. s ft S ? S. Kj OJ fS II il o o « « « iSt GORENJSKI GLAS torek, 10. novembra 2009 19 jt O CSJ X 0 1 o •J) s f/) UJ X o o 5; LU ž (E o o £C a 4 < UJ X •p r> cw •g o s a 1 8 n 'g O) ^ O a rt € o I i Stí o o » ^ >0 'S »M T S >0 o n 5 3 O E ® o S ego « û. » So" •n ^ C « •w « ^ c ^ £ CO rt ^ O O o-T c 0 OJ CO a> o 'O 0 ft <0 a ^ g CQ £ £ o i2 >0 M « a o û. o o o C W 5 O) tA « 2 T ^ D O O O N s o Cl u io E a o O o o Sl a o <0 ^ ^ OJ w ^ S ^ ^ ft n i £ ^ o •J" 05 « r A St5 .8 ® o (/> CL Z O ^ n Û. p O o O E «o O. a.co o ^ -C Q (O < .0 o ^ i « CL E C s e ^ o a « C o s t3 ^ à 51 i Prt £ â 0) UJ ^ U) Œ O O cc (L UJ I'" o UJ <3 i as O ^ §0 VI o X Œ B- O U UJ û CO UJ 5 C Ul > N O 2 O. ê ft S « N a> C % 3 o 5 PO — O N e j E 0 1 0 .8 1 o s rt 6 û ;s 9- E o u a o a i E N TS O N O ô •5 - a o £ fi 0 1 CD ft 5 > C If? s? $ E S Ml <0 o Jf ê I •o f 2 . <9 a 11- o " £ o i' •D « ."i S rt S « _ ? ^ ft s ft <0 m o o â % ® a ^ o C A > CO o C 5 N I CO o 5 E 5 © O 'II ft o C e OÏ ® 4> C CO ^ ■S CO iS KI "rt i. I O z ft CM CSJ á I 1 « 1 « S 5 O T5 « fl> 2 cn v o o s 0) s) o KI s e Rt ft l| n E CQ S O E £ S ^ 2 o 9 C s S 2 i •o C S 2 N o û i o a o n Crt » M 0 1 Û> ft C v T) 9 v g> Ck S «S a> o .ft 0 1 o o M O O o Q 2 T3 t XJ I O CL A O rt 0) rt »C O E « g C E 0 W ô > a 0 3 A « t £ (0 £ o. E 9 £ ft C a 2 O O CM CM rt a> oi UJ e 0. CO ii i/> N §0 E o >0 o a § N O O o a «■3 s! OgS (O Q UJ lU E = ě! K i rt 0) M •C V) C o •o e ri i OJ á O d. 01 Û. E u •o o E « (O s a o 2 tf 5« 5X Oz < X UJ Ss O (0 o o 4 V) 3 Û. O û a rt £ a o « o w m C r CO g J: C .S> "O C o . o (B -S C ® ca« a> Ï V 1 O g J g s fc C3 Ů rt rO K 1 O a û: -O C o ft ft > J > Oi a« © .(J "rt C m .2 ž tt 3 7 CM ^ « ^ O « O) ff û o. œ û? ^ -I o ^ a ft ^ 40 T5 O a o o o E ft o CM ^ ^ W a ^ Is- .s o o d t3 ® 'O Û. ro % V o o ® 5 rt C rt A ft £ CO & •D >« H Ž O. CA O s o û> gá § T3 O a y o â <0 û c ft C ? s «M 3 0 IS "S u 3 E i ® il» rt E rt (O co o C o s 2 al ft 0) C fS § i s IJ 5 to - oog ^ O <0 w £ ® g X Cfl i- £ o g ^ O o û> >co S S V (/i acc Z o ft ^ g^ $ 2 O CL a o Ú) £ <0 o C I o ÏI ^ I I«" (O o û - rt rt iï E = 2 <0 v D P ^ ti O a iTk eo S O rt S £ ^ tO cc û rt e o o £ <0 o n l 5 (0 Û. m 2 a o C o s i g o rt y U û ^ tí I I &0 ^ (Û o E TD £ « ♦ I > f I V > ÍO — i fî? O co CD Ol M M O % S si? ' 5 % l-l ^ ft A it {Û " by £ 'O 3 a ? CL e c (C £ O II CD < 5 o: S 3 o a s o > o mg o > g z z > Oo Si o g (O § 33 O CJ ro , ^ ^ D o s, ® tt o g D is • ^ o ® ^ o <^ ? -p.sa 5® f> s 3 o CA« CU s - - o ^ "O a - pS^S ž ' D.X, -L i i ga rt » 5 a (D o. < ? fp « a. o & SI 3 Ok S G O ^ ? 2 d. S ^ 5-1 11 V tt n« ^ ^ — CT O 5 ft S 2. ë o v g > S o p » 5 §1 g- 3 C» ^ ? = s le s - -D Ê ô A- CO rî ro 5 -> o ù) » o- ÍO s. g a ^ o o s O) J. c O 09 O - © rs Ž o C * (C fi: ss M o r rs> £ 3 p O p- ft ^ o- ^ S Ir ro o o ^ rt o = 3 4-. ? V ? S O (n •v o- o> - ® « 3 C - 0> CD o J ^ ^ o 81 « o" d F" A N it o a CD p "S- ÍV O rr > m g d O S s« a S n U ^ »y 3 m « k m d o s S" i o cr S. o S § ë S 7 I i fl> II s s 11 řD I š I ? s; CO« S* ^ a a h S * • SI S s trt a 11 ■D ^ Ci> W •I- O) ik 3 X X •sj fv3 yi 3 X 3 Q. ro O» ro £ w ffi î3 3 ; • Ol 3 ířS 3 X 4 13 + U I (Ù 3 + 0) U 1 ro H A 3 O 3 A) O If t® Ô" « Ô t v> 2 £ S & to SI 09 i fO o 3 » 8 •I o A O CO N » E C 5 O » « 3 A Ï £ 3 3 u ill O O a. SS é. o M Or I A s O m z o C m Û. O 3. lili 3 (D ® : S C O CD O a f » cB a O. 3 N S C C o< G ^ K C s CO C & T <9 C C f 0 0 g 3 i Ch C 3 M 2 3 ® S ® ® O řlli ř^s S ' o M g W K. g H ti rt JS 3 la| Ci ^ s s Kl Cú O c> S o> lli^i o 3 <6 O S ft C» 0 y 1 s. N < iï o - o f ag rt' 5 S o. w S «CTO ^ « < 3 ® S S. to ® 2 II S 01 « si (û ® (5 o S Q â; (J\ Q OJ 9 O Cfi fi s A Š s à s S S 3 O A O % S £ (O I Igsřg o TO' 5 ^ 3 O O « O _ s« 3* C a v s n 5 fi) o a O n rt (đ <Ď O o A O M 3 < 3 &> o» o * Ç a 3 9 m 3 O âSIcr O ^ S' S Crt S 3 ro O m O o D m L. m CO o o » ^3 O (Û 20 GORENJSKI GLAS torek, JO, novembn 2009 ro ro C ft 3 •s o CT Ifs^í i = § 2. ~ 5 ; » á s i 15;» B £. fS. o a O 2. íss s SB 41 3 ft. m V» 3 m o CT m s * 33 m Ti iB M M t fH > 2 > iS P Í ^ 2 o gP 0) m 3 a o • a 3 M Sg ^ «D > 33 i O O C m? 3 m > S o > ar 3 A a rt s O o s g a: <9 o £ Û) I i. S O) « fv 3 U ro S » lil M" rt o ÍR 3 a g 0 s CT ® 3 " 1 S 3 rt" & a 21 a o 5 CT O 5 S o iS d r^ 3 2 0 « II! K9 C « 3 Û ® « I 1 a s 3 A s T3 tA n ^ » SE O s 5 g ^ o SL 8 Ï Bi a > "B- 3 o V -J 3 fl) ro sig 9 m (A* m 33 m 2 (A-O Om a ^ 3 I o 81 • II. I » 3 3 O 0 