CuvaimO’
Ju^bstcu/ifa!
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova uliva št. 3/1. Račun pri Poštni hranilniei št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21*09.
V Muoi|anl, dna 2. februarja 1935.
Ha« S — telo >V
»MAJA VSAKO SOBOTO
■V
Se malo uvoda
Prav prijetno se čitajo razni odgovori v Slovencu, Akademskem glasu itd., ki se na videz sicer malo zgražajo nad nesramnostjo Racionalistov, da se sploh upajo zapisati kako esedico o naši univerzi v Ljubljani, ki je vendar samoslovenska, izključna last prof e-sk -ev *n dijakov, pa morda še onih, ki se krivajo za njjmi ter se pritajeno smejejo, ko ldli°, kako lepo gre njih seme v klasje.
V	glavnem pa poudarjajo vsi ti odgovori dotakljivost »uradne tajnosti«, ki jo hočejo opraviti skriti akterji iz jugoslovenske uni-erze v Ljubljani, ker so mogli ti akterji v Proslih časih le tu izživljati svoje politične in-tinkte in Si hočejo to torišče obdržati tudi za °aoče ~ pač za vsak slučaj, če bi morda še e postalo meso vse to, kar govore svojim na-
Pristašem doma kot separatisti in kar nvij ^ai° v Beogradu, kjer nastopajo kot
J^eni Jugosloveni! vsi H *verza je naš najvišji učni zavod, že mn le8a je vsa javnost ne samo upravičena, aryeč celo dolžna zanimati se za njeno sta-dro11 delovanje. Pa neglede na to! Prorektor g ’ Slavič je sam priznal in sankcioniral vme-fat?Die *zven profesorskega zbora stoječih ktorjev, saj je ne kot oseba, marveč kot •’redstavnik univerze in njenega sveta dva-£at sprejel in poslušal deputacijo samoslo-t nskega dela naših akademikov! Uradna inost? Odkod pa so gotovi akademiki zve-®ii> da obstoja nevarnost posrbljenja naše niverze potom dr. Hadžija? Disciplina? Kje •*a svetu bi bilo še mogoče, da se dopušča vmešavanje dijaštva v povsem interne zadeve profesorskega zbora! Volitev rektorja je svečana in važna stvar, o kateri so odločali poslej in bi morali odločati tudi danes izključno le člani univerzitetnega sveta, in sicer tia podlagi ne samo pisanih navodil, marveč i i ?a podlagi nepisanih tradicij, ki so se izoblikovale na univerzah. Kaj ima študent opraviti pri vprašanju, katera fakulteta je na srsti za rektorsko mesto in kdo izmed profe-n°ri®v ie po obstoječih razmerah in tradicijah rr°tični fakulteti prvi na vrsti, da postane zw h’ dekan itd.? Niti najmanj, dokler se ne gode stvari, ki bi tangirale čast in ugled ^ niverze kot take ali pa celo tangirale inte-eSe naroda in države! Gospod prorektor je stvarii v tem vprašanju gotovo precedent, ki ? Ze.lo važen in si ga bodo morali zapomniti asti nacionalni študentje naše univerze. Kar ve i famoslovenec, to sme tem bolj Jugoslo-: }}• že sedaj apeliramo na jugoslovenske di-to -na^ slede vzgledu svojih samoslovenskih s Varišev! Ce ne radi drugega, vsaj zato, da dokaže nevzdržnost takega postopanja! tUrj. Vsi odgovori v Slovencu in drugje prezro n 1 dejstvo, da smo sledili z načetjem te jav-k debate le pozivom one skupine akademi-0n)[’	Poslala deputacijo k dr. Slaviču z
P zorilom, da mora novi rektor uživati »za-dp^je dijaštva in slovenske javnosti«. Ti štu-prn .in P°Hr°vitelji se torej ne smejo od»V	razburjati, če se je slovenska javnost
naiv •’ sa^ s0	vendar sami. Tako
ske vendar niso, da bodo pojem »sloven-me ,Vnosti« omejili ali izključno na sebe sa-jo in • pa morda še na Par gospodov, ki piše-Pa	neprestano o slovenskem narodu,
deli f ^l°venci še nismo nikoli in nikjer vi-ston .ani’ ko je bi,° nevarno in riskantno naiven? Slovenec. Hočete podatkov in
ponj^l jugoslovenski nacionalisti smo sicer U Zni> tako pa vendar ne, da bi ne zahteva-hogpav t?htne besede v slovenski javnosti. To uge It}° imeti in dogodki zadnjih tednov nas večat » m°raino tehtnost te svoje besede po-tudi \	• ?> da bo tudi upoštevana. To bomo
reUl storili in to bo edini ugoden efekt zadnjih vsen?r? h volitev. Da bo potek teh volitev
^Jasen, je treba nekaj ugotovitev. taj0 0 je rektor dr. Ramovš odstopil, bi ino-ostat.P° vsej dosedanji univerzitetni praksi Pote]' rektorsko mesto filozofski fakulteti do '°Zof<ai °ne dobe, za katero je bil izvoljen fi-in6st r- Ramovš! Po isti praksi bi moralo to ni bj? Pr'Pasti dr. Hadžiju in bi tudi bilo, da dr. t»a P.okrenjena takoj agitacija proti Srbu v	*jn češ, rektor »slovenske« univerze
Tak0 ''‘.lani sme biti zlasti danes le Slovenec! kačja je pojavila protikandidatura dr. Can-bj j! > l(i.pa ni imela izgleda na uspeh, ker Kaj Pritegnila glasov teološke fakultete! strau ec|aj? V tej stiski in v tem paničnem s^Pred Srbom dr. Hadžijem je neki pred-njego 'itozofske fakultete predlagal, naj se °dst0na *akldteta odreče svoji pravici in jo kandiV.1 ,^n’ški. Tako je postal prof. Samec ??dniixt- Kako je bil izvoljen, to smo opisali ^ je t Yse to uK9tavljamo le kot dejstva, ki ^ravii„re ^ P°znat>, če se hoče stvar presojati
p10- Pa še nekaj!
j^ktoria^ .on° skuPŠCino> ki je izvolila novega ?a Br» i’ . Pro'- Samec izrecno opozorjen, ‘6r ie ilt Za rb(? ?r?U dr- Hadžiju kot Srbu Jejo tnU; ecno s°giasal z mnenjem, da škodu-uniVer7k' Vast0pi u?ledu in interesom naše
ze, koje predstavniki bodo na svojih
„Hab’ ich's
gut gemacht!"
V	avstrijskih časih je nekdanja Kranjska volila v dunajski državni zbor 11 'Slovencev in 1 Nemca. Slednjega je volil Kočevski oto-čič, ker pa tam zanj ni bilo dovolj volilcev, je nemška politična geometrija priključila kočevskemu volilnemu okraju še vesoljno nemčurstvo iz Ljubljane, Jesenic, Tržiča in Bele peči. Tako se je nemški vladi posrečilo skrpati dovoljno število Nemcev za edini nemški mandat na Kranjskm. S prevratom je bilo te nemške umetnosti konec in ugasnil bi bil vsak spomin nanjo, da se med nami ni pojavil politik, ki misli, da bo svojo politično karijero zaključil najlepše na ta način, da peščici Kočevarjev pripomore do poslanskega mandata v narodni skupščini.
Ta mož je narodni poslanec in bivši minister Ivan Pucelj, ki se pripravlja, da v bližnjih dneh zapusti svoje dosedanje torišče in se otme na topli in dobro plačani sedež v senatu, nam pa zapusti dediščino svoje politike — dr. Hansa Arka, kot poslanca kočevskega sreza v skupščini. Tako bi se dogodilo, da bi bil srez, ki šteje 20.000 Slovencev in le 10.000 Kočevarjev, zastopan v skupščini po človeku, ki ga že priimek izdaja za po-nemčenca. Ivan Pucelj bi pa za to uslugo dobil nagrado v obliki šestletnega idiličnega življenja v senatu.
