..h feo r»»«n •oboi, qftdaU I, ** a&d PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Uredntâkt In uprernlàkl pro* to rt: »01? 8. Lawadek Ave. j _ ^ Office of PttbltceUoe * »057 Soulk Lnwndele Ave. Telephone. Rockwell 4004 ■O^îEAB XXVL r^ayreTg ¡^¿^fJZftvS'Chici*©, m., pondeljek, ll. septembra (Sept 11), 1933. MCSB^fc -.....* 1 T 1 S m\ '.i ----'----3GUMBWP8W ■ 11 ■"■■■■— m "■'^■ggggggMgMMgMggSg^SgMnM^p^pMMMne»?!»' Acceptance for manias »t t p^cltl rete of poeUge proTtšeštar tal »ectioe 110», Aë^ft Oei. ». 1017. aotkoriaed en Jaae 14. 1H 8«b.crtpj4j>n »o.oo STEV.—NUMBER 177 Komcntaïji ,i stavkami ne bodo de-pvci nikdar /magaH! i-tai, tedne je izbruhnilo po ™ Veliko Število sUvk. rtavk izvira iz Nire, to federalnega zakona indu-obnove, ki daje delav-^vico strokovnega orga-Ji - in delavci morajo javkati, da arogantne dete prisilijo k priznanju unije in drugih pogojev, terih obratih so že ima-( bodo tudi v drugih, popa zmaga prihaja zelo in i velikimi žrtvami na delavcev, šmeriki je že »Ura nava-i te boj strokovno organi-delavstva vrši zgolj na ijuki fronti, to je s stav-Ne da se tajiti, da je I boj mnogokrat uspešen; i delavci ho že izvoje-iti stavk in na ta način li iz kapitalistov razne pri-¡t Na drugi strani so pa ili dvakrat ali trikrat to-krajkov in med temi so lekatere največje in naj-ijnejše stavke v zgodo-ameriških delavskih bojev, >, ki so stale delavce mno-Ijenj in milijone dolarjev irah ter izgubljenih mez- ino dejstvo je, da je štrajk kdaj pasiven, to,je popol-i miren; navadno je bolj ali nasilen — vojna je. In 'pokajo puške ter strojniku industrijski fronti, so dflavci-stavkarji, ki do-lejo največ žrtev. To je vrsta vojne, ki potegne leno armado z — golimi ro-b dot i m je nasprotna ar ohorožefrtP ijo dosledno na svoji stra-ep svoje privatne armade »no policijo, vojaštvo in z injunkcijami, delavci «jo nič. Zato so izgubili tre največje stavke. Strla [je oborožena sila na strani lajalca. itfvo, da se stavke vedno djajo __ v eni in isti in-fiji in enem in istem obrabi moralo prepričati vsa-ittzumnega delavca, da s po .samo ne l>o nikdar zrna-"Zmaga" traja le nekaj 1 u 'Pet je atrajk. »o je. da ne pride ameri-«avcem na misel, da bi " zmagali v vsaki stavki, "M policijo, vojaštvo in n;i «voji strani. In če g" t" silo na svoji strani, g* ne potrebovali sUvke! 1,1 delavci kontrolirali * armado in sodišča, bi tudi zakonodajne * '» vlado in bi lahko s ' IJr,'jali pogoje ? ^»iidno res, da a- aV(' ne mislijo k dHavska kontrola vse-n; ["> prišla s stavkan-je tudi borba ZV.....A ne na ta * Mo delavci volili «»IMUlIstlinih strank r J(> zadnjih 70 let. PRIPOROČAJO PRAVILNIK ZA BREZPOSELNE Sistem javne podpore naj se reorganizira v območju pravil-nika. Federalna akcija potrebna Decatur, III. — Eksekutiva državne sekcije Kontinentalnega kongresa delavcev in farmarjev je na svoji prvi seji v tem mestu sprejela osnutek pravilnika za brezposelne in ga poslala predsedniku Rooseveltu. Osnutek predvideva in urgira izboljšanje sistema javne pomoči brezposelnim. Eksekutiva pravi, da bo milijone delavcev ostalo nezaposlenih tudi v slučaju, če se vladi posreči reorganizirati industrije pod administracijo Nire. Kupna sila, katero skuša vlada dvigniti, bo pri teh milijonih ostala tudi zanaprej na ničli. Na drugi strani pa je sedanji sistem pomoči ne samo pomanjkljiv, marveč tudi krivičen. Pri deljenju podpore igra diskriminacija često glavno vlogo. Samski delavci in delavke jo izredno težko dobe, v mnogih Nira posredujt v klobučar ski stavki Stav kar ji zavrgli mezdne pogoje lastnikov tovarn Chicago. — Stavka 4600 izdelovalcev ženskih klobukov stopa v tretji teden in lastniki delavnic se še niso podali. Max Meyers, federalni posredovalec, ki je poravnal stavko čikaških oblačilnih delavcev v imenu Nire, je prišel v soboto v Chicago z namenom, da konča tudi ta štrajk. Tovarnarji ao obvestili delav» ce in delavke, da Imajo za nje novo mezdno lestvico, ki je 20 do 25% višja ko stara in pon-deljek je zadnji dan, ko se lah ko vrnejo na delo. V soboto je 3000 stavkar*jev zborovalo In sklenili so, da ne gre nihče na delo, kajti ponujena lestvica ne doseza niti minimalne mezde, ki jo določa Nira, dočim nimajo bossje nobene besede o priznanju unije. Slovenski stavkarji in stavka-rice, katerih je okrog 500, ae dobro drže. Najslabše ao se pokazali Italijani in Cehi. REAK6I0HARJI NA KUBI URAM INTERVENCIJO Novi režim ima velike težave, ko ga vaak dan ogrožajo kon-trarevolte z dsane in leve Premogovsi pravilnik je vedno večja komedija! NMtr|m ssklra taka glav« Mamin v HmNJI V Readiifi u pripravlja sova stavka Mamiv krajih jim jo sploh kratkomalo Nogavlčareki baroni ae branijo odrekajo. Poleg tega pa se podpora često deli po političnem, verskem in rasnem pripadništvu in prijateljstvu. Illinoiska eksekutiva kongre sa zahteva, da se ta diskriminacija odpravi in sistem javne podpore reorganizra v območju pravilnika, kjiterfiga naj pro- priznati unije. Diskriminacija proti vodilnim atavkarjem. Vladni odbor skuša poravnati spor Reading, Pa. — V nogavlčar-nki Industriji tega mesto zopež grozi izbruhniti nova stavka, ker podjetniki ne marajo pri-. ,, mati unije in pa vsled «diokrU ___________t Pravilnik, minacije proti delavcem, ki oo naj velja za vse občinske in bili najbolj aktivni v zadnji državne pomožne akcije kot po- stavki. goj za nadaljnje federalne sub-| Podjetniki so se odločili za vencije, naj vsebuje sledeče I sabotoio proti uniji, ker oo bili točke: • skoraj v vseh tovarnah razen 1) Vsi brezposelni, ki so v ^ih manjših poraženi pri gla-potrebi, naj prejemajo podporo! ao vanju o vprašanju, kateri «-v gotovini. Podpora mora biti "ijl dela vclpr i padati: ovoji ali kompanljakl. Kljub pred volilnim grožnjam so se delavci izrekli S proti 1 za pletenlnaroko unijo. Glasovanje se je vržilo pod nadzorstvom delavskega odbora Nirine administracije, ki je na podjetnike napravila pritisk, da so oe podali. Takoj ko so se delavci pričeli vračati na delo, so sprevideli, dovolj velika za prehrano, oble ko, razsvetljavo, kurjavo in sta narino. 2) Prosto zdravniško oakrbo, katero naj preskrbi država ali okraj. 3) Pri zasilnem delu naj bo minimalna plača BO centov na uro in če je zaslužek manjši ka kor določa minimalni življenski. ^ M podjetnikj ne m4i||j0 dr. standard, morajo take osebedo-K^ dofovori( ki je me(f drugim biti razliko iz pomožnega fon-|tudJ do)odft| dt ne sme biti di- d*- I skriminacije proti nobenemu 4) Pomožne agencije morajo „tavkarju in da se morajo druž-prl zasilnem delu priznavati tu- be pogajati z unijo. di pravico do kolektivnega po-1 Napram izvoljenim delavakim gajanja, prav tako dati reprlMj ^»topnikom so zavzeli stališče, zentacijo organiziranim brezpO-| j|h bodo sprejemali-v avdl selnim v pomožnih odborih. Unoi, ne bodo pa sklenili nobe 5) Pomožni odbori naj usU-lpih dogovorov oli pogodb z u nove tudi posredovalnice z» de- nljo. Reading Hi k Throwing lo za brezposelne. Te posredo- Co. je tudi odslovila predsednl valnice naj sodelujejo z obsto-lka tovarniškega odbora, ko se ječimi ali novimi državnimi ali ol>činskimi posredovalnicami. Nikogar pa ne smejo siliti k I skebanju. Dokler federalna vlada ne sprejme zakona za splošno za-| varovanje proti brezposelnosti,] je pogajal z upraviteljem tovarne zaradi odslovltve neke delavke. Delavci so takoj zagrozili s stavko. Na skupni seji vseh tovarniških odborov je bil sprejet sklep, da centralne eksekutiva lahko m°-| je ' uV'praviînïk «bîizposelne| vaak ftM pozove ^ejavo^ zopet Nitifl Havana, Kuba, 10. aept. — Vladajoča jonta ae je sinoči ze-dinila za predaodnlško formo vlade. Dr. Ramon Grau Sen Martin, ki ae nagiblje k skraj ni levici, je bil Imenovan za provizoričnega predsednika. Komisija