O 1 § 5' s 3 < V> < S CL g al I-i Bi O A Û to d a a 3 o o 3 H" 1 = ■o S M O A> O O ' § a B & ff a o o iii^i giifi < Û ^ CT S O) |5 i? I 3 jr O D. a m O O 5 > A F 2 rt a a 5 & "C CÛ 5 s •o CT O rt 0 3 if 01 A m II s o a o O K BP 1= TJ Ui O 3 ro rt n 3 ro la-; a 3 o o 3 o « en c rô'^-o o«^ O5 S rt O ^ 3 W g O O ^ < h: A s 3 3 £ V O •O I o o 3 â: rt O 3 fl> o fil o rt v' a 5' g ^ 3 "il ro rt ^ o • o o S TJ O V) O r <0 a C § 3 •t d s: o o o CN o S s 2: 3 & £ rt C w 'II a ^ ^ to eg 3 A S O ro c 2. o o S: TJ o rt CT > O O 3 rt O 3 - g' i J o s I §1 m ? a ES CT 0 1 3 r-esf g a o 3 a* 0 s 1 » o £ I £ O 3 CO* C o » 3 8. ? f? »300 i rt O > ? •5 S tA- 2 > 3 o. i> g 9.9 o s CT S G; « ? 7 S ^ o a> o-^ ft O SI K § û> s o îl II a E 2 f = 1° < l O û* o V û s i- rt s 1' "O 3 a •g C4 ■D A t O C 3 a Éř S ci r s ûi 3 S CD A C7 O O 7 Q) « O řo A 3 g. 0 .3 «i» 3 3 rT S a ^ g— y a P 5- O rt 3 & a « -"Pea ■ Sê o o r o rt m 2, «« S fT O 3 S"! & s to £ JS. ĎJ _ lil A cr O a o 8. £ o-.'» S = CT ^ C O fíi — O o 3 o < § (O (fioi B 3 o Ë i i; S'S O 21 S A ^ i ^ ® fn O- ^ 3.' S ® rt û- iâ O O 3 3 « Q ô • f s o o < a s I: Q. — û rt U 3 O a o a it o o s. o o 5- « M* 5. O r rt O 3 o S? 0 1 S 4 X to o o CD Oi s CO < f i 1 I 4 gorenjski glas torek, lo. novembra 2.009 uvg / pism info @ ř-ffias. si 21 Njeno veličanstvo - Prašila 121 Marjeta Smolnikar v rakovih kleščah, 2,0el Zdrav Človek im& tisoč raz- kvarimo. Ni nam treba za nič nja pňát le prek grehov, zmot ličnih ždja, bolan eno samo: skrbeti, samo mimo moramo ter neuspehov, trpljenja, ne- ozdraveli. Kdo je to misel prvi čakati, dokler zažekno ali za- zgod in bolezni, ki jim skdijo. izrekel, ne vem, vsekakor i^st o možnosti izpolnitve ne Te so nar>t zaradi tega določe- drži. pride samo od sebe. A n^ v naprq in jih moramo pre- Glavno je, da vemo, da nam stati. Razmišljanje oziroma po- svojega iivljcnja ni treba oseb- Zatoje nesmiselno, čc ljudje 0tdi Martina Kojca na življe- no določati, temveč da ga pra' sami sebi ali drugim očitajo, nje i n na âoveko vo srečo na sila sa ma obi ikuje po želji, če ji pripisujejo k rivdo i n t rdijo, da sploh, se mi zdijo ne le za po- zaupamo. To spoznanje je od- bi se to ne zgodilo, Če bi nekaj znavanje njegove filozofije, ločilnega pomena. Ta zavest ukrenili, fili bi se drugače izte- pač pa tudi za razumevanje, nas odreši vsaki odgovornosti, klo» če bi tisto opustili. predstavitev, dopolnitev mojih bojazni in skrbi. Na enkrat V svoji nevednosti človek oči- poti in «mn poti v zvezi 7 lahko veselo in hrrzskrhno do- ta sam Sfhi ftít rvra^A krivdo zdravljenjem mojega raka, življamo sedanjost ter pustimo na druge. Meni namreč, da tako ps>mtmbno, da bom na- prihodnosti prosto pot. To spo- mora vendar nekdo biti kriv daljevah z navedkom, kjer znanje nam omogoča takojš- za neuspehe. sem zadnjič končala. njo izključitev slehernega izsi- Lju^e pač menijo, ia bi mo- "Spoznati morate, da vse v ljujočega hotenja i n 5 tem vseh gJj, oni al i drugi, v tem ali vašem življenju, vi^e telo, vaši človekovih slabosti. Vse tako onem primeru drugače ali bodlji, vaie ravnovesje in deja- imenovano zlo na enkrat iz^i- Ije ravnaU, če bi to k resno konje, vaše namere in želje, pred- ne. kerjepostalo brez smlsb teli. Toda gre za hudo prevaro, stavlja samo manifest i ra nje (odveč}. človek postane na en • Vsaka misel, vsak korak, vsako volje prašile. Će tcrej prašili krat plemenit in dober. Nihče dejanje v človekovem življenju slepo zaupate svoje zivljcfijc, se nam reČ ne bo več storil slabega je vnaprej določeno. Mi lahko morajo že iz tega razloga vse dejanja zato, da bi izsiiil bolj* samo mimo čakamo, da ruis vaše želje izpolniti. Prosila za- še življenje. Spoznal je na- očiščujoča i« poučujoča sila radi svoje vsemogočnosti in vsevednosti namreč ne more poznati nekaj nezaželenega. mreČ, da pride zaželeno samo grehov, napak in zmot privede po sebi. Če le zaupa prašili. do novih spoznaj, ki potem. Če Vendar pa je jasno, da lah' pridejo - izloČyo trpljenje, ker Saše življenje je torej v vsa* ko Človek tako ravna Šele tedaj, nam omogočajo gledati živl/e- kem po^du ČuJovrto urejeno. Če je spoznal te rest\ice življe- nje tako, kakršno v resnici je. Ce si ga sami s svojim lastnim nja. V načrtu ustvarjanja je vmešavcjočim hotenjem ne po- pač, da lahko do tega spozna* ij * * h (Se nadaljuje.) PREJ EU SMO Kd o se boj i Andreja Avseneka je do komisije, do konca mandata