Z nacionalnega stališča je tako postopanje brezvestno. Od vseh strani so opozarjali Ivana Puclja, naj ne kandidira v senat, ker s tem odpre skupščinski mandat Nemcu Hansu Arku, toda mož je odmahnil z roko, češ, da sedita v skupščini že itak dva Nemca, zastopnika vojvodinskih Švabov. Opozorila so bila bob ob steno: Pucelj je vztrajal na svoji zahtevi, vedoč, da je njegova vloga v Sloveniji doigrana in da mu kot edini umik, ki je združen 'tudi s prejemki, ostane beg v senat.
Ravnanje Ivana Puclja nosi vse znake narodne sramote. Res gre morda samo za par mesecev, ko bi Hans Arko izvrševal Pucljev mandat, vendar bi bilo s tem prelomljeno načelo, da Nemcev v Dravski banovini nikjer ni toliko, da bi dobili poslanski mandat. To načelo je narodno-politično tako važno, da ga ne smemo omajati na noben način, celo ne, ako si kak dosluženi politik hoče za to ceno kupiti senatorsko zavetje. Pangermani kova Dr. Ottona Maulla, ki v »Geopolitiki« dan na dan iznašajo dokaze, da je Slovenija deutsches Kulturgebietc, bi z veseljem pograbili ta nemili slučaj in ponosno trdili, da je Nemcev v bivši Kranjski toliko, da so celo 1. 1935. imeli svoj poslanski mandat v Beogradu! Po zaslugi Ivana Puclja bi tedaj nemško poseganje po naši 2emlji dobilo zelo jak politični argument.
Bila je že zelo tvegana stvar, ako je bil zaključen dogovor glede namestništva Hansa Arka, zato pa bi izvoljeni poslanec nikakor
ne smel dovoliti, da nastopi izvrševanje mandata Nemec. Toda Puclju se mudi iz dnevne politike in da se mu to posreči, je pripravljen oškodovati tudi celokupno narodno stvar. Vsa poštena javnost je mnenja, da je Hansa Arka namestništvo dovolj drago plačano z nemško večino v kočevski mestni občinski upravi, osobito pa s prečudno komasacijo kočevskih občin v škodo slovenske narodne stvari.
Oče in boter obeh narodnih škandalov je Ivan Pucelj. Ko bi se morala izvesti komasacija občin, je dr. Sajovic napravil podroben načrt za novo preosnovo tako, da bi slovenskemu življu v kočevskem srezu pripadla ona vloga, ki mu po vsej pravici gre. Od Dolenje vasi do Kolpe bi se raztezal pas slovenske večine, ki bi delil nemški otok na dva skoro brezpomembna ostanka. Dr. Sajovic je vložil v stvar obilo truda in ljubezni do slovenske narodne stvari. Izdelal je podrobne zemljevide v barvah, iz katerih je bilo razvidno, da ne gre za afront proti Kočevarjem, marveč za dobro in pošteno pravico slovenskega življa na Kočevskem, ki je bil še vedno ogrožen zaradi stanja, ostalega po pokojni Avstriji.
Poslal je po en izvod Sokolu, Ciril-Metodovi družbi, banovini, dr. Kramerju in Ivanu Puclju. En izvod je na nepojasnen način prišel v roke dr. Hansu Arku, ki je takoj dvignil silno gonjo proti nameravanemu načinu komasacije in proti dr. Sajovicu. Zgo-*dil pa se je obenem čudež, da je bila komasacija kočevskih občin izvedena po predlogu dr. Hansa Arka in ne po načrtu, ki so ga sprejele naše najvažnejše narodno-obrambne organizacije.
Kdo pa je krivec za to oškodovanje narodne stvari, se je izkazalo na shodu o priliki občinskih volitev v Kočevju. Tega shoda se je udeležil tudi Ivan Pucelj in s svojim znanim širokim nasmehom poslušal silovite napade dr. Hansa Arka na dr. Sajovica. Slednji da je hotel s svojim načrtom vsem Kočevarjem zaviti vrat, kar pa se mu ni posrečilo, ker je kočevsko nemštvo dobilo dobrega zaščitnika. Dr. Hans Arko je pri tem napravil gesto na Ivana Puclja in slednji se je med nemškimi ovacijami izpozabil tako daleč, da je priznal svoje avtorstvo. Dejal je naduše-nim Kočevarjem: »Zajt ir nun cufriden? Hab ihs gut gemaht?«
Pri takem nedvoumnem priznanju Puclju ne bo pomagalo nikakšno izmotavanje. On je oče kočevske sramote, on je povzročil, da vlada v Kočevju nemška manjšina nad slovensko večino, 011 je tudi omogočil komasacijo nemških občin na Kočevskem v škodo slovenski stvari. Zdaj hoče tem škandalom dodati še tretjega, da bo srez s slovensko večino zastopal v skupščini Nemec s slovenskim imenom dr. Hans Arko.
potih v Beograd brez dvoma te posledice tudi čutili. Naj nam ne zameri novi g. rektor, če smatramo, da bi bil moral že v naprej odkloniti svojo kandidaturo, po ev, izvolitvi pa odkloniti rektorsko mesto. To bi bilo logično baš z ozirom na gorenje mnenje, kateremu se je izrecno pridružil!
Gospod rektor naj nam ne zameri, če imenujemo tudi njegovo ime, toda stvar je ta-ko važna, da ne prenese nobenega prikrivanja in jo mora poznati vsa naša javnost, ki si n. pr. zastavlja tudi vprašanje, kako je moglo 7 profesorjev naše teološke fakultete odreči svoje glasove v pravoslavju rojenemu in vzgojenemu, globoko vernemu dr. Hadžiju, ki je celo predsednik pravoslavne cerkvene občine, dati pa te svoje glasove prof. Samcu, ki je po rojstvu sicer katolik, je pa danes protestant? Upajmo, da bomo prav kmalu čitali v Slovencu vaš odgovor, da bo slovenska javnost poučena tudi o tem. Ce ste volili protestanta, bi prav tako lahko volili pravoslavca in vsled tega pomisleki glede vere niso mogli imeti na vas nobenega vpliva! Torej so bili tudi pri vas pomisleki le proti Srbu!
Pa dovolj o tem! Vprašamo pa vas, študente, ki ste šli z adreso k prorektorju in vas, profesorje, ki ste glasovali proti dr. Hadžiju, povejte nam iskreno, kaj ste dosegli z vsem tem? Danes se zavedate že sami, da univerzi niste koristili niti najmanj, pač pa ste ji povzročili mnogo moralne škode, ki se ne bo dala popraviti tako kmalu. Škodovali ste vsem onim slovenskim znanstvenikom, ki jim ni sreča tako mila, da bi mogli predstavljati svetilnike učenosti pod domačo streho. Vsi ti naši ljudje bodo nosili posledice in tako bo tudi ta udarec zadel na koncu le nas same!
In morda bo te posledice čutil tudi še kdo izmed sedanjih profesorjev ljubljanske univerze, saj ni nikjer napisano, da bodo vsi večno samo v Ljubljani. Imamo tri univerze in davna zahteva vseh resnih ljubiteljev jugoslo-venskih univerz je med drugimi tudi ta, da naj niti profesorji niti dijaki ne čepijo vedno samo na eni univerzi, ker je sprememba zraka marsikomu nujno potrebna za razširjenje obzorja in poglobitev medsebojnega spoznavanja.