petih je bila nato razpu ščena. Havana, Kuba, 9. aept. — Pe-torica komiaarjev, ki al je pri avojila vlado Kube dne 6. oep-tembra, je Ae vedno na krmllii, nahaja se pa med dvema ognje-Sna — med domačimi kontrare-voltaml in intervencijo Združenih držav ki jo lahko voak čas strmoglavita. Reakoionarji, katerih ni malo In ne manjka se jih tudi v revolucionarnih organizacijah, bi najrajši videli ameriško intervencijo, katera pomeni najbrž dolgo okupacijo in ameriško vojaško diktaturo. Ta bi bila najboljša protekcija privatnih interesov. Kuba jo danes obkrožena ameriškimi bojnimi ladjami, katerih je okrog trideset v ha-venskih lukah in bližinah otoka. Včeraj je dospela v Havano križarka Indianapolis z moraa-ričnim tajnikom Swansonom, ki pa ni stopil na suho; baje mu je ameriški poslanik Welles odsvetoval izkrcanje. Križarka je bila v luki dve uri in nato Je od- Clula o Swanaonovom proti P»-ami. Kubaneke revolucionarne stranke, dasi nesložne med seboj glede notranje polltke, oo proti vaaki zunanji intervenciji, zato akušajo obdržati mir In red, da ne bo povoda za akcijo ameriških čet. Saržent Fulgen-cio Batista, ki je vodil vojaški puč zadnji torek, je zdaj šef ar-madnega Štaba. Rebelna armada je dobila navodila, naj si is-voli čaatnike, toda moštvo Je izvolilo večinoma — stare oficirje, ki so bili odstavljeni. Stari častniki, katerih Je okrog 200 in so internirani v hotelu Na-clonal, pa nočejo sprejeti stare službe pod novim režimom, čež, da Je režim "boljševiški". Revolucionarne stranke se ne morejo sporazumeti glede forme provizoričnega režima, ki ima obetati do uveljavljenja nove u-stave In volitev. Ameriški poslanik Welles zahteva, da mora Kuba Imeti predsednika In k*> binet kakor določa stara uatava, toda radikalne frakcije v vladajoči junti so proti temu, da bi Združene države diktirale, kakšno vlado naj ima Kuba. Nemiri se pojavljajo v več notranjih krajih otoka. Najaktivnejši so komunisti, ki organizirajo zamorske težake na sladkornih plantažah za prevzet-je plantaž. Kakor poročajo, so komunisti že okupirali pet ameriških plantaž v provinci 8an* tiago. Spet enajet komuniatov obsojenih ne amrt. Spor med nacijl in Freneoei v Saaro "Zadnji dan**» ki Je bil v soboto, preložen ne pondeljek. Pre-mogovnl baroni niti voditelji rudarjev nlao zadovoljni e pravilnikom. ki «m foreira John- Berlin, 9. eept. — Nadaljnjih enajst omrtnih Obsodb je bilo včeraj izrečenih v fašistični Nemčiji. D«vet komunistov je bilo obeojenih na smrt s obglav-Ijenjem v Duesseldorfu zarodi uboja dveh nacljokih četnlkov, dva p» v Koonigobergu tudi zaradi uboje nekega fašiote. aarbrucken, 9. aept — Nemški naciji v dolini Saar ao penijo jeze, ko oo lastniki premogovnikov, Id »o Francoti, odslovili vse necijoko rudarje zaradi huj-zkanj». FftAiotl oo brž objavili proklamacljo, v kateri dolže Francoee, da hočejo nemške delavce Izriniti Iz aluftbe In I» Saar-ake doline ter » Um zmanJUti število nemških glaeov pri ple-biacitu, ki ime v letu 19W odločiti, kam bo dolina Saar pripadala v bodoče. Zdaj Je doline Saar pod upravo Lige narodov, toda bivši nemški premogovniki oo prešli v posest Franco»ov. Odkar je Hitler na krmilu, je v 8aa-ru velik kavo med nemlltlmi naciji In ooclaliotl Ur komunlati, ki oo pribeftall sem s Nemčije. . Berln, 9. »ept. — Delavec Jo-hann Oommert je bil včeraj obsojen na pot let zapora, ker Je "nezpoltijtvo" govoril o zadnjem kongreou nacljako stranko v Nu-rUnbergu. DrugI trije io dobili IS mieecev do dve leti zapora za loti "pregrešek." — V Papen-burgu je bil ustreljen neki ko-munist, ki je hoUl "pobegniti" iz InUrnaeijekega tabora. Hitlerjeva vlada Je včeraj obžaloval 4 najnovejši napad na dva Američana, ki oU bila tepena na ulici, ker nista poidravtla faši-oetovoke zastave. Waahlngton» D. C., 10. oept. — Ravs in kave okoli premogovnega pravilnika, ki traja že šest tednov — v Um času sta Rooaevelt in Johnson dala celo vrsto "ultimatov" — se nadaljuje. Najnovejši "zadnji dan** za zprejotje pravilnika jo zdaj pondeljek 11. oepUmbra. Razume oe, da baroni mehkega premoga oe Ae niso zodlnlU niti mod aeboj in Ae manj z vo. diteljl rudarake unijo UMWA. V petek Jim Je administrator Johnaon predložil ovoj pravilnik, ki pa ni »adovoUU nikogar in kava zadnja dva dni Je bU hujši ko kdaj prej. Kava je »daj tristranski. Laatnlk( premogovnikov »o kavaajo med aeboj, drugič se kavoajo » zastopniki rudarska unije In tretji oe laat-nikl rovov in vodiUlJi rudarjev skupaj kavoajo a Johnaonom. Johnaon je v soboto povedal obeme strankama, da bo v pondeljek slišal njihovo "aadnjo u-govore; kaj pride potem, je ml-storij. Medtem otojl vprašanje Forda nerešeno. Ford nI Ao nič rekel, Johnoon pa vstraja, da je Ford na vrotl, da pove, če »prejme avtnl pravilnik ali ne. Zadnje dni je Johnaon namignil, da je v Detroitu federalni prav-dnlk, ki voekakor pozna ovoje doMneaM »^lAst* " Stsvkevel val še al psoHl OlevelaRŠa HUvh* w vnU drufa u 4rut» I d.lavrl vtfbiom« uaptlal Posioiaa Nais krajše, li* šstfcl sa Irai anlep 'amoKtí)jna de-M M "" franka! EeL. ^'^vstaro ni-Tí ' Imjoaü l»a za to, da bi Ameriki kora-Meg dru. K*' J k, in ,H,litipolna 'U-lavska iu nih državah. ^ Mal. ,mUvko J "i* Vlada Ma V ( ers j roalfBŠ» ' 'nik španske ' "" izrekel neza- 'rs Situacija ae zopet posUhšals za farmarje Washington. — V mesecu od 16. julija do 15. avgusta je kup na sila emeriAkih farmarjev padla za 10$ radi znižanja cen pridelkom, pravi poročilo polje delskega ekonomskega biroja, in zvišanja cen tovarniških Izdelkov. Cene farmarskih produktov so v omenjenem času p* d k« za 4 odstotke, stvarem, ki Jih morajo farmarji kupiti, so se pa zvišale za 5 procentov. upnico. Krize izvira iz dolgo-trajnega spora med levičarski-mi in desničarskimi elementi t vladajočih strankah. na sUvko. Z a U sklep so odgo vome neznosne razmere, ki vladajo v vseh tovarnah. Mnogo v stavki aktivnih delavcev družbe nočejo uposliti, dasi Imajo mesto za nove delavce. Proti drugim bos ni postopajo arogsn tno. Pleten i narska unija se Je obr nlla na sprsvni delavski odbor Nirine administracije in ga pozvala. naj podjetnike priaUi na pogajanje. Hena4«r Wagner. ki Je predsednik spravnega odbora, je odgovoril, da bo odbor \ smislu Johnsonove in lUchber gove interpretacije delavske eekcije industrijskega zakons najbrž sklenil v prilog uniji. V slučaju pa če se to ne zgodi in da delavski spravni odbor ne prisili podjetnike na poga I Janje z unijo, Je nova etevka »e- Terzanl Izpuščen pod kavcijo New York. — A t ho* Terzani, mladi antifašist, ki je obtožen umora svojegs tovariše Antho-nyja Flerrs na nekem fašističnem shodu dne U. julija. Je bil po 47 dneh zapora izpuščen na prosto. Kevcijo je položil njegov obrambni odbor, kateremu neče-luje Norman Thomaa. Pred sodiščem ga bo zagover Jal Arthur Garfield Hays in upe-nje je, da se bo obrambi pridružil tudi Clerence Darrow Za Ter-zanijev slučaj vlada večje ženi man Je, ker ga ekušajo fašisti i pomočjo distriktnega odvetnike omrežiti isogfbna Pri Christel nothing Co. je že izbruhnile, ker družbe ni HoUla priznati Izvoljenih le-stopnikov Cleveland, O. — (FP)--«Uv-kovni val, ki Je zadel to mosto pred nekaj tedni, že nI odnehal. Pregled dogodkov poka»uJe, de se še vedno širi. SUvkO »e vr-sU druga za drugo. Popolnoma Je parkirana sUmnikarska in klobučarfM industrija. «00 delavcev zahteva zvišanje plač in priznanj Cloth Hat, Cap snd Millinery Workers unije. HtavkarJI zahtevajo $20 na teden za "trlmerje,* |2« do »40 za operatorje, $40 ia "bloc-korje" In $50 za režeče, kar Je dokaj manj ko plača iz loža 1929 SUvkarJe razganja polfciJ« <"*> maanem piketiranju. Amalgamated Je zagroftila a aUvko v vseh krojaških tovarnah, ako ne podpišejo kolektiv, ne pogodbe, ki določa višje plač« in priznanje