te koalicije. Župan in njegova koalicija pa se bosta znebila "močnega" svetnika občinske opozicije. Ista statutarno-pravna kO' Na zadnji seji radovljiškega misija se v treh letih delovanja občinskegP' sveta naj bi svetni- ni nikoli vprašala, ali obstaja ki potrdili mandat novemu "konflikt interesov"pn "župa- svetniku Andrgu Avseneku, ki novem" svetniku, kije pred- je zamenjú Janeza Urbanca, sednik odbora za urejanje ker je ta odstopil. Na seji pa prostora in varstvo okolja, isto-nas je presenetil predsednik časno pa direktor Alpdoma statutarne pravne komisije, ki podjetja, feî trguje z nepremiČ-je zahteval umik te točke z ninami in upravlja Minska dnevnega reda, dokler ne poda stanovanja, svojega mnenja Komisija za preprečevanje korupcije. An- je, sem vedno pripravljen pri- drej Avsenek naj bi bil direktor znati županu in njegovim, da Zavoda za gozdove, zato je so napravili kaj dobrega, pa občinsko statutarno pravno tudi Čc sc ne strinjam z odlo- komisijo zaskrbelo, da bo pri- Čitva mi, jih posk ušam raz u -do "konjiikta interesov", če meti; za to umazano, pritleh- bi postal občinski svetnik, no političr.o igro z Andrejem Kljub pojasnilu, da ni direk- Avsenekom pa ne najdem tor, ampak vodja bleske enote. opravičila. kar pomeni, daje njegovo delo izključno strokovno, je župan P-S.: Članek pošiljam v De- tO točko umaknil z dnevnega ždne novice, pa tudi v Corenj- reda. în kaiden scenarij pred- ski^as, kajti odkar so Deželne videvam: Občina ho sedaj fwice mesečnik, to ni več ak- vprašala za mnenje Kosovo tualen časopis, pač pa le kroni- komisijo za preprečevanje ko- občinskih dogodkov. Čeprav sem svetnik opozid rupcije, ker pa ne grs za korupcijo. bo ta najbrž občino napotila na drug naslov in tako in tako naprej od komisi- Avgust Mencinger, občinski svetnik N.Si « lu (£ O (3 CO LU o é U) a OJ 4 x d I o 6 fo 2 to S o ro a 0 E £ » n e <0 ® If 5 i s a •o .a o a. £ S 9. a g « £ IV o ? O) X ^ C lisi 2 e C Û. s a. •o « I 'C « 'C « « H i s if o S? . Ui KJ CSJ CO n CL ÛJ CO o Û. s 4 p o S E E « i o 2 a n c ^ iS CLÍ« •i CO II Ç Š Š n E § S K £ □ 5 o 2 a £ Û 0) a asi o e o f £ _ e ° â "O o a E S g ■S s 6.2. i« "S E 3 •O 2 E o M Û nt 2 S s ^ o * .a ® Ji £ ii o. a C a nt Ž m £ w y j X3 O ii- ill Cd « = £ u CM ® 4 J C ^ s M O û a rt ni 0 s « «3^0. p CL CJ 4 o. 5 o •o o E Ë S 3 S s C) C ^ N s <000 <9 ly S2 C o 2 a> « ^ i <9 c ® ^ C îl a 5 i e •o o _ (O C3 0 Si. g e' o = rt e o m e rt c If ea ^ « 2 □ y -o s II 5 <0 V) O tA 5 iŽ ""s o a C o o « • O a o lil e £ CL 9-1 O s S O « F s * •C s o C6 A C •O S A o J Ô « a O Z C 9 a> »hI N C U 8 E ÚJ s a I « 0) ® .â^ « « S o C â 2 i e (O i 0 ^ 1 o O 13 C a s s 2 a a o * • (9 C e 5 o ^ s ^ a ^ o {/3 s k s s 1 s UJ 3 Oi C o» i§ .M ř CL ns o d * •D I 4> c — .tS ^ » a .i g s o. o o » T» ^ 6 Sî OQ £ 5 s ů £ S N 0 ^ C « <9 Ce § E 11 Î3s O 9 Kl S Û 5 I •c 9* lli 9> Sr fO e D E o e n s đ O « C K? a E CO C tň 0> o o c»j KO s o A O O S O O H o o o o cvj li^ CO O) ^ • o « ^ o 10 VI VI o zz û. v v H O O 10 O ^ rt 5 o rt u> ^ o TÁ 2 a ta i e o n o» a E 2 •o â n OJ l^il I 5 0> o OÍ Ô C? s e cl Q, « 1 a 13> V U ùi X U O Ci o IS 4) ? ? £ 0) • i ^ o d a S ® ffi ê 0 s 6 a s 3 :3 ii il C £ a o j o ffi £ si C "D id O O •Ô 3 o Ě t ca £ ^ s ^ s s o « 2 •o Š o> 3 hJ £ o 'D s » s o RS O CL g 'C o % n^oÈà i ^(D S2 y C en C0 & 0) £ o o ôco ^ » S û. C o o 5- rj C N §1 ii roO CO 3 ë'I rt e a-S flj m ® S? • Í3 TO e rt fl « O) C e 10 ^ O a«:? O o -e â UJ CQ »O O o û LU •O Z 8 •a C.Ï rt g 5 S a E £ .i. -I So g S ^ ^ 3 ® e y » c s £ s â co CO O D. CO O» 4 lÁ K Cen n 9 û A a a D e o 02 g-" Š9- s = •o O Û> ^ û ffl o £ 2 CT u s .5 o £ ggs e C o o 2 e ^ So « o u a 'O «s. "S « U X i/) . g a C 2 la lil tó C C\J e i U 2 fi C o § 2 « C k; Ë « a 2 o n d a C ca M 5 o C Q 3 WC Q) ^ 2 2 % £ ař? « 3 o> 2 £ û £ E 9 •v C O û O cg c c • O ^ ft rt C a •Č E O» ^ ii s > •é-Ř ® « 3 £ o « 31 (a o _ II C T3 C O tU £ o o 13 2 rt .J y N « . 3 o « ss a C s II 4> A C ce C đ) S21 ^ CO M <0 CO a cg C i û n ca C K tt 2 a 9 •a o ca ^ I rt § e •S « 1 2 N a O C3 û> 5 3 co S O o l> 0) i £ o e « •o s 5. C N o . e -V) ^ ;s I Q hi C 3 e o S i ca e - o> C o KI