Potrebno je bilo vse to in dejansko moramo biti hvaležni, da je ustvarjena popolna jasnost. Verujte, nam je ta jasnost ljubša, kot pa vašim pokroviteljem, ki sedaj tako hite zatrjevati, da vse to ni bilo tako, marveč drugače, da ni nobenega govora o kakem uporu proti Srbu dr. Hadžiju in navajajo vse mogoče izgovore češ, dr. Hadži bi se ne mogel zavzeti dovolj odločno za zgradbo univerzitetne biblioteke, dalje za akademijo znanosti in ne vem še kaj. Deloma imate prav, kajti Jugosloven dr. Hadži bi se gotovo ne izpostavljal za vse te zadeve, če bi naj bile — tako si jih zamišljate pač očividno vi — zopet le neke borbene postojanke samoslovenstva! Zadnja skupščina za postavitev univerzitetne knjižnice je pač najboljši dokaz vaših namenov in ne pomaga prav nobeno izvijanje in zavijanje, niti tu niti v Beogradu. Vrgli ste kocko, gospodje, hvala vam, postalo je jasno in sedaj se vsaj enkrat prav ddbro vidimo! Kot resnični ljubitelji jugoslovenske univerze v Ljubljani vas pa iskreno prosimo, ne nadaljujte več tako, kajti posledice bo čutila ravno ona univerza, kateri hočete baje koristiti, pa ji vede ali nevede toliko škodujete, da res ne bo mogla vršiti in dovršiti svoje vzvišene misije, ki sega daleč preko njenih zidov.
NemSki mandat v Kočevju za skupšiino
Zadnji >Pohod« in torkov »Slovenec« se obširneje bavita z možnostjo, da bi prišel * skupščino kočevski Nemec dr. Hans Arko, ako bi bil Pucelj izvoljen v senat ter ako bi odložil skupščinski mandat.
Po vsej pravici je nacionalna javnost naravnost razburjena vsled te možnosti, ki drastično pojasnuje razdrapane politične razmere v Sloveniji. — Kajti kakor v stari Avstriji, je odločujočim krogom več na tistih par tiaoč kočevskih Nemcev nego na dvajsetkrat večjem številu Slovencev na Koroškem. Žal, da moramo ugotoviti to-Je resnico:
Kočevski nemški mandat je silno raa-burjal vso Slovenijo že leta 1906., ko so v državnem zboru dunajskem krpali volilni red po načelu splošne in tajne volilne pravice. Takrat je rezal platno za Slovence klerikalni general dr. Ivan Šušteršič, letos .naj bi ga rezali napredni voditelji; takrat se je zgražala vsa napredna javnost nad klerikalnim izdajstvom, ki ga je kril edino strankarski interes — letos se v odplačilo zgražajo v družbi res nacionalne javnosti tudi — slovenski klerikalci. Razlika je samo ta, da so
1.	1906.•klerikalci v stari Avstriji dali Nemcem mandat — letos pa naj bi jim ga poklonili svobodni Jugoslaviji slovenski naprednjaki. Ali kakor je bilo zgražanje 1. 1906. opravičeno in res veliko, tako je opravičeno in veliko tudi v letu 1935., polnih 29 let po tisti grdi lekciji.
Kako je bilo 1. 1906.? Evo tako:
Pod vlado barona Gautscha je avstrijska vlada predložila 23. februarja toliko pričakovani načrt nove volilne reforme na široki demokratski podlagi splošne in enake volilne pravice. Vseh poslancev je bilo: 230 Slovanov, 205 Nemcev, 16 Italijanov, 4 Rumuni. — Slovenske dežele so imele biti zastopane tako: Koroška 9 Nemcev in 1 Slovenec, Trst 4 Italijani in 1 Slovenec, Istra 2 Laha, 2 Hrvata in 1 Slovenec, Goriško 3 Slovenci in 2 Laha,
— Kranjsko vsi Slovenci. — Proti taki razdelitvi je nastal po državi vrišč in ropotanje v vseh akordih, tako da je vlada povišala število mandatov od 455 na 473 ali celo 475, in sicer: Nemcem so dali 9 novih mandatov, med temi celo Kočevcem 1 mandat, pa tudi Italijanom so dali še po en mandat v Istri in na Goriškem. Slovanske mandate so povišali na 236. — V odseku za volilno reformo so bili od Jugoslovenov: dr. Ferjančič, dr. Ploj, dr. Ivčevič, dr. Šušteršič.
Najbolj kričeče udarjeni so bili koroški Slovenci, katerim je po vseh pravilih pripadal še en mandat. Ali ta mandat jim j& odjedel dr. Šušteršič, ki se je sporazumel z vlado na ta način, da je pripustil Kočevcem 1 mandat. Tudi Slovencem na Goriškeim se je zgodila krivica, kajti Lahom so odmerili po 1 mandat na 27 000 preb. v Gorici (med temi je vendar skoraj polovica Slovencev), 40.000 v gradiščanskem in 27.000 v gradiščanskem okraju — dočim so dobili Slovenci po en mandat na 42 000, 49.000 in 44.900 prebivalcev.
Vso nacionalno javnost sta razburjali dejstvi, da so Korošce okrali za en mandat, ki so ga dali peščici kočevskih Nemcev.
Na odporu proti tej volilni reformi je ministrstvo Gautsch padlo in prišel je na krmilo tržaški namestnik »rdeči princ« Konrad Hohenlohe. — Zal, da je ostal Hohenlohe le malo časa na krmilu, kajti odstopil je vsled cesarjeve kupčije z Madjari na škodo drugi državni polovici. — Prišel je Vladimir Beck, za katerega ministrstvo je cesar pridobil Čehe... Italijanski manjšini so zagotovili 10 poslancev, slovanski večini pa Samo
— sedem. Dalje: 120.000 koroških Slovencev 1 mandat, 15.000 Kočevcev tudi — en mandat.
Proti takim ostudnim kupčijam je zavrelo v Sloveniji. Voditelji koroških Slovencev so bili silno agilni, prirejali so shode ne samo na Koroškem, marveč tudi po Sloveniji drugod, celo v Trstu je govoril Grafenauer; drugod dr. Brejc proti Šušteršiču. — Vse ni nič pomagalo, kajti vlada si je znala skrpati potrebno večino, med to večino so bili tudi vsi slovenski klerikalci, ker je bila volilna geometrija na Kranjskem in štajerskem njim v prid. Konec v Gabrščkovi knjigi, iz katere sem to posnel, se glasi:
»Tak načrt volilnega zakona je bil spre-. jet s 194 (ali ni bilo morda 294) proti 63 glasovom. Celo češki radikalci so odšli iz dvorane med glasovanjem, namesto da bi glasovali proti. — Zaman je bil ves trud dr. Ivana Tavčarja, da bi v odseku popravil grehe, ki jih je zagrešila šušteršičeva »Slovanska zveza« — zaman je bil minoritetni votum dr. Miroslava Ploja v korist‘koroškim Slovencem — celo med nami Jugoslovani ni bilo edinosti zaradi strankarske koristi na Kranjskem In v Dalmaciji. — Za naše zgodovinarje bodo ti dogodki zanimivi.«
In ta zanimivost s© pokazuje tudi adaj, ko imajo kočevski Nemci dobiti v osvobojeni Jugoslaviji svoj mandat za peščico svojih volilcev, vsled... pa kaj bom pravil, zakaj!
Stran t.
»POHOD«
\ * Štev. 5.
Vse je v redu
Kot se nismo doslej, se nočemo tudi sedaj spuščati v kakršnokoli razmotrivanje o kvaliteti bivših režimov, še manj pa o kvaliteti sedanje vlade. Moramo pa z veseljem registrirati, da vlada uprav enodušno navdušenje ne le nad sestavo današnje vlade, marveč tudi nad njenim delom in mišljenjem. Iz srca bi čestitali današnjim članom kralj, vlade k tem nedeljenim simpatijam, če bi bile te simpatije iskrene. Žal niso in ne bi bilo težko analizirati vzrokov tega kričavega simpatizerstva pri enih in drugih.
