Zmes.
Kako sodi Wellington brezimne pisače.
Nekteri ljudje, ki ne morejo svojemu bližnjemu očitno škodovati, ga zalezujejo po poti tihotapstva in napadajo ga za vratno. V to versto ljudi, ktere le strast vodi, se štejejo vsi obrekovavci z besedo in s pismi, kterih cvet pa so brezimni pisači, kterih, svoje hudobne samopridne namene doseči, ni sram besede bližnjega zvijati po svojem, brezvestno prevračati resnico, in podtikati besedam in djanju družili ljudi gerdobo svojega serca. Celemu sveta dobro znani general IVellington, ki je na svetu marsikaj skusil, je derhal tacih brezimnih pisačev takole sodil: „Nar malopridnimi početje, kterega se človek sploh ukrivičiti zamore, je: pisati brezimno pismo v hudobnem namenu, — delo to ni človeka, ampak delo je satana." (Dienie-drigsteHandlung, der sich iiberhaupt ein Mensch schul-dig machen kaon, ist: einen anonvmen Brief in boser Absicht zu schreiben; nicht eines Menschen Werk ist es, sondern des Satane). Iz zares poterdi to tudi skušnja Gorenska.
—    104   —