'i io o â s "O •o «s flj 2 Ï a> i o .5 _ « — (O ifí h) CM S <0 3 O ►y C ^ CO » -ë o co g es c c t 5 » (m •s «3 S .. »U ^ « s _ 5 >u » = û « c o I <0 rt rt ® 9 ë « « o .1 Ú) IW ^ sz ÛJ O. o S 0> 0 1 C o o £ S a o o a 9 rt CO a> e a 5 co CC O UJ KO 2 UJ UJ s z te s UJ Q S S ^ 13« û O O O & < « ^ Ss s 7 s C O K 2 d.o O ^ CVJ O . O O o - Ó ® o cg Î5 s ni •o ■Šo 5 •o 0 'O s ^ Ê a. o O a a <9 "a £ CO 5 a> £ c 3 (0 Û> SI 1 E <0 £ 5 Q. V> si « .9 o * o o 11 « i « I > KAŽIPOT, MALI OGLASI info (^g-das.si GORENJSKI GLAS torek, 10. novembra 2009 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 oDjavo ïprejerrdiw po cefKonu (M/7CJ-42*!)!}, f^ksu D^/^JMi-U »\t oselM» lu Miw«tsovi mit T Rrtfiu uo 0cil(t- 00 ponofcijkd iR^r>d d» ^1.00 uriH i(f\i o^Kvin ponudb v robukc r;r?dno iwdAi JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, UNCOVO 91,4240 RA£X>Vl^fCA.TELj1; TOPOliČKlA 30. iv; MWfTINOVANJE: 14- tV, LJLTTOMER.BOŽICNI PROGRAM: 23. ^2. • 26.12.; PALMANOVA • TOVMINA ĆOKCHADE: 1.12.: ŽIVE lASUCE V RAZKRILI J: 26.12; 2.1. 2010 Obvestila o dogodkih objavliamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, prireditve V knjižnicah za otroke Kranj • Vsak ponedeljek med 16. in 19. uro v pravljični sobi potekajo ustvarjalne delavr^ice za učence, stare od 9 do 12 let. Izdelovali boste nakit, poslikavali kamne, uporabljali ser* vietno tehniko In še marsikaj. V sredah ob 17.30 potekajo pravljične sredice v pravljični sobi (za otroke od 4. leta dalje). V Izposojevališču v Stražišču bo pravljični torek, 24. novembra, v Šenčurju pravljični Četrtek, 12. novembra, na Jezerskem pravljični petek, 20. novembra. Prireditve se bodo začele ob 17.30 in so za vse otroke brezplačne. Hmlica • Danes bo ob 18. uri na sporedu pravljica KriČavt petelinček. Železniki • Ura pravljic s pravljico Železna hiška se bo začela jutri ob 17. uri. Žiri > Delavnice za spretne prste jesenska se otroci lahko udeležijo jutri ob i3. uri. Radovljica - Pravljici Debeli čuk lahko otroci prisluhnejo v četrtek ob 17. uri. Bohinjska Bistrica - Ustvarjalne delavnice Tiskamo, tiskamo kaj, se ne ve, se otroci lahko udeležijo jutri ob 17, uri, jesenrce * Jutri bo ustvarjalna delavnica - Ogledala in das masa od 16. do 17.30, v četrtek bo ura pravljic ob 17. uri, v petek pa bo Brihtina pravljična dežela od 10. do 10.45. Slovenski Javornik - Danes bo ustvarjalna delavnica od 16. do 16.45. Predstavitev ieksikond Corenjd.si Kranj • Osrednja knjižnica Kranj vabi na predstavitev spletnega biografskega leksikona Gorenjci.si, ki bo jutri ob 11. un v drugem nadstropju Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi 4;. Kako se pri vas reče Žirovnica • Srečanje v okviru projekta Kako se pn vas reče?, kjer boste pregledali hilna imena, ki ste jih nabrali za naselja Moste, Breg, Žirovnica, Selo In Zabreznica, bo v Kulturni dvorani na Březnicí jutri ob 1$. uri. Slovenci in prihodnost Lesce • V predavalnici Hotela Krek bo v četrtek ob 19. uri predstavitev knjige dr. Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost. £ OSMRTNICA Vsem, ki ste jo poznali, sporočamo, da je svojo življenjsko pot v 76. letu starosti sklenila naša draga žens, mama, babica, sestra, tašča in teta Ana Dolenec roj. Žagar, iz StražiŠča pri Kranju Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. novembra 2009. ob 15.30 na pokopališču v Bitnjah. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v poslovilni veiid na Mestnem pokopališču v Kranju. Žalujoči: mož Jože, hčerka Darja z družino ter ostalo scrudsivu StražišČe, 6. novembra 2000 IZLETI Po Vertovčevih poteh Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 22. novembra, na tradicionalni pohod po Vertovčevih poteh. Prijave In dodatne informacije: Niko Ugrica, tel. 041/734 049; pisarna druStva na Laborah ob sredah od 17. do 18. ure. V neznano ob martinovem Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljkvabi Člane na tradicionalni planinski izlet ob Času martinovanja v neznano in sicer v soboto, 14, novembra. Prijave zbirata do Četrtka, 12. novembra, Oti 041/363 730 in Renata 031/532 963. V slovensko primorje Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 19. novembra, na pohod, imenovan Pot za srce v slovenskem primorju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, i6. novembra. obvestila Preventivne meritve Čirče • Društvo '50+" organizira samoplačniško merjenje holesterola in sladkorja v krvi za vse b'ajane Čirč in sicer v petek od 7. do 9. ure v Domu KS Čirče. Adventni venček malo drugače Žirovnica - Jutri bo ob iS. uri v knjižnici ustvarjalna delavnica za odrasle Adventni venček malo drugače. Predhodne najave po tel. 04/58 34 214, predavanja