Vsi oni, ki so javno in tajno napadali prejšnjo vlado, so danes navdušeni za vlado g. Jevtiča, čeprav morajo priznati, da sedi tudi v tej vladi menda dvanajst članov JNS in da je gosp. Jevtič sam član ožjega glavnega odbora JNS. Odkod to navdušenje? Ko so se vršila pogajanja za sestavo nove vlade, so zakipeli lončki naših separatistov, ki so bili že popolnoma prepričani o tem, da sedi dr. Korošec že v vladi, če ne kot minister notranjih zadev, pa vsaj kot minister saobračaja. Padla je slana na te nade, toda somišljenike je treba vzdrževati pri korajži. Vsled tega se jim ne sme povedati o sestanku, ki so ga imeli predstavniki naših klerikalcev in srbskih radikalov v Knjaževcu in se jim tudi ne sme povedati, da je bila takrat izdana parola: Sprejmemo vse kot je, živel 6. januar 1929, živela ustava •od 3. septembra 1931, pozdravljeni vsi do danes izdani zakoni, zlasti tudi zakon o javnem glasovanju, samo da pridemo na vlado. O podrobnostih in uspehih te akcije ni treba govoriti, do danes je ostalo samo pri načrtih. Cemu omenjamo to? Ne morda radi kake polemike, marveč ker hočemo kot jugoslovenski nacionalisti ugotoviti, da se pri nas o kaki idejni in kompaktni, po skupnem idejnem in delavnem načrtu vezani opoziciji govoriti sploh ne da.
Ce in kadar se govori o opoziciji v Franciji, Angliji itd., gre za politike, ki priznavajo svoj narod in državo in priznavajo vse one temeljne smernice, ki so že po tradiciji pstalje-ne. Pri nas take opozicije nimamo. Predvsem manjka tej opoziciji vsake skupnosti. Dr. Maček hoče samostojno Hrvatsko, sovraži klerikalce in klerikalizem, to tembolj danes, ko posega klerikalizem tako aktivno v Savsko banovino. Spaho, Stanojevič in drugi gospodje, pravoverni radikali iz Srbije predstavljajo zase skupino, ki nastopa še vedno kot predstavnica bivše radikalne partije in se ne more odtrgati od tega imena. Naši klerikalci pa so seveda zaverovani v ime SLS, čeprav bi trenutno morda radi sprejeli tudi kako drugo ime, samo da dosežejo oni cilj, ki lebdi pred ■očmi njim tako, kakor lebdi pred očmi dr. Mačku in pravovernim radikalom: Srbija je radikalna, Hrvatska je Mačkova, Slovenija pa Koroščeva. Kakor so gospodje oprezni in v taktičnem oziru občudovanja vredni, pa vendar niso mogli v zadnjih mesecih in ne morejo niti danes prikriti svoje glavne težnje, ki se ■glasi za našo banovino, da je samo bivša SLS upravičena predstavljati Slovenijo, da so samo vodje SLS upravičeni voditi in upravljati ta naš mili slovenski narod. Izključna moč na banski upravi, odžaganje vseh količkaj vplivnih funkcijonarjev, ki niso stoodstotni klerikalci, to je namen sedanje taktike le na papirju bivše, dejansko pa zelo agilne SLS.
Brez rekriminacij in napadov, le radi konstatacije moramo ugotoviti absolutno zgre-šenost in nevzdržnost politike, ki je bila po 8. novembru 1931 vodena na terenu naše banovine. Pridobiti nasprotnike, to je bila parola, ki se je provajala, kdor se ji ni uklonil, ta je bil duševen revež, preko katerega se je moralo iti na dnevni red. Mi smo že ponovno v člankih in na zborovanjih povedali svoje »tališče in ga ponavljamo tudi danes: Lepo je pridobivati nasprotnika, da postane pristaš temeljne teze vsega našega narodnega in državnega življenja, to je teze narodnega in
Gospodarske razmere ob severni meji! — Ekspanzija nemškega kapitala. — Šolske, narodnostne in prometno razmere. — Najnujnejši ukrepi.
Sv. Trije kralji nad Marenbergom,
Gospodarska in finančna kriza zadnjih let je predvsem zelo občutno zadela našega kmeta vzdolž cele naše severne meje. Dočim so bila prva leta po svetovni vojni za našega kmeta res zelo dobra in si je marsikdo opomogel in rešil dolga, ki ga je imel na posestvu, so se tekom zadnjih let razmere poslabšale, tako, da danes z grozo strmi v bodočnost in ugiba, kako se bo rešil nenadnega propada.
»Lahko je bilo prva leta,« mi je pripovedoval star očanec, trda slovenska korenina, »res lahko je bilo. Ko sem prodajal les, sem dobil zanj lepe denarce, tako, da sem lahko plačeval davke in poleg tega tudi odplačeval dolg, ki sem ga imel na posestvu, In vedno mi je ostalo toliko, da sem hodil ob nedeljah lepo oblečen k maši. Prišel je lesni trgovec k meni, šla sva v gozd, pogledala drevesa in jih zaznamovala. Čez dva dni so že prišli njegovi delavci in po gozdu je pela sekira svojo pesem, jaz sem dobil za kubični meter 150 do 200 Din, pa nisem imel nikakegs opravka. Potem je bilo vsako leto slabše, ni več prihajal sem gori sam lesni trgovec, nego prekupčevalec-mešetar, seveda
državnega edinstva, toda to pridobivanje se mora vršiti iskreno in ne na škodo onih, katerih pridobivati ni treba, ker nosijo idejo narodnega in državnega edinstva v srcu že od nekdaj. Pri nas pa so se vdajali nekateri gospodje utopiji, da bodo pravi, pristni klerikalci slekli svoje separatistične kože in si nataknili jugoslovenske, še več, da se bodo preobrazile njin misli in da bodo tudi v svojih srcih postali pristaši in poborniki jugoslovenske ideje.
Ta način pridobivanja je nemogoč. Kdor je enkrat odrasel, ta more menjati svoje prepričanje v veliki večini primerov le iz mate-rijelnih in egoističnih vzrokov. Taka menjava je ostudna, tako menjavo odklanjamo zlasti mi nacionalisti, kajti nacionalna ideja gotovo ni utrpela nikdar tolike škode, kot takrat, ko je postala prazna fraza, ki so jo izrekala prav vsa usta kot za stavo. Vsak nov pokret si je zapisal 6. januar 19^9 na svoj prapor, vsak nov pokret se je predstavljal kot eaini pravi pobornik šestojanuarske ideje in je vsem drugim odrekal kvalilikacijo in sposobnost za to. Nastala je konkurenca, v katero je poseglo poleg nekaj čistih, žal le premnogo umazanih rok in ni čuda, če je vsled nanesenega blata zatemnela ta ideja v očeh onega naroda, ki še vedno ne ve, da se ustvarjajo pokreti, stranke in ne vem še kaj, ne radi ideje, marveč radi apetitov posameznih oseb na razne častne in seveda tudi donosne stolčke.
Mi nacionalisti, katerim 6. januar 1929 ni prinesel razodetja, marveč samo potrditev starih misli in idej, smo bili skoraj potisnjeni v stran. Nismo pač vsiljivi, studi se nam dirkanje za osebnimi interesi in prerivanje s komolci. Hvala Bogu vsaka moda mine slej ali prej in tako je minula tudi moda jugosloven-skega frazerstva. Strahotni 9. oktober 1934 je še pospešil to menjavo mode, nastopilo je razčiščenje, katerega se veselimo zlasti mi. Vsi elementje, ki so se dotlej brzdali in hlinili, so se čutili sproščene in so takoj dvignili svoje glave. Minil je strah, pojavili so se zopet v politični tržnici in začeli licitirati s svojimi starimi zvezami in svojimi starimi gesli, ki so seveda v Beogradu drugačna kot pa v Ljubljani. Vsak hiti pristavljati svoj lonček, vsak upa, da bo prišel v vlado on! Zato pa je treba kričati hozana in migati z repki, kajti le od zmage teh oseb in njihovi zaplečnikov je odvisen spas države, prav posebej pa spas slovenskega naroda.