unije. V industriji za ženske obleke so se vse družbe podale po treh tednih sUvke in podpisale kolektivno pogodbo z International Indies Germent Workers unijo. Delavci pri Geometrif Utamp-ing Co. so dobili 15% povlAenJe plač po kratki stavki. Na njih zahteve je družbe priatale brez večjega upiranja, ker ni marata riekirat! možnosti, da se delsvel orgsnizirejo Tudi pri Katon Mfg kompenl-ji se po enem tednu sUvke de level iivojevali zvlšenje pleč ae 15% in priznenje tovarniškega odbore Pri organiziranju delav cev pri UJ družbi je prišlo do spopade med levičarsko kovinsko Industrieln« unijo in kovinskim depart men t'»m Ameriške delav eke federacije. Krznarski deUvci pri H A H Weis Fur kompenljl ao ae po 12,588 čikaških drušin odpadlo z HeU v avgustu, toda etroikl ao ee znižali le m tri odetotko Chicago. — Jos. L. Moea, o* k rajni direktor za Javno blaginjo, poroča, da Je meseca avgusta odpadlo 12,588 družin a pomožne lieU v čikalkem okraju, kar pomeni, da oe je AUvllo pod-pirancev akrčllo za 9.5%, toda stroški so se znižali le za tri od-stotko. Na pomožni listi Je ostalo še M9,841 družin; v marcu Jo bilo 178,885 družin, ker anačl, da Je v zadnjih petih mesecih odpadlo 58,794 družin ali 88%, V juliju Je pomožna ItsU stala $8,-878,540, v avguatu pa $8,850,868, torej ao ae izdatki znižali le za $127,887. Waahlngton, D. C. ^ Pršdsed-nik Roosevelt je zadnje dni epe-Ural na amerlžke občine, okraje In države, naj še nadalje podpi. rajo bedne družine brezposelnih delavcev In naj ae ne aanašajo na federalno vlado, da bo U pre-vsele pomožno akcijo. 2500 družin vržejo aa ceeto v OereUndu Clevoland, O. — Zveze hiAnlh poaeetnikov Je zadnjo dni skie» nlla, da vrže na ulico 2500 družin, ki ao v pomanjkanju In dol' gujejo na aUnarini In odplači-ih. Ta sklop je Izzval senzacijo v delavskih krogih pa tudi v organizacijah dobrodelnosti, ki ne vedo, kje ai I »odo bedne družine poiskale streho._ Nov način necljeke propagande . v Avstriji DuneJ, 9. sept. — Zadnje dni Je priplaveJo po Donavi na tieo-če steklenic, v keUrih ao bili na-cijakl letaki « napadi na avatrlj-ako vlado fttcklonie* ao |»riAla iz Nemčije. — V Dollfusovl vladi na Dunaju Je nasUl oster spor med krščanskimi socialisti In "heimwehrtrvrl." kratki sUvki vrnili na dolo. Spor je neetel, kar jo dnžbe krštta u-ni Jako pogodlto. Zadeva je bila Izročena sodiš/u In so ae atav« kar Ji ne priporočilo unijokih u-radnlkov vrnili na delo.« PONDELJEK n. SEPTEM bi fMumeu P ROSVETA PR08VETA THE EN LIC HTENliEUT MLAKI LO IM NABOOMB ml m* f LA9TN1NA SLOVBMSSS pOVrOSNS JBDSOTS to Un mm* CM««.) C..-4» J*^ :hkM. «.u cum» r-M p** HtNlilMi M M«»«», arto».J^T mm-) I- MO. •• Ma. » »1A. « toen m. ; « CU-r. f7M m mU. Un». M 7» « pol Wto. M !»•- MM.*« NN SotoerlpU«« ratoa: for tto U»»toá ( CMmM IMBUI* Ii« >—' Cm <«U«r* ix» fiMak _ A.d»wtl.lof rmUm «m M «rlpu will «MX to rwtuw*. m k*r tmm «lk • l'ROSVETA MOT-M a*. I^wmámu Am., 1.1* h (Aki<»J". v**« Muku* »I p.)« »"»•"• Mriwr» ,1, 4m **m Í» • um pottota •aro4nU* VIM IM M wtovt >u prkvutoano. 4» i. m m n W t- —■ ■ ---- Domač drobiž Glašovi iz naselbin Zanimive bdtftM iz razaH» km Jet Obiskovalci razstave Chicago. — Svetovno razstavo in uraNlal Joža Rems, da je bila "neka gospa iz Chicaga, ki je baje podedovala milijon dolarjev po svojem stricu, klicana na policijo v Ljubljani, če*, da je osumljena Italijanske Apionaže." Zdaj pa i>oroča omenjeni list, da Frances Tauchar — ki je bilu nedvomno m Hijena i "gospo it Chicaga" — Izjavlja, da ni bila nikdar klicana na policijo v starem kraju in nikdar ni bila o-sumljena kakšne Apionaže. (Gornje ponatiskulemo it razloga. ker Je Proa te ta JI. januarja t. I. iMisnela omenjeno vest po A D. In ker nočemo delati krivice Tavčarjevi.) Kandidat je v metropoli Cleveland. — Število slovet» »kih kandidatov v Clevelandu je narastk» na enajat. Dva sta sod-nlAka In devet aldermanskih kan didatov. Med aldernianskimi kandidati na socialistični listi za primarne volitve sin tudi l.ouis Zorko v 23. ward! in Frank Bar-' bič v .12. wardl. NaAI kandidat Je v Pennl 8t rebane. IV. — Tu kandidira kar šest Slovencev ra razne občinske umde Slirje kandidati — Mfhael Vrhovnik. John Žig man, Anton Slanovič in John tCokllč — so tu» socialistični listi oatala dva — Anton IWvec in Mike TomAlč — ata pa n* drugih listah. Prlmarn« volitve 19. septembra. Z rudarske atavkovne fronte P Ziegler, III. — S tem dopisom vred poAiljam celoletno naročnino na Proaveto, četudi smo Ae ve-dno na Atrajku in je težko plača-ti, Ae težje pa je, če človek ostane brez dobrega čaaopiaa kot je dnevnik Proaveta. Glede stavke je aedaj tukaj Ae precej mirno. Vai ¿akamo z zanimanjem na rezultat konferen ce v VVashingtonu in upamo, da bo zaključek nam v korist. Zadnjič sem pisal, da prihajajo ske-bi iz raznih krajev, da bi zlomili naAo stavko. Sedaj pa moram poročati, da ao zadnje časi priAli v te kraje tudi slovenski fantje iz Minneaote stavkokazit ali ske-bat. Opozarjam slovenske matere in apeliram nanje, naj n^kar ne poAiljajo svojih sinov v IUinois v premogovnike, dokler stavka ne konča. To je velika črna pega za alovenske delavce, da gredo ainovi slovenskih delavcev atavkokazit, medtem ko s^ftii borimp za naAe pravice. Mi ima* mo t>udi veliko Atevilo odraiče-nih sinov. Nikar ne mislite« tukaj primanjkuje delavcev. Oefri žnost slovenskih očetov in mater pq je, da pokličejo svoje sinove domov, da ne bodo več akebali in odjedali kruh svojim sodelavcem. 'Ne dopustite, da ae ta sramotni pega na slovenskih delavcih dbdrži. Proč s skebanjeml Obenem apeliram na vse rojake, da si naročijo slovenski delavski dnevnik Proaveto, ki je reantčno delavski list in jako po-dučljiv. V njem boate naAli bogato tfradivo, ki je vsakemu delavcu neobhodno potrebno, tako da ae boste vedeli ravnati in da se botote držali proč iz stavkovnih okrožij. Matija Cankar. Piknik noč. kluba it. 11 Bridgeport, O. — Kot je bilo poroftano, se je imel vršiti piknik soc. kluba At. 11 dne 3. septembra, v «lučaju dežja pa naslednji can, dne 4. septembra (Labor day)4 Ker pa je deževalo oba dni, se piknik ni mogel vrAiti, S tem je klub mnogo zgubil, Ker gre za dobro delavsko stvar, zato članstvo kluba ne obupa, ampak so sklenili, da se bo vrAil piknik v nedeljo, dne 17. septembra. Dopoldne bo klubova seja — na kateri bo izvoljen tudi zastopnik na konferenco, ki ae bo vr-Aila dne 24. sept. na Piney For-ku — popoldne pa bo piknik na stopu 16. Igral bo izvrsten orkester. Za vse drugo bo preskrbljeno po najboljših močeh. Uljudno vabimo vse rojake od blizu in daleč, da se klubove prireditve udeležite v velikem Atevl-hi. Prebitek gre v volilni sklad in za propagando soc. misli med delavsko maso. Ker bo to zadnja letošnja klubova prireditev v proati naravi, zato se nadejamo velike udeležbe od strani članstva in somišljenikov. Za klubov odbor:—Ixmla Ciorene, John Re-bol, Tony K ravan ja. Poročilo a kongrese delavcev ia farmarjev Cleveland. O. — (Nadaljevanje.)—£ol*tvo.