Vzgoja družine za dobrodelnost Kranj • Dekanijski odbor za zakon in družino dekanije Kranj vabi na predavanje z naslovom: Vzgoja družine za dobrodelnost in prostovoljno delo, ki bo v petek ob 20. uri v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 v Kranju. Predaval bo g. Imre jerebic^ predsednik Slovenske Karitas. Hraške mlake Radovljica - O mokrišču in njegovem pomenu za ves živi svet bo v knjižnici danes ob 19.30 predaval Blaž BiažiČ. razstave Odbojka - ponos železarskega kraja jesenke « V galerijskih prostorih Kosove graščine bodo danes ob 18. uri odprli razstavo z naslovom Odbojka - ponos železarskega kraja (Ravne na Koroškem). Več na www.gorenjskiglas.si/Oažipot Prisluhnite nam - polepšali vam bomo iSfICNI dan. TCLfc SAT TËLE TV 91.0 MHz . i uiuiuj.potepuh.com LOTO ... ati 89. kroga • S. novembra 2009 11,12, i8,24.2s,27,38in36 Lotko: 8683 74 Loto PLUS: 2, 3,12,19,27,37, 39 in 22 Garantirani sklad 90. krc^a za Sedmico; 200.000 EUR Pfedvdeni sklad 90. kroga za Lotka: 910.000 EUR i'redv^deni sklad 90. kroga za PLUS: 116.000 EUR DFI nepremičnine d.o.o. smnikanka la, Domžale, icL: osVSivni^ kran|xfiulovka ms, hlia. nova, 48S mz zernljii^a, 3. C.P., ashitiran dovoz, »si priključki do hSe» 051/811 '32. Cena; »9.000 EUR. Mali ogiasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mdli0gldsi@g'glas.sí Mâle oglase sprejemamo; za objavo v petek - v sredo do 17.30 In u ûbjavû / torek do t^tka do 13.30! Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. iffe, sreda od 8. do v petek od 8. do 14. m. sobote, nedelje inprazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM ENOINPOISOBNO Slârejèd na Jesenicah. 34 m2. cena 3S.000 eu. 9 041/652-^20 Moe76s ODDAM EN OSOB NO stan<3VAnle, Ad balkon, d. nad., ško^a Loka. tf 800S7Se FESST, d. O, n^premiČnirv&ka C 2. Telafen: 236 75 73 F«*: 236 73 70 sst.si nternet: TRISOBNO slâ/iûvânje, obnoviieno, v êk* Lokf^ vseljivo takûj^ cena 500 eur. varščina, Q 041 /765^43 tOM?ti KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov irg 13,400C Kranj Tei. C4/20213 53» 202 25 66 CSM 051/330 700, Email: info® h-kernsî VIKENDI, APARTMAJI PRODAM NOV BIVALNI vikend blizu Terrr Snosnk. 1ř 041/924-049 M OfxrlBA ^ 400& Knnj www.nepremiCTilne-pid si 4 281 04, hx ^386 4 aS» jg 07 C« m: «86 Î1 578 1 posfisri PRODAM U^STNIŠKO Darceto v Ka, veiiKOSt m2 Hrvas-V ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7, 40M KAAN) TELt 04/23-66 670 041/755-296, 040/204-66t, 041 /900 009 POSLOVNI PROSTORI ODDAM GOSTINSKI LOKAL v obfatovanju na Bledu, odkLp inventatia. 9 040/277- 276 TUR TAN JURTAN, rvepFemICnIn«, di o. o. PE Cankarjeva ulica 03 ($tiro*mestno jfidto}^ 40C0 K ta nji td.: mobi: 04i/45i^857 WWW.GOftENiSKlGLAS.SI MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM MERCEDES-BENZ C 220 CDi, 2007. 23.000 km, 1. laslnik, avto kot nov, vreden ogleda, « 041/786-244 00X727 AVTODELI IN OPREMA PRODAM ALU PLATIŠČA. 4 kom, la Hyundai Accent 185/60/14, jgodno, » 041/ 583^64 9008737 NAVIQACUO Oannir 255 T r>ova, in prtljažnik zfl Hyundai, » 031/835-769 scoff?» PUTIŠČA, OUME različne avte, ved dimenzij malo rabljeni akumulatcr« ji. tr 041/722-625 ZIMSKE guiT^e s plattsči 205 55 R16 Eskimo, C 6 luk,» za Renault, (nolo rabljene, «041/577-170 ZIMSKE gume s platišči, za novegd PcJola, »031/731-944 «om^m KUPIM PNEVMATIKE« platišči 2CS 55 Rl6. 4 kom, « 040/281-772 scoarss STROJI IN ORODJA PRODAM CIRKULAR, močan, kovins>^Ove drva • suha. možon rosrozin dodtave. «r Û4/S1-6&- 154. 04i/24&^33 METRSKA, suha. bukova. 50 in bora« drva, 30 eur/m3, Zalog , 9 34/25-21-801 wyotí SU H A bukova dn,ra, « 031/351-172 SUHA bukovi drva, « 031/688-234 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM POHIŠTVO 23 kmeiiko sobo , Ugodno, 9 01/25-14-269, 031/564-Ç 110 90097» PODARIM KAVĆ, trosefl z leif$čem. I«; po ohrarv ien, kot nov. 9 059/96^5 1 S0QAn4 GOSPODINJSKI APARATI PRODAH ZAMRZOVALNO sk/injo, Starejšo 2801, cena 60 eur, 9 041/500^60 9006/61 i f I 4 GORENJSKI GLAS torek, 10. novembra 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE 23 OGREVANJE, HLAJENJE PROOAM PimSKO P6Ć na en ko, « 04V895<9, lâhko TuSi pnpeliemo « 040/395-932 MLADE muďe. tr 041/672-096 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PROD&y SEKULAR za žagsr);^ drv d kontoiri in mfzo, » 04/2CM6-578. 031/812-210 TRAKTOR T\' 420, Ohranim kot nov. reg. I. 84. malo rabljen, garažiran. 