Igra ni nova, ponavlja se neprestano, nastopajo le vedno novi figurantje, ki še poveča-vajo dren okoli nosilcev moči. Vsak teden se pojavi novo geslo, vsak teden servirajo gospodje voditelji svojim somišljenikom nove recepte za injekcije, s katerimi se naj vzdrže in okrepe nade na končno zmago. Kot doslej, bo tudi v bodoče maček končni uspeh, pa naj bodo gesla in programi še tako zapeljivi in lepi in naj bodo liste kandidatov še tako nevtralne. Karte so .razgrnjene iri ravno zato vidimo, da je v njih preveč različnih barv in premalo močnih adutov, da bi bila mogoča kaka samostojna igra z njimi. Poleg tega so zgovorni mnogo preveč razni kibici, preko njih prihajajo na dan vsi skriti nameni in načrti. Nam sicer ni prav, da se dopušča to neprestano šarjenje in slepomišenje, vemo pa, da bo tudi temu slej ali prej konec in da se bodo vsi ti danes nekoliko razdivjani potočki vrnili v svoje ponižne struge ter tekli pod silo naravnega razvoja v strugo jugosloven-skega veletoka. Vprašanje časa ne igra vloge. Narod in država, ki sta prenesla toliko udarcev in toliko partizanstva, pa nista propadla, bosta prenesla tudi sedanji naval demagoštva in demagogov, ki bodo že davno pozabljeni, ko bosta jugoslovenski narod in jugoslovenska Jugoslavija živela in delovala ne na temelju partizanstva in separatizma, marveč na temelju jugoslovenskih žrtev, ki so padle za našo svobodo in na temelju tihega dela resničnih nacionalistov.	I.	C.
je ta gledal tudi za svoj žep. Vedno manj so nam obljubljali za les in letos je bilo najslabše. Tako moramo sedaj sami podirati, sami olupiti in spraviti v dolino, potem pa dobimo za kub. meter 35 do 50 Din. Sedaj pa res ne vem, ali imam plačano delo ali pa les. Poleg tega so davki danes tako visoki, da res komaj zmoremo, da jih plačujemo in če bo šlo tako naprej, bomo prišli popolnoma na kant. Tudi živina nima nobene vrednosti več; za tisti denar, ki sem ga nekoč dobil za enega vola, moram dati danes dva. Tako, sedaj pa vidite, kako nam gre, in ker je vedno slabše, res ne vem, kako bomo živeli. Saj ne rečem, hrane imamo dovolj in polje nam hvala Bogu dobro rodi, kaj je to, ko pa tudi denarja potrebujemo, da poravnamo to, kar smo dolžni poravnati.«
Tako mi je pravil kmet, ki je še danes dobro situiran.
Informiral sem se tudi drugod in videl sem, da so razmere res zelo slabe. Marsikateri kmet se je v zadnjih letih zadolžil pri raznih hranilnicah, tako, da danes sploh obresti ne more poravnati, kaj pa še kapital. In to ob naši severni meji.
Sedaj, ko je potekel čas, da kmetje poravnajo prve obroke svojega dolga pri raznih denarnih zavodih, je bila za našega kmeta 12 ura. Odkod bo vzel denar, ko so pa časi tako slabi? Torej, če hoče rešiti svoj dom, mora dobiti denar, da ga nese v posojilnico.
To situacijo so zelo spretno izrabili naši narouni nasprotniki na naši strani, ki imajo v Dravski dolini — tostran Drave — v rokah skoraj vso industrijo, kar je je in s tem tudi ves kapital. Tako so oni edini gospodarsko dobro situirani, in oni so sedaj ponudili pomoč našemu, skoraj obupanemu kmetu. Posodili so denar, neomejene vsote, posebno našemu slovenskemu kmetu, ki ima svoja posestva tik ob državni meji. Iz kakšnega vzroka so posojali denar baš našemu slovenskemu kmetu, pa nam je jasno, če le malo poznamo njih težnje v dravski dolini — z eno besedo rečeno — zopet hočejo zagospodariti in si na ta način zasigurati glasove za slučaj volitev. Tako vidimo, da je ekspanzija nemškega kapitala namenjena baš na našo severno mejo, tako, da bodo nekoč posestva, ki so danes last naših zavednih ljudi, prišla v roke zagrizenih, nam nasprotnih in drugo-eutečih lastnikov.
To je zlo, ki se dogaja tu pri nas. Ali se ne bi dala ta vprašanja kmetskih dolgov rešiti na drug način? Ali ne bi mogel to, kar dela nam tuji kapital, delati tudi naš (slovenski) kapital? Zakaj ne bi naši ljudje posojali našim denar, da se rešijo te momentane — kočljive situacije? (Kje je akcija »Svoji k svojim«?) Kje ste rodoljubi? Tu lahko pokažete ljubezen do rodne zemlje — tu ob naši severni meji, katere mejnike so postavili borci. V to smer naj bi naeijonalne organizacije usmerile svoj delokrog, da rešijo našo zemljo pred pohotno pohlepnostjo tujca. Tu se lahko naloži kapital in domovina bo imela korist. Takoj na delo!
Drugo vprašanje ob naši severni meji je vprašanje šol. Saj šola je hram, kjer se vzgaja mladina v narodnem in državnem duhu. Imamo šole, a same lesene enorazredni-ce, kjer je natrpanih v enem razredu 40 do 60 otrok. Seveda so ti razredi vse prej kot pa higijenični. Učitelj se mora mučiti kar s 4 oddelki, tako da včasih kar zgubi glavo. Poleg tega so te šole slabo oskrbljene z učili in podobnim, tako da je učitelj prepuščen sebi v milost in nemilost. Edino in vsa čast »Ciril-Metodovi družbic, ki še skrbi, da ima-
Na podlagi v ustavi tozadevno predvidenih določil je bil za časa min. predsednika Zivkoviča leta 1932 izdan zakon o ustroju in sklicanju Gospodarskega sveta. Z zakonito močjo je bilo odrejeno, da mora min. predsednik sklicati ta svet na prvo zasedanje najkasneje do 25. junija 1932. Od takrat je preteklo že nad 2 in pol leti in noben od sledečih min, predsednikov ni izpolnil te zakonite zapovedi, dasi je bil to dolžan storiti. Ne vemo sicer, ako se ga medtem ni morda na kakoršenkoli način z amandmani ali slično oprostilo te dolžnosti, mislimo pa, da se to ni zgodilo.
Uživotvorenje Gospodarskega sveta so po novno zahtevale vse vrste in kategorije gospodarskih udruženj in posameznikov in razno časopisje. Bilo je tudi nebroj resolucij iz raznih zborovanj, toda do sestave, kaj še do sklicanja Gospodarskega sveta vendarle ni prišlo. Zakaj ne? Komu je napoti, da bi ljudje iz živega delovnega življenja imeli priliko svetovati Nar. predstavništvu in vladi?
Sicer je res, da določila o sestavi Gospodarskega sveta niso bila najboljša in mu je odmerjen veliko, veliko premajhen delokrog. Pa tudi s tem bi bil narod prej zadovoljen. Sedaj pa narod, posebno pa prizadete stroke hočejo, da se ta določila popravijo najmanj toliko, da poslanci in senatorji ne smejo biti člani Gospodarskega sveta, ker je nesmiselno, da bi sami sebi bili svetovalci.
V	deklaraciji Jevtičeve vlade čitamo, da bo popolnoma spoštovana zakonitost in da se kršitve zakona ne bo trpelo v nobenem primeru, pa najsi pride od katerekoli strani. Tako je sedaj z gotovostjo pričakovati sestave in sklicanja Gospodarskega sveta.
Ker pa hoče nova vlada svojo prav posebno pažnjo posvetiti skrbi za kmetijstvo in ker naglaša, da bo iskala sodelovanja gospodarskih organizacij, zvez, zbornic itd. tako, da bodo ukrepi, ki jih bo vladi treba storiti, tudi z vseh strani proučeni, da bi kar najbolje dosegali svoj namen, je čas, da iz-pregovorimo zopet o ustanovitvi Kmetijske zbornice s centralo v Beogradu in s posestri-mami po vseh banovinah.