—Današnji Aolski sistem je jako pomankijiv in'zelo pristranski ter fundamental-no ne odgovarja daitaAnji civilizaciji. Poaedujočl razred, ki kontrolira vlade, Je preveč aroganten, ker miali samo na avoje interese, nima pa čuta do mladine onih, ki so mu nagromadili »»ogastvo ter indirektno dela na tem, da se omeji isobrasba m«*! delavsko mladino s tem, da se izogiba plačevati davke v šolske sklade. Učitelji In učiteljice ne dobivajo plače, to jim povzroča s krti ta Aivljenako eksistenco in ne morejo učiti otroke tako kot bi bilo potrebno. Otroci delav-skih staršev ao podhranjeni in kot tUki niso dostopni ta učenje. Zato delegat je učlteljake federacije i delegati Kongreaa delav-cev in farmarjev apelirajo na vse učitelje In učiteljice, kakor tudi na delavce - in farmarje, da re zdruftljo akupaj In delajo t vso energijo, da ae čim prej unesniči program Kontinentalnega kon-| g resa Takrat bodo odpravljene vse ovire do i tob razi* delavske in farmarske mladine, Na) omenim Aeat točk izm učenju, tako da lahko uftijo popolno resnico o današnjih ekonomskih in političnih razmerah, kar mora biti tudi del učnega programa. ■ Poročilo odbora za agrikoltu ro in kooperative. —Mteeme razmere, v katerih se nahajajo ohijski farmarji, vladajo med farmarji cele dežele.' Zato far-marski zastopniki močno priporočajo vsem farmarjem, da ee pridružijo lokalnim farmankim organizacijam in delajo roka v roki z drugimi farmarskimi organizacijami, tako da «e bo far-marski problem rešil na narodni podlagi. Organizirani farmarji morajo stopiti v akcijo z organiziranimi mestnimi delavci ter se morajo skupno bojevati za odpravo tega korumpiranega sistema, da bo čimprej moderna ma-Ainerija služila delavskemu in farmarskemu ljudstvu. Priporoča «e, kjer je mogoče, da se ustanovijo kooperative, katerih naj bodo člani farmarji in delavci. Mesta naj lastujejo ti-viljske tovarne, skladišča in tr ge. Obratovati se jih mora za potrebo, ne za profit. S tem korakom se bo vrglo s površja ii-viljske Apekulante, kateri izko-riAčajo farmarje in konzumen te. Vsa živiljska industrija mora biti ljudska, lastnina. Regulira in določa cene naj posebni odbor, katerega se izvoli takrat ko mestnega župana. Za «voje delovanje bo odgovoren organiziranim proizvajalcem in odjemal-cem. / -i, , ' Dalje resolucjja obsoja proj^-gando, da bi se brezposeliie mestne delavce naselilo na farme, ker še ti izkušeni farmarji, ne morejo napraviti človeka vredno življensko eksistenco. Ti propagator j i hočejo, da bi Ali mestn delavci skebat na farme in da b se potem Že z obstoječimi farmarji skupno zadušili v kapitalističnemu gnoju. Odbor za zakonodajo, politiko in civilne svobodščine predlož sledeče resolucije: Odbor v resoluciji za civilne svobodščine ostro obsoja agente in politične služabnike vladajočega razreda, ki preprečujejo farmarjem in delavcem avobodo go vora, časopisja in reprezentacije ki je garantirana v konstitucij Zahteva se takojšen j odpoklic sindikaliatičnega zakona, odprm vo injunkcij itd. TakojAnjo osvoboditev Tom Mooneyja in Warren K. Billingsa in scottsbordkih fantov. Socialno in ekonomsko enakopravnost za črnce in pr« poved rabe državne milice v delavskih in farmarskih sporih* Stareetaa pokojnina. — Reao-ucija o«t«) obsoja governerja, ki je s svojim vplivom ubil pred-oga za starostno pokojnino in še apelira na državljane v državi Ohio, da pri jesenskih volitvah glasujejo z ogromno večino za to predlogo. Apelira ee na vse delavske in farmarske organizacije, da agitirajo za njo. Brezpoeelnoatno zavarovanje. — Ta resolucija zahteya od državne zbornice, da pri izrednem zasedanju sprejme načrt za brez-poselnostno zavarovanje in da govemer to predlogo takoj pod piAe. fcfclje kongres obljublja vso kooperacijo Ohio Association for Unemployment Insurance (kate-re Članica je Jug. sekcija) in «• strinja t načrtom, katerega je izdala ohijftka soc. stranica, ki je bil predložen ohijski zbornic (lani je bil načrt priobčen v tem lise«).' v PoroMo delavskega In brezpo-ftdnofltbega odseka. — Ta odbot izjavlja v svojem poročilu, da de* lavskvb ne »me pričakovati dofetl koristi od Nlre, ako «e ne bo močno strokovno organiziralo. In te je eétna korist, ki jo ima, da sé bolj svobodno organizira.- Odbor urgira delavstvo, da izrabi to pri* liko, ker edino z močno organizacijo se bo dalo priboriti boljše pogoj« in boljée plače. Odbor o»< >ozarja delavstvo, če ne bo izra>» )Uo te prilike in se ne bo organiziralo strokovno, bo Nira velik : 'iasko za delavstvo. Zato se ape-ira na vse delavske in farmarske organizacije, da nastopajo solidarno in izrabijo vse zakone ki «o njim v prid. Akcijskemu odboru Kongresa delavcev in farmarjev se nalaga, da ustanovi sodnopravni oddelek, in kadar bc treba, da se sodnijskim potom prisi)i delodajalce, da upoAtevajo jočke, ki so v državnem ali zveznem zakonu v korist delavcev in farmarjev. Za splošno unijsko propagando naj poskrbi, da se Al-rijo letaki, da se vršijo masni shodi itd. Sodeluje se naj s strokovnimi unijami. Vodstvu A. F of Is. se priporoča, da v bodoče upoAteva industrijske unije ter da organizira tudi brezposelne V svoj« vrste, da ne bodo brezposelni titaterial, s katerim bi r&zpo-lafifflll'delodajalci v slučaju stavk znižanja plač itd. Brezposelne se urgira, da sodelujejo z organiziranim delavstvom in kjer je potreba,! tla se udeležujejo piketl-ranja. Zaposleni organizirani delavci naj pomagajo brezposelnim da dobijo zadostno podporo. Zahteva se, da se brezposelnim dru žinam niČ več ne zapira voda, e lektrika, plin zato, ker nimajo sifedstev, da bi plačevali. Dalje seeabteva, da davčni odbori rbrl-Aejo davke onim lastnikom pose stev, ki imajo v najemu brezposelne, ki ne morajo plačevati najemnine in zato oni ne zmorejo davkov. Zahteva se Aesturni de-lovnik, pet dni v tednu in tolike plače, Jd bodo odgovarjale za po-Ateno življensko eksistenc^. Končno se zahteva socializiranje industrije in obratovanje iste za potrebo in ne za profit. Poročilo odbora ca organizac jo. Nadaljevanje In pravila. — Ta odbor predloži obširna ora-vila, kako se naj regulira državno organizacijo, kako se nkj- u-stanovljajo lokalne organizacije n kaj je njih delovanje. Ime te «aganisacije je: "Ohijski kon-gnw farmarjev in delavcev". Vse farmarske in delavske organizacij«, ki se strinjajo s progra-mom Kontinentalnega kongresa (sprejet v Washingtonu, D. C., 6. in 7. maja t. I.) se lahko pridružijo. Apelira se nanje, da se takoj pridružijo. Vstopnina in članarina je samo 3 dolarje letno in to m državno in narodno organizacijo. Vstopnino in članarino ae n.aj pošilja na naslov: Continental Congress of Workers and Farmers, Moxley Building, Cfihton street, Chicago, 111. j ' fJrtJiFtfr — V boljšo - razu mevanje organizacije Kongresa farmarjev in delavcev, podajam imena oseb, ki so bile izvoljene v državni eksekutivni odbor in gru-j pe, ki so Jih reprezentirali: C. E. Wharton, Canton, Ohio, Federal Farm Clubs ; L. Crece-lius, Milan, O., Farm Holiday Ass'n.; Edward Banks, Dayton, O., Exchange Units Coop., Joseph Martinek, Cleveland, O Central ftUtes Coop. League. Youth: Bob Parker, Cleveland, 0., Y.PJJ.L.; Frank Bardoun, Cleveland, O., D.TJ^Jra. Education: Kiker, Toledo, O., Tea-¡her's Federation; Alma fleifcst, )olumbos, 0., Workers' Schools jabor: Jack Kroll, Cincinnati, 0., Amalgamated Clothing; A1 rin Waselman, Reading, <0.. Broth, of RR Carmen. Unem ployed: Vernon Garter, Ashtanga, 0., Labor Council; George Scheppo, East Liverpool, 0., Unemployed League. Political: Sidney YeHen, Cleveland, 0., Socialist Party; Kari Pauli, Toledo, O. Socialist Party. Fraternal: Louis Zorko, Cleveland, O., SN PJ; Han* Hoch, Columbus, 0, German Workers' Sick & Death benefit. Dvodnevno zborovanj« ae je vrAilo skozinskoz v najlepAem redu. Za izvrAitev programa, ki ga ¡e začrtal Kontinentalni kongres v Washingtonu in Kongres farmarjev in delavcev v Colum-busu, Ohio, je potrebno, da se pridružijo tej organizaciji vse delavske in farmarske organizacije in aktivno sodelujejo. Zato apeliram na vse slovenske oz. jugoslovanske organizacije v državi Ohio, da postanejo člani ir plačajo Članarino. S tem boste 0-mogočili, da se bodo čimprej vršili lokalni kongresi, potem ee bo Aele pričelo pravo delovanje sa u-resničenje programa Kontinentalnega kongresa. * i (S tem poročilom se strinjajo tudi delegati: Felix Strurobel, Andrew Bozich in Anton Zelez-nik.) Louis Zorko. (Konec.) bo pritrdil vec. Pwal sem zadnjič o novj na antracitu, sedaj pa mm, da ni zanjo puveea m&nJtt v