2.300 euf, «031/28W566 âûûerrs VITLO 172 . 4 lone. » J31/351- PRIDELKI PRODAV BRINOVE lagode, zelo jo krmni kompir. REPO za kisanje, 200 kg, tt 04/53-15.SQ2 VZREJNE ŽIVALI_ PRODAM BjKCA, padme cik. eko. star 7 mesecev, tt 04/57-21-629 6IKCA simeritaJca 040/470^29 350 kg, tr aoM74a BIKCA ali leiico. stam 7 mesecev. 9 041/d92-73S. popoldan eoc«?«! BIKCA s^rri^ntalca v 5. mesecu starosli. « 04/25-51-787 vx^Jia BIKCA simedatca. 04/57-21-3^« 14 dni, ČB BIKCA, stdrega en tsden, o 041 /506-1S3 90067» DVA ĆB bikce, stara teden m th tedne. O 031/360-410 KMTSi LIPICAKKO. staro trf leta n pol. 041 /603-246 OVNA JS pasme, 3 leta, kozice sr-naste. spomladanske. 2 kom, tt 040/20001 € 9Coe747 TEUCO slans 17 mes. in bKcci, sL 6 »119^.. oba siineuldl. jknii^in, S 04/S7'2l'Sl6 POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUOr ZA ĐOLOĆEN ČAS, TER UPOKOiENCE. do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Moino^t odplačila na pgložni- s dom. ce» pridemo tudi NUMERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 21,2000 Maribor, 02/2$2-4&-z6, 041 /750-560 ZAPOSLITVE Cm/ž) NUOIM DELO dobi dekle aN fant vshežbi trt pK copak, Klub Kovač. Glavna c 1, NakJo. tr 031/339-003 »oiMado GOSTILNA PRI SLAVKI, Pocbrezje 3d. NaMo. zaoosA -ettf^anco, nedelje tt041/74l>6Sl. 041/621-111 RS DNO aH hororamo zaposorro omejeno šte^fo Ijkjd za pnxËp cbOrega (STidainega ar- tfcla na teranu Sk^nje, otačio zelo áxto, Warmcrt Racto Oućsr. s p., K^Jioue 4, âo. Kcrâ. tt041/667-950 1SČEMO okušeno teietonisuo (lei. prodaja) za posta.flev telefonskega sti^ia. B^dnian, d. 0.0.. Ui. Mirka Vadnova 19, Kranj, tt 059-341-575 ZALOŽBA d o. 0., Cankane^Q 10 b. Lji£4ana zaï^ orcdainih pob 2âposji več komercialistov. Zaslužek je 1.000,00 eur. Za dodatne i fan lađe pc^ AVTOSTEKLA JefOMĆar, d. 0. 0.. Žabni- oa 24, zaposli'n scbelff/ca za zamenjavo vebDbranskjh slekel. Pogop: urejenost. natančnost, czku$n;e In vozniški acA. 041/756-188 ecoerie 7APOSLIM flAlAVTA 7(i rtf\ci v sktd- diáču krmil In řit. Kmetijska trgovina Cegnar. VIrmaěe 163. Skofia Loka. tt ZAPOSLIM etektFcnikâ za delo na mo- vozlih, z^steng tzkusn^ ři samcdo^ nusspndelu. Robert Veres. R(inaii. 34, âent^, ttMO/707-700 ec«/» lič EM iSĆEM DELO. varstvo vašega oťvka na svcitemdomj.tt040/56]-409 wmn* IŠČEM DELO. polaganje talmn fn sten-sKjh oUog, tt 040/200<^5 STORITVE NUDIM ADAPTACUE. ncNOg^je CC teme« 00 stret>e. Notrane omete, fasade. Kamnite skarpe, urcjanie in HakA^nje ć^ršć. z naáiTi all v<âcri rrulurl£âom, SOP Byty^ SKALA. d. n. o,. Struže« 3 s, Kranj, 041/222-741 ADAPTACUE Kopal n(c. vodovodne stont^ei zidarska deia, ^laganje keramičnih ptoéčic, montaža kopalniške opreme, Pugeij Ma/jan, s. p., Hotavija 34, Poljane nad Ško^o Loko. tt 041/541-266 90ceer7 ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-iranje omete, fasade, adaptacije, tlakovan e dvorllčs, ograja. Kamnite šKarpe In dimnike, kvalitetno, hitna h poceni. SGP 8eni, d. o. o., Strjževo ?. Kran). tr ASFALTIRANJE In tlakovarie, strojni izkop Terena, prevzem Kompiei gradbenih del novo gradnje in adaptacije. (Zdelava tasađ. izdelava ikarp, AES. d.o.o.. Sadnikarjeva ul. 4. Kamnik, tt 05l/ê2^9S.031/803-144 »oesar ASFALTiAAr^jE. iiakovanjs ovonšc. dovoz. poti. parkirišč, polag, rotxiikov. pralnih pio&ć. Izd. betonskih in kamnitih skarp. Adrotfic & Co. d. n, o.. Jelovékova 1C, Kamnik, tt 01/83^4* 614, 041/680-761 ASTiRIKS SENČILA Rozman Peter, s. p.. Seniôfio 7. Križe, tek: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, n>lojl. rolete. lamelne zavese, pilsezavese, luxnamiki, markize, MVAvastenks.net gcoase? BELJEKJE In glajenje sten, xlstranje- van|e tapet, antiglivi^ni premazi, barvanje oken, vrat, dekor^ivN ometi in opleski, kvalfietno in ugodno, Pavec Ivo, s. p,, Podbrezje 179, NakJo, tt 031/392-909 D ELAM vsa gradbena dela. noMogratín/e, adaptacife. fasade, rKitranje omete, betonske ékarpe z vosim afi našim mateň-abm, Babí6MIcé, s. p., Beoinjskac. 