Kljub tolikim zahtevam in naporom ves čas od leta 1919 dalje ni bilo mogoče doseči, da bi bilo kmetijstvo dobilo Kmetijsko zbornico kot svojo interesno zastopnico strokovnih in stanovskih interesov. Dasi smo v agrarni državi in dasi je kmetijsko prebivalstvo v zelo veliki večini, se je kljub temu, da so kmetovalci tudi največji in najmočnejši imetnik volilnih kroglic, na velikansko škodo tudi vsega našega narodnega gospodarstva vedno znalo najti pota, da se je kmetovalce nekako uspavalo in da se je odložilo ustanovitev Kmetijske zbornice z dnevnega reda. Vsi drugi, mnogokrat po številu in po gospodarskem pomenu v primeri s številom kmetovalcev uprav brezpomembnimi stanovi in poklici že imajo svoje interesne zbornice kakor: industrijci, trgovci, obrtniki, odvetniki, zdravniki, profesorji, gostilničarji, delavci itd., le kmetijstvo je nima.
Ni to škoda samo za kmetovalce in za vse naše narodno gospodarstvo, tudi sramota je to za kmetovalce, za državo in za politiko.
V	kateri kulturni državi tako eminentno kmetijskega značaja kot naša, bi se moglo zgoditi, da kmetijstvo kljub vsem tolikim zahtevam in urgencam — edino še ne bi imelo svoje zbornice.
jo revni učenci knjige in druge potrebščine, tako da vsaj nekdo gleda za izobrazbo naših malčkov na Kozjaku. Zato pa vsi podpirajmo to družbo, ki skrbi, da naš narod ne bo duhovni suženj Nemcev.
Glede narodnosti imamo ob meji še dokaj zavedno prebivalstvo, vendar skušajo organizacije in društva naših nasprotnikov vplivati tudi na naše ljudi. Najprej jim ponujajo gospodarsko pomoč, tako da so od njil* gospodarsko odvisni, potem pa jih bodo ti finančni mogotci, ki so vsi v teh društvih, tudi duhovno zasužnjili, in sicer s pritiskom-In take pojave že zasledimo, in mi gledamo ne da bi trenili.
Kar se tiče prometnih sredstev smo jako ubogi. Razen ceste, ki vodi preko Radija v Avstrijo, nimamo niti ene dobre ceste, ki bi vezala dolino z grebenom Kozjaka, to je z državno mejo. Zelo težak je promet pozimi, ko so pota pokrita s snegom. Naši sosedje na severu gradijo sedaj široko (vojaško!)'cesto, ki vodi iz zaledja preko Ivnika, Sv. Lovrenca tik ob državni meji, tja gori na Koroško. (Baje delajo tudi Italijani cesto z druge strani!) Odkod jemljejo finančna sredstva-Čemu jim bo služila ta cesta?
Jugosloveni! Prebivalstvo naše severne meje vas kliče in prosi pomoči. Odzovite se!
Pomoč je nujno potrebna v naslednjih točkah:
1. Da se pomaga našemu življu, da se gospodarsko opomore.
2. Da se napravi konec nepoštenemu mešetarjenju na konto našega kmeta.
3. Da se prepreči investicija tujega nam sovražnega kapitala in hinavska podpora na-ših nasprotnikov.
4. Da se prepreči duhovna in jezikovna asimilacija našega ljudstva.
5. Da se izboljša šolstvo in prometne razmere.
Če bomo uredili te probleme, bomo lahko mirno gledali, kako stojijo naši mejniki na grebenu Kozjaka.
Kolar Vinko.
Sedaj je čas za ponovne zahteve in za ponoven pritisk na politike, da kmetijstvo dobi svojo zbornico še pred volitvami. Naj bo dosedanje zavlačevanje oproščeno, toda sedaj se stvar mora uresničiti in to toliko bolj, ko vidimo, da je celokupna vlada, posebno pa njen predsednik in kmetijski minister z vso silo za tako ureditev stvari kakor jo življenjski interesi naroda in posebno še kmetijstva zahtevajo. Kmetskih volilcev je tako velikanska večina, da se nam zdi naravnost čudno, kako in zakaj ne bi mogli na vlado in Nar. predstavništvo imeti toliko vpliva, da bi se vendar enkrat ne samo odpravila sramota, nego da bi se tudi omogočilo izogiba' nje velikanski škodi, ki se je doslej kmetijstvu godila, čudimo se kako in zakaj se kmetovalcu — edinemu še vedno ne bi dalo njegove — pravice, saj ni najneznatnejši, nego jo najvažnejši činitelj v življenju naroda in države.
Nimamo pri tem nikakih skritih namenov in zato vse kmetijstvo, vse njegove gospodarske, prosvetne, socialne i. dr. organizacije, kakor tudi vse naše časopisje in vsakogar, ki tu more kaj pomagati, pozivamo in prosimo, naj zastavijo vse svoje sile, da vendar že enkrat pride do ustanovitve Kmetijske zbornice, kajti brez te ne bo izhoda iz krize in bodo sicer vsi drugi ukrepi za izboljšanje življenjskih prilik naroda — jalovi.
Nemška propaganda pod zaščito
Članku nedeljskega »Jutra« z dne 20.^ januarja t. 1. pod naslovom »Pri najstarejšem suknarju na Kočevskem« podpisanem od g-R (... č) B (.. o), kakor tudi njegovim izvajanjem glasom službenega potovanja na Kočevsko, omenjamo tem potom g. Jutrovemu dopisniku, da ni na pravi poti, ter naj se varuje, da ne bo izigran od Kočevarjev, kakor Že marsikateri pošteno misleči Slovenec.
Radi Vam verjamemo, da je brila burja čez zasneženo kočevsko pokrajino, posebn0 je ta burja dolgo trajala, ko so Vas gospodje iz Kočevja vodili okoli vogalov, to je skol\ Mozelj in Studeno v Svitli potok, akoravno_ t1 ljudje dobro vedo, da vodi skoro polovic® krajša cesta skozi Koprivnik istotako v Svit*1 potok. Ta stran daljše poti se je vršila pop®*' noma namenoma, ker ljudje, ki so vodil*; vfj°, da živijo v Koprivniku Slovenci, kater* bi prišli lahko z Vami v stik, posebno še, »? Vas eden izmed teh osebno pozna. V bojazn*; da bi imeli tamošnji Slovenci priliko razlozn celotni položaj namena te nove akcije po*1*, domače suknarske obrti, so krenili in ubral ti poštenjakoviči daljšo pot nego je bilo trebno. Prepričani smo g. upravitelj, da K bi Vi to znali, kar je znano nam, ki tu živin* in kar je znano sreskemu načelstvu, bi se P tovo vrnili, kakor tudi ne bi dajali nikaK zaščite nemškim inštruktorjem, katerih * gnani kolegi so zahtevali na naših poštah, naj se ž njimi govori nemški, »ker schland ist eine Grossmaeht«. Kaj je to/ to grožnja?
Gospod upravitelj — zagotavljamo Van*’ da ste na napačni poti, in smo tudi P1-6!’*? ni, da ne po Vaši lastni volji oziroma ved sti. Enako je z mnogimi drugimi.
Čuvajmo našo severno
mejo
Čas za uresničenje
Kmetijskih zbornic
Štev. 5.
>POHOD€
Stran S.
Res škoda, da je takrat, ko ste se vozili v te zasnežene kraje, burja brila, ker druga-C6v . morali opaziti v snegu zapisane vzklike srenih želja in navdušenja, kakor na pr.: Heil Ueutschland! Heil Hitler! Heil unser Retter und Befreier! Ali pa — Nach Saargebiet, kommt Gottscheerland. Morda se bo v kratkem kje opazilo zapisano Heil R ... č, unser »eschiitzer! Možno je pri teh ljudeh vse. Ako hočete študirati kočevsko vprašanje, prosite za podatke pri naslovih, ki so Vam na razpolago v uredništvu »Pohoda«.