okolici Nanticok noverja, Trueadalla in Vzrokov je več - V8e pr„ strahu pred delodajalci in! naža cvete. V maraikater« so TikaAka rasatava: Oddelek iagubljenih predmetov. Ohèako- a. vrni ---------- 1 ■ 1 m w mmrrw, imfwww tečaj'naj traja ft ur na dan 2. *Ä,fl ogromno število et%ari. ki no nakopičene ? po. Za učitelje (ice), enako trenira- IH>ai«|ij». Razdvojenost med rudarji Nanticok«, Pa. — Zadnjič sem poročal o novi rudarski uniji na antracitu, in ker imam časa dovolj, naj mi nihč« ne zameri, ko spet pišem o tem. S tem ne želim nobenemu nič slabega In kar napiAem je izraz mojega mišljenja in lzku*«nj. Navada je že, da marsikaj predbacivamo človeku, ki «ači^s misliti s svojo glavo, Češ, kaj ee pa ta «pet repenči ii) piše o stvareh, ki nimajo nikakega pomena. Saj ni niti tešolan, pravijo. Tekih natolcevanj j* vse polno. Ta slabost se je razpasla he samo med Slovenci, temveč tudi med člani drugih narodov. Svet j« že Uk, da rad aplavdira športnikom, igralcem in človeškim gorilam, ki ae pretepajo na o-drih, ljudstvo pa plačuje. Možganskih zmožnosti ljudje ne cenijo. To je vzrok, da ao delavci še vedno izkoriščani. Nahajamo v razburkanih valovih, a vae-eno ne smemo izgubiti poguma. Tudi izkoriščanja bo enkrat konec. izšli bomo iz boja na polje resničnega in poštenega življ«-nja, kadar bodo delavci pričel mialiti a svojimi možgani. Naš sovražnik kapitalizem MtoriAča naravna bogastva sebi v prid, delavcem pa ne nudi niti borne ekaistenee. Nekateri delevcl mWljo, de bo «e RooseveK vse uredil sa nje. a se motijo. Delsvstvo samo s mora priboriti avoje pravice, kajti današnja krpanja s Niro le podaljšuje življenje kapital! zmu. Min* Perkina in drugi člani demokratake administracije ne bodo prinesli delavafeu njegovih pravic na krožniku. Izvo-jevatl jih mora samo, toda v dosego tega ae mora izobrasiti politično. Človek, ki ne čita delavskega tiska, ne more biti borec ta delavake pravice, kar mi mogovniku v tej državi hi delal, a lahko rečem, da nizkotnosti Se nisem op tukaj. Dokaz je stoodstotni panijska unija. Zakaj r* blizu nasprotne atranke in. z diktaturo? Revno maso Aijo, da bo izgubila Ae th\ ima, ako se ne bo pokoriU zom kompanije. Na plačili 30. avgusta je bil sam 1 navzoč, da je pobral tisi« »vojo malho. Na Trueada je protektirala policija. Tj la UMWA na antracitu. PriAlo je že do boja na I med pristaši stare in nov«j in nekaj jih je bilo že i nih in so pod kavcija. Cap Maloney, Shuster in For aktivni v organizatorični nji, kako bo pa U kamp padla, se Ae ne ve. Jaz r da slabše ne more biti ko] daj. Izkoriščanje le veli) kar potrjujejo plačilne ko\ Neki rudar je prejel z* dni dela $16, neki drugi deset Aihtov $10.50. Po mojem mnenju so vc nove unije naredili nap so se izrekli proti radiki lementom. Tega ne bi sr riti, ker razdvojenost mt lavstvom koristi le kapit in ustvarja pogoje za razi šističnega gibanja. Delavci se morajo rešiti lovja, ki jih hoče pogoltni kajAnji premogovniki zadi se obratujejo vsak dan, to darji ne zaslužijo skoro i sicer izjeme, ki pa na splo pridejo v poStev. Tudi ji zadnji teden nadlegoval < jalce, a dela nisem dobil, so odurni in človeka niti gledajo. Ako si pohablj najraje videli, da poginei ku. 2e eno leto se borim Akodnino, katero mi j« | državni odškodninski < ment. Glen Alden Co. je e nesramnejših družb na i tu. Obrnila se je na sodi vložila priziv in hoče zniž Akodnino od $15 na $10 na ta vsako ceno. To jc meM "new deal." 0 zadevi sera stil delavsko tajnico Perk prejel od nje tudi odgovor terem je rečeno, da upa, bo zadeva izravnala. To sem potem poslal v Harr toda doslej Ae nisem pre govora. Nekateri trdijo, da moi ska ostati pri peči, jaz p vhn, da misleče ženske i ljujejo moAke. Slednji nI volj pogumni v borbi za | in poleg tega tudi krut kjer je najmanj potreba. Henrik Pečar«. Aktivnosti lllinoiskih Springfield, IH - Veli v Washingtonu melje, a ga pride mak) moke, b « kruha za nas delavce. Br* nost je Ae velika, stroji fl vajo delavce, a za to ie < jalei ne brigajo. Dne 8. in 4. nahajal v Benldu in okolic so imeli progresivni rudi Uko parado. Benld je m« steče in Ateje okrog i<* bivalcev, toda rudarje^ Ak> v to mestece in okolK» 30,000. Nekateri so napo« H, da bo nova unija da parada je pokazala, da poltene unija veliko m pri rudarjih. Pridobila K» go stvari in kar je pnuls Roudln, do-bromani delavski pravdnik, je naprosil Adamiča, naj priča v tej zadevi pri sodni obravnavi, ki ss bo vršila dne 2ft. septembra. Kakor hitro Adamič «konča svojo knjigo o Jugoslaviji, ki jo sedaj piše, namerava odpotovati na širšo predavateljsko turo po vsej deželi. Njegov načrt, ki le nI iadelan v detajlih, Vključujt predavanja skupinam naseljencev (posebno slovanskim) v vseh večjih meatlh med New Yorkom In San Franeiscom. Tema njegovih predavanj bo: "The Relation of the Immigrant to Contempo-rsry America" (OdnošaJI naseljenca do sodobno Amerike), I'OftKKANOHT iti V A M Kaj vae požirajo domače In drugo šivali O nekaterih domačih živalih je znano da požro vse, kar za» vohajo. Tako so n. pr, nedavno raatelesill kravo, ki je požrla dele dešnika. To pa JI ni škodovalo, kajti smrt J« nastopila uradi drugoga vzroka. Neka druga krava Je nekoč odtrgala in po-koltnlla kljuko. Da požrejo krave perilo, ki s« aušl, vedo dobro slasti v planinah. Primeri se pa tudi, da pogoltne požrešna krava kos čevlja, podplat ali peto. Tudi psi in mačko ao včasl ze-lo požrešni. Neki gospodar Je I-mel buldoga, ki jo zagledal v ča-Šl na nočni omarici sobno protezo. Prevrnil Jo čašo, razgrlzel umetno sob« In jih pogoltnil. Kakor maM otroci, pogoltnejo psi In mačke včasi nove«. Srebrni novci Jim navadno ne škodujejo, pač pe povzroč« bakreni novci zastrupi jen Je, če jih pravočasno ne odstranijo iz telesa. Neki m and ril Jo prod časom pogoltnil ščet za čiščenj« poda. Neki severni jelon J« v zoološ-kom vrtu požrl laanlco in poginil. Sloni so mani ljubitelji časopisnega papirja in z velikim vesoljem i »praznuj« jo košar« Za ud-padk«. V nekem živalskem vrtu je požrl noj mnogo nov cev, gumbov in sllčnlh predmetov; nazadnje Jo našel š« ključ sa Jt ki Je trsjalo od ure ivečer, nadaljeval odmora in je z mra-tako, da ni bilo vet mogoče slišati niti niti predsednika nl-v. V takšnih raz-m «e kongresu predlaga-v takšnih razmerah glasoval in samo ob runme, da je ob vsakem i in ob vsakem glasova-komnj kdo v dvorani, ki M vedel, za kaj gre. Skie-W kongresa so pač hu-ivne veljave in s tak-kongresom je pač tako, ii se ni vršil. 0 kongre-Hm in o njegovem delu l|tdaj post festum ne mo-iviti. " -Kina vredni pa so nekate- tni, ¿isto slučajni pri-ki jim kongres — zla-itvo i gosp. Damja-sšičem na čelu — na za-Mpriitranskega opazo-ntegnil posvetiti nobene poiornosti. Ne more-iti g tisto vulgarno, ■ v ničemer utemeljeno kakor da so učitelji kot organizaciji kulturne nekaj manjvrednega, rad tako tolmači tudi <*« "Hlapce". Toda s j« v tem oziru prav ta- * t vsakim drugim sta-iivetu: vsakih je nekaj. *» kongres je samo iz-b v vsedriavni učitelj-»oviki organizaciji na imaguje nasilje, teror in »in da v vsej učiteljski «Ji ni dovolj zdrave ®°či. da bi brez odloga klr je gnilega in o-V borbi, ki se je bila lu- «e je več kakor na ¡»«čin pokszslo, kako •n neizprosno se zna-opozicionalci biti za »J» pravico, ki jo terjajo resnična je tista sta-smo Slovenci zmi-Um, kjer je v tem ^^ zmaga. Noben ' ™«I»t se na vsej " n» I vso odločnostjo . ,lran opozocionalcev * Pokrajin, ki »0 brez »Protestirali proti vse- ** kongresu la- - ^predali, naj ugo-JJioačilne podrobno-Pjni ao ae nahajali u-| delegatje, pa M**ne, tuje legltlma-glasovalno * b,lo tO na skup-'n dokazano, ^ smatrala za po-bkIilVtr r>z'šče in se - Kden H»* >* v debati o. Predsedatfi izza zna- UTV^-Wv, ki eo Vji' na levi- CUr;rni >' bilo mno- predsed- nik niti ves glavni odbor takšnega očitka ni smatral sa žalitev ia nI protestiraj, kakor da je takšno ravnanje na učiteljskem kongresu čisto običajno, Čisto moralna stvar. — Delegat lz Beigrada je s nekimi dokumenti v rokah očital, da je predsednik Rašič v številnih primerih skušal a pomočjo okrajnih načelnikov, to se pravi s pomočjo policije, vplivati na okrajna u-čiteljska društva, katere ljudi naj kot delegate pošljejo v Ljubljano na kongres, in da je v nekaterih primerih prav tako s pomočjo okrajnih načelnikov skušal prisiliti delegate do njemu prijaznega zadržanja na skupščini. Kot žive priče, da so ti očitki opocicionalnega govornika upravičeni, je tedaj vstalo v dvorani več delegatov iz južnih krajev, ki so izjavili, da so sami prejeli v tem smislu pisma od okrajnih načelnikov^ ali pa da so bili klicani k njim. Na vse te težke, vnebovpijoče očitke je Damjan Rašič komaj dobro zamahnil z roko in brez razburjenja edvrnU, da "to nije istina," niti predsedstvu niti večini kongresa pa se ni zdelo vredno, da se brez odlašanja u-gotovi, koliko je resnice na tem, in da bi se bodisi očitkarji, če bi brez podlage izgovarjali takšne obsodbe, bodisi krivec pošteno in pravično kaznoval. To bi se moralo zgoditi, če bi bilo v unionski dvorani na tisto zanimivo, nepozabno nedeljo kaj dosti morale in vesti. Toda sredi vsega vika in krika, ki ga je počelo 446 delegatov, kakor du jih je za vse večjo armado, je vest nekje sredi dvorane spala nevzdramno spanje, ki ji ga ni mogel zmotiti niti ves viharni temperament opozicionalcev z upornega juga. 'Kongres je z brezsramno roko odgrnU svetu, kako težke rane nosi skozi naš čas tisti intelektualni stan, ki mu je družba poverila eno najbolj kulturnih in moralno najbolj odgovornih misij. _ —Kra. Občinskih volitev v Sloveniji še ne bo. — V dveh srbskih banovinah so se pred 14 dnevi že vršile občinske volitve po novem občinskem zakonu. Nekatere banovine so razpisale občinske volitve za september, pa so poročali listi, da se bodo 24. septembra vršile občinske volitve tudi v Sloveniji. Vendar pa doslej še niso bile volitve v resnici zapisane, pač zato, ker niso še končane vse priprave. Po zakonu mora ban najprej sklicati banovlnskl svet, da sprejme posebno uredbo za volitve. In potem občine lahko razglasijo volitve, toda 80 dni poprej, ko se vrtijo. V LJubljani pa se niti banovinski svet še ni sestal niti še nI bil sklican. Zaradi tega se septembra obč. volitve sploh ne morejo vršiti in težko, če se bodo vršile oktobra. Volitve so javne, vsak volivec mora na volišču glasno povedati, katero kandidatno listo voli. Zaradi tega je pričakovati prav tako kakor pri skupščinskih volitvah precejšnje abstinence, posebno ie, ker bo gotovo mnogo kandidatnih list, ki jih sodišče ne bo potrdilo zaradi kakršnihkoli političnih razlogov. Verjetno Je tudi, da se občinske volitve v Sloveniji zavlačujejo tudi zato, ker državna stranka ni končala še vseh priprav. Saj so občinske volitve razpisane celo na Hrvaškem. Vendar dež. — Ljudje in sem-Ija so že težko pričskovali dežja, da bi ohladil oaračje in napojil zemljo. Kmetje so vzdihovali zaradi sušečih se polj, letina je obetala slabo. Skoraj mesec dni smo bili brez dežja, vročina Je rasla do viška, ki je bil dosežen 11. avgusta, ko smo imeli v senci 35 stopinj Celzija. Take vročine in suše že nekaj let ni bilo, Dne 21. in 22. avgusta pa se nas je nebo usmililo In vetrovi so prignali nad Slovenijo temne oblake. Prvi dan je dokaj ponižno pršelo, in če bi ostalo samo pri tistem, bi zemlja ne bila niti vlažna in zrak bi ae prav nič ne shladil. Takoj drugi dan pa smo doživeli hudo nevihto, lilo je kakor iz škafa in bliskalo se je in treskalo. Zemlja se je dodobra premočila, zrak je postal hladen, naslednji a Že kar jeaen-. ohladil in ni se nam več bati vročine in suše. Ploha je bila tako huda, da je napravila tudi mnogo škode: hudourni so drli z gora ter razriH polja, telefonske zveze so bile ponekod pretrgane, treščilo je v nekaj hiš, nekje nekoga je strela ubila, drugje spet je voda vdirala v hiše. A čez noč se je vreme pomirilo. Naliv je bil tako hud, da je v dežju in v temnih oblakih izgubil sled celo potniški aeroplan, ki leta z Dunaja v Benetke, ter je s Koroškega zašel nad Ljubljano, kjer je srečno našel letališče ter se spustil nanj. dele naslednji dan je veliko potniško letalo odletelo v Benetke. Prav v tem hudem nalivu je letelo tudi potniško letalo na novo otvor-jeni progi Zagreb-Ljubljang. Do Brežic je letelo letalo akozi solnce, pri Brežicah pa ae je stemnilo tako, kakor da se bliža noč. Nad Dolenjsko, kjer je moralo letelo skosl goste megle in nalive, se )e pilot umikal najbolj črnim oblakom ter Je moral kreniti z običajne določene proge, da je bolj sanesljivo dospel nad Ljubljano, kjer se Je moralo letalo prebiti spet skozi hud naliv ter j« srečno pristalo na novem letališču. U«rH ao: V LJubljani 76 letni mani zdravnik dr. Vinko Gregorič, na Vrhniki pri Lotu lesni trgovec in poeestntk Adolf Zakrajšek, v Storah pri Celju Katarina Jugova, v Malih Ltp-Ijenjah Magdalena Marlnškova. Pismo Iz Olmlaiia Š9 • ahedu vložnikov Maal banke In dragih denarnih zavodih v metropoli. — Vehov-čeva in Barblčeva volilna platforma našimi ljudmi — hvala njenemu fariiejakemu delovanju in uvajanju našega ljudatva! Ljudem se eči odpirajo počasi, toda odpirajo se vendarle . . . » « • Zadnjič (i. t. m.) sem bil na oeji vlagateljev North American banke In ob tej priliki videl in Čul marsikaj. Videl sem na pr. predvsem, da sklicatelji prav za prav niso imeli nobenega programa ali načrta, kar je dalo vedeti vnaprej, da seja oziroma zborovanje ne bo sklenilo kdo-vekaj prida. Drugo; vlagatelji niso organizirani, zato ni pričakovati posebnih uspehov od teh sestankov. Tretje: bančno vodstvo ignorira prizadevanja vlagateljev, kar je pokaialo s teta, da je sklicalo sejo delničarjev za isti večer. Po precej dolgo trajajočem pregovarjanju so vlagatelji končno izvolili odbor petih vlagateljev, ki naj se poda v banko, pregleda njene posl6vne knjige in zapiske ter dožene njeno resnično stanje, ds "bomo vedeli, pri čem smo.' AH bo ts odbor izpolnil pričskovanja vlagateljev, je jako dvomljivo tudi v slučaju, da mu bo bančno vodstvo dovolilo dostop do bančnih knjig in zapiskov. Bančno poslovanje je zamotana stvar In vsak smrtnik se ne spozna v takih džunglah kot so bančni posli. • Za to je treba temeljitega znanja o bankirstvu, česar Člani tega odbora nimajo. Neki vlagatelj je med zborovanjem predlagal, da se pošlje državnemu nadzorniku hranilnic in posojilnic resolucija, v kateri naj se zahteva odstavitev sedanjega konzervatorja dr. Se-Hškarja, na njegovo mesto pa naj pride kak vlagatelj. O predlogu se nI glasovalo, pač pa se je oglasil neki drug vlagatelj» češ, ne velja zahtevati glave, dokler nismo prepričani o krivdi njenega lastnika, v tem oziru dr. Seliškarja. Nekateri ljudje al pač ne pustijo dopove-dati, da vodstvo te banke nI bres greha ln da je grešilo dovolj s tem, da je dopuščalo sistematično zavajanje naše Javnosti glede resničnegs stanja njihove banke. Toda o tem sem Že pisal, zato naj zadostuje ta ponovna ugotovitev, da bančno vodstvo vsaj v tem pogledu nima čistih rok. Na zborovanju sem opazil tudi, da ao AmerUka Domovina in njeni sattiliti, vključivši mr. Toneta Grdino, silno "priljub-ljeni" med vlagateljekim narodom. Ko je nekdo izustil ime zastopnika A. D., so precej začele leteti pikre (robato-pikre) na njen račun in neki rojak Je na ves glas izjavil, da Je treba prijeti njenega zastopnika za vrat ter ga brcniti Čez prag, kadar pride pobirat naročnino za svoj blufarskl list; In navzoči so to izjavo odobravali s ploskanjem. Vidim, da A. D. silno pridobiva