9, Lesce, tt04V622-946 I TRANSPOmiR TINČEK (Lo.o. ] Vam ponttjam PREVOZE ZA 8 j OSEB po Sloveniji In v tujino. ; VOZlUdilora tUdI r NAJEM. I Za vse informacije se Obrnite na: J tine.plevnik^gmail.com j 041 71Û 927 DELAM VSA GRADBENA DELA, adaptacija kopalnic, predelne stene Kaauf, fasđderska dela. slikcrpieskar^ ka. čiščenje poslovnih prostorov, popust na vsa dela 10%, Tro • Cabrio s.p.. Kidričeva 4B, 4000 Kranj, tt 031/427-127 KOMPLETNA adaptacija etanovonj In kopalnICi vodovod, centralna, elektrika, keramika, knauf, plesHa-ska dela. Kopalnica sano v 7 dneh! Jani In M.et ka Rep, d n o.. Godešič 43 a, lijka, tt 041/757-109 SVETOVANJE (z angelskih kart po telefonu. Patnoija Kolarič, s p.. Za žago 2. Sled. tt 051/365-9039oo9«6» TESNJENJE OKEN IN VRAT. jvožena tesnila, do 30 % prhranka pn ogrevanju. Prepiha In prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let gararcije. BE & MA, d o o., Eksiefieva 6, Kamnik, tt 01/83-15-057.041/894-229 eywwa ZASEBNI STIKI SKROMEN, pnjseo. uspešen podjelnX z otrplem išče zveďo puTKX) za ďo^no deic in zMm.tt03i/307-376 ŽENITNA POSREDOVALNICA za vse generacije, zastonj za m ade tt RAZNO PRODAM KVALITETNE omefd za ciscenie vseh vrst peći in cJimrnKov, v 107, Žnidar 800674 d STAR dehâ;, txatio, plug, obračalnik. kardan, ope^o, traktor, tt 041/949-139 »007&» SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pol je sklenila naša upokojena sodelavka iz Plant inženiringa Darja Mlinar rojena 1937 Od nje smo se poslovili včeraj, v ponedeljek, 9. novembra 2009, 15. uri na pckopaliSču v Kranju. Ohranili jo borno v lepem spominu. Kolektiv Sava ZAHVAiA Solza^ ialost, boleíina, tt zhuàiUt ni, a ostala je tišina, ki boli. (T. Pavček) V 79. letu starosti nas je zapustUa naša draga Angela Svoljšak iz Zgornjih Biten j Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali, jo obiskcvali in jo pospretniH na njeni zadnji poti. Hvala tudi za darovane sveče in cvetje ter izrečena sožalja. Vsi njeni Zgornje Bitnje, 29. oktobra 2009 SIcczi tajne grtm Icsoue. iščem pota, zvezdi nove, da napijem se vedrine, jasnih žarkov i n stnjine^ C. Cclar ZAHVALA V Sz. letu starosti nas je zapustil naš oče, stari ata, brat. stric, tast Franc Janežič Zoklariov ata iz Zaloga Ukreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, gasilcem. prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospreroili na zadnji poti in ga ohranjate v lepem spominu. Hvala za vse besede tolažbe. Vsi njegovi V SPOMIN Danes minevata dve leti Dr. Bojan Košir Nisi pozabil name, videla sva se na Brezjah 10. maja dopoldne, oblečen v temno modro obleko- Objel si me in rekel, mami rad te imam, mami rad te imacn. Moja tena bos do konca, moja lena boS do konca. Povedala sem mu vse obtožbe, ki so letele nanj. On me je poslušal. Nazadnje je sedel v kuhinji, žalosten tn sva se pogovorila. Z mano živiš naprej in me spremljaš, nikoli ne bol pozabljen. Žena Anica ZAHVALA V SPOMIN « Ob boleâ izgubi našega ata, starega ata, tasta in brata v Maksa Sinka se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in cvetje ter spremstvo na i^egovi zadnii poti. Islaena hvala g. župniku [ožetu Stržaju za lepo opravljen pogrebni obred, 00 ZB • praporščaku, društvu upokojencev, pogrebni službi Hipnos, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino, govorniku Vinicu Krtišniku ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani. Posebna zahvala sosedi Podprevcovi Marici za pomoč in pogoste obiske v času njegove bolezni. Vsem fie enkrat HVALA. če na poljane rosa pade, poljana ljubeče blešči, če na poljane slana pade, pomladjo oživi. Kostanji, lipe zelenijo. Če ptičjim poje maj, kostanji, lipe govorijo. da vse se vme kdaj. Le ří, pomlad, k i v srca sijei. letine prideš več nazaj? Ah, če enkrat samo^ skrijtí, u mrla si za vekomaj ? 8. Dovembra je minilo pel let. odkar nas je zapustil predr&gi maž, oče in dedek Frančišek Trilar Z ljubeznijo in ponosom se te spominjamo. Vsem, ki ga imate v lepem spominu, obiskujete njegov zadnji dom in mu prižigate svečko, najlepša hvala. Vsi njegovi Delnice. 29. oktobra 2009 Tvoji: žena Sonja, Marija In Grela z družinama 24 info^g-^s.si GORENJSKI GLAS torek, 10. novembra 2009 Anketa Pozorni tudi na poreklo Ana Hariman Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij z nacionairo kampanjo Kupujem s/ovcr?