Z Vašim upravičenim pomilovanjem kočevske krajine, češ da razpadajo cele domačije, ker se je moral narod izseliti preko luže radi nerodovitnosti zemlje, se ne strinjamo Popolnoma, in kaj takega- lahko trdi le oni, ki ne pozna sedanjih razmer, še manje pa Prejšnjih.
Res je, da je kočevski srez uveden med Pasivne kraje, je res, da so se ljudje izselili 'r Ameriko le radi lažjega in bolj komodnega načina življenja kakor tudi radi vrednostnega stanja avstrijske krone (pod Avstrijo) odnosno današnjega dinarja napram ameriškemu dolarju. Kakor omenjate v Vašem članku, ste govorili tudi s starim Jonketom, je Vam ta skoro gotovo omenil, da so se ljudje v času njegove mladosti pečali s poljedelstvom desetkrat več nego danes, seveda pri jem tudi z živinorejo, kar pa dandanes ni več, ter raste povsod trava in še ta se ne pokosi, jemlje si obdela to ljudstvo le v toliko, kolikor potrebuje, da prezimi na peči ali za-Pecku. Ni treba neplodnost zemlje, kakor tu-1 res, da je nje neplodnost vzrok, da so se morali ljudje izseliti in zapustiti svoje domove, temveč leži v tem, s čimer se je končal pr&[j	ne]?j članek v dnevniku
'ovencuc, to je s črticami.
^a je temu tako in, da tem ljudem v pol-Pretekli dobi ni bilo potrebno se napenjati Pri delu kakor tudi, da so imeli v prejšnjih
letih lažje življenje, je verjetno in odgovarja tudi popolni resnici:
1. ljudstvo je imelo zelo redno in izdatno gmotno in gospodarsko podporo od strani Siidmarke in Schulvereina kakor tudi od »Dranga nach Siiden und zum Meere«;
2. zelo milostno in namenoma nizko obdavčenje od pokojne avstrijske davčne oblasti. Vzrok in želja, zopet Drang nach Siiden;
3. Fiirst Auersperg jim je bil Bog in izdatna pomoč, ter so pri izvajanju zakona o razlastitvi veleposestev, operirali s parolo: Fiirst Auersperg ist ein deutscher Fiirst;
4. takrat je cvetelo zelo krošnjarstvo, v katerem poslu so še danes edinstveni mojstri Kočevarji ter jim je šla avstrijska oblast v vseh slučajih dobrohotno na roko.
Vidite gospod upravitelj, zbog teh argumentov ni bil kočevski človek še nikdar kmet v pravem pomenu besede, temveč vse kaj drugega, in ni krivda zemlje, da ga ne bi mogla prehraniti. Krivo je prejšnje udobno in lažje življenje, katero je živel pod avstrijskim režimom. Takrat se je čutil in prišteval k priviligirancem ter se zavedal, da tvori most nemškemu prodiranju proti jugu na naš Jadran. Obe takratni nemški velesili sta se zavedali tega kočevarskega poslanstva in Kočevarjem nudili vsakojake ugodnosti.
K razpadajočim domačijam, katere ste opazili med vožnjo, Vam sledeče pojasnilo: Marsikatera teh domačij in posestev ne bi razpadla, ali nacionalni medsebojni dogovor in tudi nagovarjanje je krivo temu, ker oni sami pravijo — lieber zusammen fallen las-sen, als dem Krainer (Slovencu) verkaufen.
Zagrizenosti, ki ji ni primera, in vsemu ostalemu so povzročitelji in vodje skoro gotovo oni ljudje, ki so Vas vodili pod spretno zamišljenim vodstvom, po kočevski deželi.
Z nacionalnim pozdravom!
Johanin.
11% nezakonskih
Naše medsebojno spoznavanje
Le redkokdaj piše beograjski in zagrebli tisk o Slovencih z resničnim razumevanjem. Večinoma so poročila beograjskih in ''■agrebških dnevnikov omejena na naglašanje negativne strani današnjih slovenskih razmer >n na poročila, ki javljajo posamezne zločine ali prestopke Slovencev. V takšni neobjektivni reportaži o razmerah po kulturnih in gospodarskih tradicijah docela svojevrstnega dela našega naroda tekmujejo vsi izven-jjubljanski dnevniki v popolnoma enaki meri in pri tem pozabljajo, da začetnik-novinar in obenem nedozorel reporter ne more ni-Kdar izvršiti vseh tistih nalog, ki jih ima da-"^nje novinarstvo in ki so kulturna dolžnost 'sakega objektivnega in resnega časnika. (azen redkih izjem smatrajo še danes beograjski in zagrebški dnevniki za zadostno, ('e pošljejo v Ljubljano ali v slovenske kraj«? ?Ploh za svojega stalnega dopisnika kateregakoli mladeniča — začetnika v novinarstvu — brez vsakega ozira, če je in koliko je do-Jicnik spoznal našo skupno in krajevno poulično zgodovino in če so mu znane naše skupne in domače kulturne tendence. Tej, v resnici ogromni napaki se tudi moramo zavaliti, da so Srbi in Hrvati nezadostno ob-vešeeni in poučeni o slovenskih razmerah v !?akem pogledu in v vsaki panogi javnega življenja.
V	času, ko slovenski dnevni in ostali pe-'odični tisk s posebno pozornostjo zasleduje Xsak nov gospodarski, kulturni, socialni ali nrug pokret v pokrajinah bivše Srbije in Hr-■^atske, v izvenslovenskih banovinah z Beogradom vred tisk skoraj sploh ne obvešča ?°jih čitateljev o slovenski književnosti ter " e<iališki, likovni ali katerikoli drugi umet--.^sti. Ako že kdaj to stori, potem so to ve-in il113 članki samih Slovencev, dočim Srbi Hrvati z redko izjemo niso nikdar objek-
lvno nriK/Otal; rv rfl7.mprnh in
Hen
Slo-
? poročali o razmerah in duhovnem živin Slovencev. Izgovor, da so temu krivi ^lovengi sami, ki premalo poročajo o svojih in?Klerah’ ne drži, ker je dolžnost zagrebških beograjskih dnevnikov, da si sami o teh , godkih dobivajo dostojna, zrela poročila, in ^ Potem resno in kritično poročajo.
, Zaradi omenjenih razmer in še nekaterih iiio sl<oraj Prav tako važnih momentov, j, , h®010 ugotoviti dejstvo, da v našem med-v ?lneni doživljanju, spoznavanju in zbliže-h0- . nismo v času od našega skupnega osvo-in zedinjenja napredovali niti toliko, ČIfin ?r ^i moglo dati gradiva za vsaj skromen ja nek- Posamezne reportaže o slovenskem di^k™ živUenju — razprave in resne štu-J® bi lahko sešteli na prste — so bile vedno •ane kot — reportaže. Zunanji, trenutni
fe ‘ i® ieral odločilno vlogo, dasi baš pri tal Uag a*?h ne bi smelo biti površnosti. Pojem tak^8 'n knic^erbockerskega reporterja je Za 0 različen, da moremo našemu reporterju Wuati zgoli °Pis dogodkov, dočim knicker-Polit^rs^eniu tu<^i °P’9 ce^e države 7- vsemi lenimi, gospodarskimi in kulturnimi no-si^/lVjni pojavi in momenti, ki imajo od zu-irioJ mn°go pomembnejšo vlogo. Mimogrede slie amo Povdariti, da krivci naše reporter-U8t Površnosti niso sami reporterji, nego sv0j°’stvo celotnega našega novinarstva, ki pr^sotrudnike zaradi naših majhnih razmer
nra2sem omenjenim pojavom je težko najti ■nemt- zdr{lvi\°' ker bi morali najprej spre-Pravii* 8v0-'e 'astno mnenje o globoki potrebi SlovnJ1?sa m®dseboinega spoznavania. Če so Šutiu ®* na^zhc razliki v jeziku in črkah obrnili oui °’	? s,e vsa' Približajo razume-
8°snoHa ?	Yatsl{eea	kulturnega in
Podarskega življenja, tedaj bi zase mogli
takih
prav to pričakovati tudi od Srbov in Hrvatov. Redki so Srbi ali Hrvati, ki so prečitali vsaj eno slovensko knjigo, dočim so skoraj enako redki Slovenci, ki niso prečitali in spoznali vsaj nekaterih važnejših srbskih in hrvatskili književnikov. O dejstvu, da so mnogi Slovenci res odlični poznavavci srbohrvatskega jezika, dočim je le malo Srbov ali Hrvatov, ki bi poznali slovenščino, je odveč govoriti.