na "simpatijah" med h " Federalna vlada kapnje prašič« mi v čtkašfc« klavnice. Vlaiag 4aN državam m na«lčevaaje — Ija ali irfet. Pred nekaj dnevi J« vlada peelsla prva svtaj** Te Je „ pokvfM prt asiHJe»** prašičev ia s le« dviga MI eeae. m g. biasJssHelh, če he taftu». . t*-< Nekemu rojaku ni všeč, ker se piše toliko o polomu North American banke, o slovenski hranilnici (The International Savings A Loan Co.) pa nič. Mogoče so njeni vlagatelji bolj potrpežljivi? Ali pa je zavod v boljšem stanju? Jaz ne vem. Vem pa, da bo v slučaju, da je tudi tam Vse tako narobe in zavoženo, tudi ta zavod dpležen dovolj nesaželjene publicitete ko jo je sedaj deležna na pr. slovenska banka. a o o Tukajšnja hrvatska posojilnica (The Custodian Savings & Loan Co.) se nahaja pod obtožbo sleparstva ln poneverbe. Obtožil jo je državni nadzornik hranilnic in posojilnic P. A. Warner, ki obenem obtožuje vod-itvo te banke sleparskega poslovanja (miamšnai^Bment). Državni pregledovale! so našli knjige In zapiske te banke v takem kaosu In tako ponarejene in goljufive, da bi se menda noben vrag ne mogel spoznati v njih ter ugotoviti natančno stanje bančnega premoženja, kolikor ga pač ni še pokradenega. Primanjkljaj, kolikor s6 ga mogli ugotoviti, znaša na^l sto tisoč dolarjev. Vse kaže, da naši bankirji hlkakor niso ftoteli zaostajati za svojimi ameriškimi kolegi. Le-te so celo twka-šali, namreč po nerodnosti, kar pa Je po naših zakonih kamji-ve. Zakon namreč pravi, jf sle-pariš, sle pari tako, da ne bom imel opravka S teboj I 0 0* Tone Vehovec, upanje naših slovenskih demokratov v, Collin woodu, Je objavil zadnjič (v A. D., kakopak) poleg 1 svoje jalove platforme tudi svoj "rekord". Pohvalil se Je, da Je storil to In ono, ampak rojaki, ki so o stvari bolj poučeni, pravijo, da vsega tega nI dosegel sam, da precej pretirava in da ae aempatja sprehaja po Kolovozih, ki ne vodijo k resnici in defetvom. No, mene to ne za nima dosti, bolj pa me zanima njegova platforma, ki ji, na kratko povedano — sanlč. Kan didat, ki niti srednje dobre platforme ne more spraviti skupaj, ras nI vreden, ds bi «e gs poslalo v mestno zbornico, ps še Ja devetindewtdeeetkrat Slovenec. Dejstvo, da Je nekdo, ki bi rad prišel h koritu, slučajno Slovenec, še ne pomeni, da mora biti mili narod tako naiven, da bi ga poslal v mestno «bor-niool Pameten slovenski volllec bo zahteval od moža, katerega bo volil, nekaj več kot pa pripadnost k svojemu narodu, predvsem pa značaj n osti, poštenja In sposobnosti. Prvega in zadnjega Vehovec na svojo žalost ne poseduje, zato naj nihče ne objokuje njegovega poraza, ki je bržkone toliko ko gotova rttaf. Neznačajnih In nesposobnih ljudi bo v mestni zbornici ie brst njega več ko preveč. • • • 4 ■ Pmsvetu bo priobčila občinsko platformo socialistične stranke v Clevelsndu. Ta plat-forma je obvezna za vse strankine kandidate, torej tudi za strankinega kandidata v 82 ward! Franka Barblča. V slučaju, da bi bil Harblč izvoljen, bi moral vedno ln povsod delovati zs uresničenje toga programa. Koliko Je ta program vreden, lahko sami presodit«. Samo primerjajte ga z drugimi programi, pa bost« videli, da Je najboljši. Poleg tega pa j« dejstvo, ds Js ta progrsm izdala socialistična stranka, tudi najboljše Jamstvo, da v slučaju izvolitve socialističnih kandidatov n« bo ostalo zgolj pri obljubah in obelanjih kakor ss to vsdno dogsjs pri d«mokrstih, repubilksncih in rsznih "neod-visnežih', ki possbijo v s« svoj« obljube čim pridejo v mestno hišo. SocisJističns stranka drži svojo b«a«do. Ton« Podgeričea. (Ivan JonUrz, **.) «S Mal 4št f P ROSVETA — Gohpa, je dejal mirno, brez vaakega etrogo znanstveno, vai ti na- naglaaa sočutja. atrogo znanstveno, v. v ».-oadl ki ae zdaj že redno ponavljajo, izvirajo ^ U#a, ter je vai mož izrazit alkdhollk. De-llrium tramena. To Je človek, ki .1 ne more več pradatavljati življenja brez pijače. Pote* tega pa Je tudi, po Izeledkih, ki sem Jih našel vkrvi, sodeč, luetičen in Je skoraj verjetno, da Je to pričetek paralize. Ce ae ne bo »^mat fino zdravil, bo bolezen napredovala. V bolnišnico bi moral! Dokler bo doma, ga bomo zdravili s srebrnim salvarzanom, pozneje bomo poakusili s cepitvijo malarije. Vsekakor mora imeti svojo sobo, svojo posteljo . . . Otroka je treba poelati za njegovega zdravljenja drugam, morda k sorodnikom na deželo ... Ana Je prebledela in pričela drhteti. Ta človek ji Je razkrinkal moža, da Je zdaj v nji kot samo še živ kadaver, nestvor, okužen, z raztrtimi možgani. Zdravnik je opazil njeno potrtost. ... — Hudo je to, gospa, toda povedati sem bil dolžan, ker se morate tudi vi braniti pred tem zlom. Pripraviti se morata na najhujše. Obup tu n) umesten. Imate otroka, na katera je treba misliti | • ■ i i; 4 • • I [jjtf \ Ko Je zdravnik odšel, se Je zgrudila na stol. Nov val groznega spoznanja jo Je hotel zadušiti. Bolezen, pred katero se je vsakikrat zgrozila, če je Js slišala njeno ime, vse njene po-aledice, norost pijanstva, vse te najhujie besede, U Jih človek Izgovarja s strahom in trepetom, vse to je iivalo leta in leta nji. — Moj bog! ja zastokala, le kaj sem tako groznega storila, da je prišlo to zlo name? Zgrozila se je ob krvavi miali, da je živela in spala poleg njega, da jo je poljuboval . . . Zdelo ae ji ja, kakor da je vse njeno telo pokrito s sluzasto gnusobo tvorov, obila jo je slina želja, se z ognjem razkužiti, vsa je bila nečista, to razodetje jo je preganjalo iz sobe v sobo. ' Tedaj so se vrata tiho odprla ln med vrati se je pojavil Justin v spalni srajci. Bil je kakor bolnik, ki ja vstal po dolgi, hudi bolezni. Njegove oči so zopet razumno gledale vanjo, noge ao ae mu Mbile, bled je bil, njegov glas pa zamolkel. — Ana, zdaj vse veš, kajne? je dejal. Gledala ga je kakor prikazen. „ 8edel je na stol. 8 težavo si ja prižgal cigareto in ko ja potegnil nekaj dimov, je tiho, boječe saiepetal: . Zdravnik ml je dejal, da bom okreval. NIČ več na bom pil. Tisto, kar je v meni, pa... Dokler na bom čist, se ti ne bom približal. Stanoval bom v hiši kakor tvoj najemnik. Saj vam, jaz vem, da me ne moreš Imeti nič več ra 13 " ri kockanju v Jeruzalemu zadel, prinesel v svojo domovino Georgijo na Kavkazu, odkoder je prišla v Moskvo. O tistem posval-canem kosu tkanine, ki ni podoben nikakemu oblačilu, so ae že tudi učenjaki prepirali, ki pa sta se profesorja Gildmeister in Sybel, ugnala v kozji rog z dokazom nepristanosti. Ker pa norcev nikoli zmanjkalo ne bo, romajo še v letu gospodovem 1933 v Trier, zijati to čudo in polniti puščice za cerkvene milodare. Hitlerjevi vladi je prav, ker je to menda čisto germanska, rasistična zadeva. Pa kaj bi se čudili Nemcem, saj so nekdaj letali za istim menihom, ki je kazal po deželi v skrinjici spravljeno pero iz perotnioe angela Gabrijela. ECo mu ga je pa nekoč ponoči nek drug menih iz nevoščljivo* sti ukradel, je napolnil svojo skrlncljo z navadno otavo 1n je trdil, da je to seno iz jasli, V katerih je ležal novorojeni Jezus, n njegov uspeh ni bil nič manj šl. Tudi ščit nadangela Mihaela so takrat kazali in v neki škat-jici so imeli celo spravljeno besedo, -ki je meso postala. Bog im požegnaj! D. P. lUUflU « MMŠkili taboriščih Kakor so poročali linll to dni, je nemška vlada odpravila koncentracijsko taborile za politične jetnike v Vroclavu in je aklenlla, da odpošlje njegovih 848 "prebivalcev", med njimi bivšega šletkaga predaednika LUdemanna ln bivšega predaednika drftavnega zbora Utbeja, v koncentracijsko taborišče v O-snabrUcku. Kot razlog za to razpustitev navajajo hitlerjevci štednjo — •pravi razlogi pa bodo kje drugje. Taborišče je bilo namreč v neposredni bližini mesta in tako pod stalno kontrolo prebivalstva. To ja zvedelo v najkrajšem Času sa vaakega novega jetnika ln