-5ÍCQ potrošnike opozarja na pozitivne učinke ob potrošnji slovenskih izdelkov. Mimoidoče v Kranju smo povprašali» na kaj so pozorni pri nakupu živil. Felo: TiAJ Doki Marjeta Bernant: "NajpomembnejŠe se ml zdi, da ima izdelek sloven- sko poreklo. Cena ni tako važna» bolj je pomembna kakovost. Večkrat se odločam tudi za ekološko pridelano hrano." Ludvik Gobane: "Najprej pogledam na ceno, potem pa preberem, iz česa je izdelek narejen» da vidim, če gâ kot diabetik lahko zaužijem. Prednost sicer dajem slovenskim proizvo- dom;' Peter Berglez: "Ponavadi pogledam, kje so nakupi cenejši.'Pomembna se mi zdi kakovost, rad pa vidim tudi, da je proizvod narejen v Sloveniji." Silva Ste novec: Vesna Fiais: "Ker jevsedrago, vedno po- j "Večinoma kupujem slo- gledam na ceno, pa tudi na : venske prehrambene izdel- kakovost. Cenejši izdelki niso nujno slabše kakovosti. : ke. Pri nakupih sem pozor- : na na ceno in kakovost. Če Pomembno se mi zdi tudi : je Izdelek cenejši, še ne slovensko poreklo.'' pomeni nujno, da je manj kakovosten." na razstavi Društvo za varstvo in vzgojo ptic LišČek iz Kranja je imelo v Šenčurju regijsko razstavo ptic. Milan Škulj je osvojil pokal šampion razstave za eksote. Stoian Saje Šenčur - Prihodnje leto bo Društvo za varstvo in vzgojo ptic LišČek Kranj slavilo 30-ietnico delovanja. V njem deluje 38 članov 12 raznih gorenjskih krajev, med katerimi je tudi precej mJadih. Starejši prenaš^o nanje sv> izkiišnje o varstvu zunanjih ptic in vzgoji sobnih- S slednjo dejavnostjo se aktivno ukvarja deseterica Članov. ki se udeležujejo tudi tekmovanj v Sloveniji in tujini. Doma hranijo številna priznanja za razne vrste ptic. "Za Slovem j o je značilno, da je sedaj manj razstav kot v Seveda smo zadovoljni tudi preteklosti. Nale društvo Še zaradi velikega Števila obis Predsednik Ivan Posavec (s pokalom) in tajnik Franci Remic ob najlepših pticah Šampion razstave je po- .stal 7 eksoti řlan druStva Zbilj (društvo Komenda) v skupini «srednje papige. Na- vedno vztraja pri oi^anizad- kovalcev," je povedal pred- lišček MiJan Škulj iz Med- slovi Šampionov v skupi- ji regijske razstave ptic. To- sednik društva Ivan Posavec. vod; prejel je tudi pokal v nah lipokromski kanarčki, krat smo jo šestič pripravili v Kotjedejal tajnikFrandRe- skupini eksori. Tomaž melaninski kanarčki, po- ŠenCuriu. Začela se je v pe- mic, je 66 gojitdjev iz trinaj- Grajzar iz Smlednika je slavni kanarčki, križanci in tek popoldne z ocenjeva- stih slovenskih društev ražnjem ptic, ki so bile na ogled stavilo 513 ptic. Največ ptic je tudi v soboto in nedeljo. Ve- prispevalo njihovo društvo. zmagal v skupim standard papige, Štefan Kurník iz Žabnice (oba LiŠČek Kra ni) favna Evrope so odšli v Trbovlje, Kočevje, Tuhinjsko dolino, Ljubljano in znova seli smo dobre udeležbe rej- Glede na to je razumljivo, da pa v skupini velike papige. Kočevje. Najboljšo kolekci- cev ptic, za katere je ta raz- so njihovi dani posegli tudi Od Gorenjcev je bil uspe- jo je imel Gorazd Lisec iz stava pomemben dogodek, po najvišjih mestih. šen tudi Franc Fetelinkar iz Trbovelj. Novorojenčki Minuli teden se je rodilo 41 novih Gorenjcev. V Kranju se je rodilo 17 deklic in prav toliko dečkov. Najlažji je bil deček z 2440 grami^ najtežji pa prav tako deček, ki mu je tehtnica pokazala kar 4930 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 5 dečkov in 2 dekl.ci. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3920 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki je tehtala 3100 gramov. Biotehniški center o poklicih BioteKniŠki center Naklo prireja danes dan poklicev. Ob 13. uri bo okrogla miza Delo in mladi. Ob 15. uri bodo predstavili program ERASMUS, prek katerega se študentje praktič- no izobražujejo v tujini. Med 14. in 16. uro bodo v delavnicah prikazali praktično usposabljanje pri delodajalcih. Med 16. In 18. uro pa bodo dijaki centra predstavili biotehniške poklice osnovnošolcem in njihovim star$em. S, S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo pretežno oblačno. V četrtek bo delno do zmemo oblačno, zjutraj bo po nižinah megla. TOREK 3/7°C SREDA ČETRTEK d Ceteris 9/TC «agreb o MX Tržič Tržiški grad še prodajajo Občina Tržič se je že predlani odločila za prodajo gradu Neuhaus nad mestnim jedrom, ki je ostal po izselitvi enote tržiškega vrtca leta 2004 prazen in je začel propadati. Zaradi neugodnih razmer na trgu nepremičnin je vodstvo občine spomladi letos najelo za posredovanje pri prodaji specializirano družbo. Z njo je sklenilo pogodbo, po kateri naj bi postopek prodaje končali do konca leta 2009. Kot so pred nedavnim sporočili iz družbet Slovenia Invest, so okvirno ceno nepremičnine znižali na 950 tisoč evrov. Grad 2 950 kvadratnimi metri prostorov stoji na 4500 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Grajsko stavbo bi bilo možno razširiti in jo preurediti v hotel s petdesetimi sobami. Domačini bi želeli, da bi l