aa vaako — mučenja, ki so fa pretrpele tu žrtve hitlerjevske atrahovlade. Takšna kontrola pa hitlerjevcem ne more biti vedno vleč. Edino, če Jim Je šlo za poli tlčno propagando, za ustrahovanje svojih naaprotnikov aH za to, da ae zneaejo nad svojimi nasprotniki, so včaal radi po-kazali, kakšnih metod ae poalu ftujejo v avojlh koaceptracijakih taboriščih. Tako Je bilo tedaj, ko ao LUdemanna privedli aem. Javno ao razglaalli dan in uro, ko bo dospel pod oborimo na4w stvom v Vroclav ln vso pot od glavne postaja do taborišča je moral stari mož skozi gost Apa-llr radovednežev in bedastih, fi-garskih sramotilcev. v taborišču je pričakoval bivšega najvišjega funkcionarja in policijskega šefa nemške Slezlje .sedanji policijski šef Heines pred fronto napadalnih oddelkov in jetnikov, ki so se morali zbrati k temu prizoru. Haines je sprejel nesrečnika s poniževalnim nagovorom in takoj nato ho po-tianlli na pol nezaveatnemu motu lopato v roke ln Je moral pričeti a kopanjem zemlje. S kopanjem semlja ao morali zapravljati avoj čaa tudi drugi Jetniki, pri čemer Ja šlo hitler-Jevakim naailnlkom samo za to. da mučijo svoje žrtve z najtežjim telesnim delom, ki ni imelo nobenega amiala in ni prinašalo nobene koriatl. Da pri tem ni manjkalo vaakovrstnih drugih muk, ae razume aamo po sebi V OsnabrUcku ao jetnikom Is vroclavskega taborišča končno namenili delo, ki naj bi pri našalo tudi nekaj korlati. Osu ševati bodo morali ogromna močvirna ozemlja okrog mesta ln Jih pripraviti sa poljedelsko Izkoriščanje. Tudi LObe bo moral vršiti to tetko delo. ki sahte-va mladih, neizrabljenih moči. ne pa atarejith ljudi, ki so zara di fizičnega In duševnega trpljenja v donedanjem jetništvu ie ob koncu svojega tdrmvja ., 0 rtlikvijah in božjih potih Vročina ta ajtna nevarnosti < rva pomoč pri sončarici — Naša hrana, obleka In stanovanje v pasjih dneh *>NDEUKK. U. SEPT, Cikaška razstava: Prosilka za filmsko kariero V "Hol!ywood" se dnevno vrše skušnje prosilk za filmske" Plavolasci so posebno občutljivi za sončne žarke, zato pa naj tem bolj pazijo na ta pravila. _ FILMANJE NA DALJAVO ne Te dni se v Trieru na Nem Akem zopet javno kaže vernikom redka svetinja. Jezusova suknja brez šiva, za katero so rimski vojaki ob križanju kockali. Zanimivo je, kaj je pred 90 leti napisal o tem predmetu Otto v^n Corvin: Največ nesejo cerkv take relikvije, ki niso izpoatav Ijene vernikom stalno, temveč ae jim izpostavljajo samo vsaki sedem ali še več let. To pa zato. da bi ae relikvije preveč ne obrabile in bi se odpočHe, temveč is preračunanega dejstva, da redkosti občinstvo tembolj privlačijo in mu itvabijo več denarja. edini čudež, ki ga relikvije »morejo atoriti. V Aachenu ka-tejo veliko krilo Marije. Jezusove plenice in prt. na katerem Je ležala odaekana glava Janeza Krstnlka. I*ta 1496 Je prišlo te čudovitoati gledati 142.000 romarjev, leta 1818 samo A* 40,-000. Reformacija, revolucija in zločinska prosveta ao napravile veri precejšnjo luknjo. <)d takrat so a pomočjo vlantodrtcev In šol. ki ao bile izročene v upra-I^LTu vo duhovništ"" — • -.-»I"1***11 mnogo krpali Vročinska kap, sončarica in kožne opekline so najčešče ne varnosti vročinskih valov. Sončarica nastane pod vpil vom sonca na glavo, zlasti na plešasto glavo. Pri tem nasta nejo vnetja v možganskih koži cah, ki povzročajo bolečine, sla bostl in bljuvanje, včasi tud duševne motnje. Vročinska kap se pojavlja zlasti v soparnem vremenu, k otežuje zaradi prevelike vlage zraku kožno dihanje. Kri se pregreje, kar povzroča v lažjih primerih glavobol in utrujenost, v težjih pa nezavest, kap Višja starost, tolščavost, alkohol in pomanjkanje vode pospešujejo to nevarnost. Prva pomoč pri sončarici in vročinski kapi je ta, da spravi mo pacienta v senco in na hlad nejši kraj na prostem, da ga osvobodimo tesnih oblačil, mu polagamo mrzle obkladke na čelo, na srce, nalahko okoli vratu, mu umivamo telo s hladno vodo in pahljamo zrak. Ce pacient ni izgubil zavesti, mu v presledkih dajemo večje množine mrzle vode ali limonade. Težki primeri zahtevajo na vsak način zdravnika. Sončnih opeklin se človek lahko izogne, če se predolgo ne sonči (zlasti ne prve krati in s polnim želodcem), če«wkrbi za 6eš-čo izmenjavo svetlobe in sence ter si kožo namaže s primernim praškom ali mazilom — a to seveda pred sončno kopeljo. Težke kožne opekline povzročijo lahko smrt. Kar se tiče našega zadržanja v vročih dneh, pazimo predsem na jed, ki ne sme biti premast-na. Sadje, solate, zelenjava naj prevladujejo v hrani; preveč vode in ledu je brez pomena, ker povzročata po trenutnem ohla-jenju tem več znojenja. Za žejo za ohladitev je priporočljl-vejša čaša zelo toplega čaja ali vroče limonade, ker ohladita telo kmalu za daljši čaa. Mrzle ko* peli imajo aamo trenuten učinek. veliko temeljiteje ohladijo parne kopeli s sledečo kratko ohladitvijo po ruskem načinu aH zelo vroče kopeli. Obleka bodi avetla. lahka, u-dobna. po možnosti iz luknji-čavega platna, ker pospešuj« iz- Nov izum v področju televizije 26 letni dunajski inženir dr. Peter Kari Goldmark je predvajal te dni zastopnikom ameriškega tiska svoj novi izum v področju televizije, ki bo temeljito zrevolucioniral ves problem brezžičnega gledanja na daljavo. Njegova priprava, katere najvažnejši deli so tako majhni, da jih obseže človeška dlan, o-mogoča proizvajati filmane dogodke že po nekoliko urah v kinematografih, ki so oddaljeni stotine kilometrov. O podrobnostih svojega izuma Goldmark še molči, kolikor je znano, pa je najvažnejši sestavni del majhna žarnica, ki oddaja ostro omejen in zaslonjen svetlobi žarek. Intenziteta tega žarka se spreminja neprestano in ustreza svetlim in temnim točkam v sliki. Žarek sprejema droben projektor, ki sestoji iz dveh sistemov gibajočih se zrcal. Ta zrcala razčlenjajo žarek v posamezne slikovne elemente in ga istočasno projicirajo na platno. V vsaki sekundi projicira 24 posameznih sličic, ki so tako drobno rastrirane, da so v pogledu jasnosti in ostrine neoporečne. Goldmark si je za svoj izum pridobil že patent v Ameriki in na Angleškem, ta čas pa ga skuša patentirati še v drugih evropskih državah. V nekoliko tednih bodo v Ameriki že predvajali filme po njegovem sistemu, in sicer spočetka še filme športnih prireditev, za kar se je v New Yorku osnovala poseb na družba. kolonija za rix» PLEME Angleški evtfenik Armstrong objavlja nač genično kolonijo, ki jo va ustanoviti na ravi Serra do Mar in reko V koloniji bodo smeli 1 mo izbrani primerki člo1 se. Pokrajina ima imen bje, v njej so za začetek ni nemški in italijanski katerim bo pridružil pi strong še angleške nam Vsak priseljenec se vreči strogi preiskavi o zmožnostih in vsak član meti dobre oči, dober s va pljuča in zdravo sr tega pa tudi normalno cioniran život. V začetki jemajo v to evgenično samo poljedelci, poznej na vrsto ti[di obrtniki. -n Pri vojakih "Kaj najprej naprav čistiš puško?" "Številko pogledam." "Da ne bi nemara od puške." V JUGOSLAÏ Prés Ham Ns Hitrem Elupreinea ILE DE FRA 23. SEPT.—14. 0 4. NOVEMBRJ PARÍS 29. SEPT—20. CHAMPLA 20. SEIT.—11. N Znižan« esa« v m kraie v Zrn pojmo i I« \m pot». Ilfta pooblatfcma »f«» SreoeltA 30« N. MICHIGAN AVE., 128 S. Third SU Minn«p V BLAGI SPOMIN OBLETNICE SMRT 4rac* naproc« In nam IJakiJfM mal.r» MARJETE Č1BAŠEK ki h «atlanlla «vaja kUi« •*! Im preminula 4n. II. aapl. ■»« * ^ naa lapa.tlla aaamllrnr NI mImnU nam ia tfneta V Hk«n «r»ka C**" NI minil* it n*H P* »drh kra.i.1* tu. Bral apnmlna Nam na Taka Nai *aml« »• T» (Mfcar Ta ma4 NaMI nI. »»«ana » na.lk .f"» ¿alaj.*i oaUlli Mala j čltatafc. anpra«. Jaaapfct«» Saa». Aaf.l««» Mar trla II.M-r.fcrlrk In Katarina Capn«. aa« » *aaH« paritev znoja. Odprt vrat pri vo duhovništvu. na tej luknji I'L bi .biU u u Pnv t