Rešitev problema, ki visi med nami nerešen že skoraj dve desetletji, je precej enostavna. Novinarstvo je bilo od nekdaj najmočnejši znanilec vsega novega. Naše medmestno novinarstvo, ne lokalno, bi moralo izključiti prvenstvo zločinskih reportaž s posebnim naglašanjem plemenske pripadnosti zločinca in posvetiti največ pozornosti kulturnim in gospodarskim reportažam. Doslej tega ni storilo. Vloge sotrudnikov večjih listov iz posameznih naših kulturnih središč bi morali prevzeti resni ljudje z globokejšim poznavanjem kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanj in zgodovine posameznih plemen.
Misija našega novinarstva je visoka in velika in naj bi bila vsestransko vedno pravilno izvrševana tako, kakor zahtevajo naši skupni kulturni, gospodarski in predvsem nacionalni interesi.	r—y
Strelska družina v Št. Vidu nad Ljubljano
V	nedeljo dopoldne dne 27. januarja je imela strelska družina v Št. Vidu nad Ljubljano svoj redni občni zbor, in sicer ob precej večji udeležbi kot prejšnja leta. Predsednik družine g. Komac Anton je otvoril skupščino ter v glavnih obrisih poročal o delu družine v preteklem letu, ki je bilo jako živahno in plodonosno. Družina si je v prošlem letu uredila strelišče, ki ga prej ni imela. Iz poročila tajnika g. Isteniča Maksa je razvidno, da je odbor v prošlem letu deloval s polno paro, imel tekom leta 11 sej, 1 članski sestanek, žalno komemoracijo za blagopok. viteškim kraljem Aleksandrom, in več sestankov na novem strelišču, katero je bilo izročeno svojemu namenu dne 8. septembra prošlega leta. Družina šteje sedaj 53 članov. Iz poročila strelskega vodje žand. komandirja g. Sadjaka Jožeta smo zvedeli, da je imela družina 25 sobnih strelskih vaj s 1315 oddanimi streli in 16 ostrih strelskih vaj z 3225 oddanimi streli. Ker kaže tudi mladina med 14. in 18. letom zanimanje za sobno streljanje, bi bilo potrebno ustanoviti tudi strelski naraščaj. Blagajnik g. Brovč Franc nam je v izčrpnem poročilu podal imovinsko stanje družine. Iz poročila je razvidno, da je družina imela v prošlem poslovnem letu 8157‘50 dinarjev dohodkov in 8033-95 dinarjev izdatkov. Dolga strelska družina nima nobenega. Po poročilih se je obravnaval program za tekoče leto, višina članarine in druge važne zadeve, kjer je podpredsednik g. Magister France stavil nekaj prav umestnih predlogov nakar so sledile volitve nove uprave. Občni zbor je soglasno izvolil staro upravo povečano še s štirimi člani, in sicer: gg. Smolej Anton, Dolničar Karol, Šmaj-dfek Tone in Cuderman Jože. Tolike skupnosti in solidarnosti med upravo in ostalim članstvom že dolgo nismo opazili, saj je občni zbor potekel tako kakor mora biti zbrana skupaj res prava in dobra družina. — Nas veseli, da je strelska družina v Št. Vidu storila velik korak naprej.
Ako pogledamo v naše statistike, vidimo tole presenetljivo razliko: v krajih bivše Slovenije je odstotek nezakonskih otrok zelo velik, celih 11% (na Koroškem celo 24%), nato se postopoma proti jugu zmanjšuje, dokler ne pride v bivši Srbiji na 2%.
Dejstvo, da pride na svet pri nas od 100 otrok 11 nezakonskih, da človeku misliti. Prvič zaradi tega, ker to nikakor ni normalno in ne odgovarja onemu, razen od bolj-ševikov, splošno priznanemu načelu, da je rodbina steber države; drugič, ker je zaradi razumljivega pomanjkanja materialnih dobrin odstotek umrljivosti med nezakonsko deco neprimerno višji kot med zakonsko in ker je to neprecenljiva škoda za državo in narod.
Če hočemo dognati, zakaj je to baš med Slovenci tako razširjeno, moramo poznati vzroke.
Prvi in gotovo najvažnejši vzrok je višina morale v narodu. Največja sramota za srbsko dekle je, če dobi nezakonsko dete. Črna pega, ki pade na tako nesrečnico je neprimerno večja kot pri nas, da ne govorimo o Korošicah. Tu očividno ni leka, kajti sramotilni pečat je nesrečnim nezakonskim materam dal ves narod, ne pa le posamezna kasta, kot n. pr. duhovščina. Obsodba s strani le te bi bila pri nas razumljivejša, kajti znano je, da ima pravoslavni pop veliko manjši vpliv na življenje poedincev in naroda, kakor pa katoliški. Torej: dokler narod sam ne bo spoznal škode, ki si jo posredno dela, ni pričakovati izpremembe na bolje.
Drugi vzrok bi bil škodljivi vpliv civilizacije. Znano je, da so ljudstva na nižji stopnji civilizacije v tem pogledu veliko boljša od onih, ki tonejo v vseh dobrotah in slabostih te pojave. Dobre in slabe strani civilizacije vidimo pri nas samih, kjer civilizacija postopoma pada od zapada proti vzhodu. Vidimo pa tudi, da gre vpliv civilizacije pri nas vzporedno z moralo: od zapada proti vzhodu.
Kot tretji vzrok bi mogli navesti alpinski značaj našega ozemlja, mosoče boljše, sorodnost našega plemena z alpskimi rasami. Slične pojave velikega odstotka nezakonske
Še k listoč* v mestnem gosoodarstvu
v Liubliani
V	neki pravdi je minulo leto g. župan dr. Puc, na sodišču navajal in trdil, da je prejel v 1. 1932 od M. 0. L. le 1962'— Din na odvetniškem zaslužku.
Ugotavljamo, da je prejel isto leto g. župan dr. Puc izplačanih iz ene same pravde 10.000'— Din, iz druge 3.640'— Din.
Koristna bi bila temeljita revizija vsega mestnega poslovanja za več let nazaj.
Prepričani smo, da bi se tam ugotovile stvari, ki niso v skladu niti s čistočo v javnem poslovanju niti z interesi mestnih davkoplačevalcev.
Že mestni svetnik dr. Pipenbacher je svoje čase bičal razmere na občini ali zagrozili so mu kar v javni proračunski seji z zamreženimi okni. Tudi »Pohod« je iznesel že marsikatero reč, ki ne gre v korist onim, ki morajo plačevati visoke mestne davščine, pa ne v čast onim, ki občino avtokratsko upravljajo. Tudi v bodoče bomo iznašali v našem listu kritiko mestnega upravljanja, ker kot nacionalisti stojimo na stališču, da morajo biti javne uprave, v katere se steka denar davkoplačevalcev, vzorno urejene. Ne pa tako, kot M. O. L., ki je napram javnosti knjiga s sedmimi pečati. Nihče prav za prav ne ve, kakšne so denarne razmere na občini, mogoče niti finančni referent ne. Bežigrajska šola se zida iz prihrankov —- iz kakšnih? Maloželezniška družba je že aktivna in plačuje svoje anuitete občini — kedaj? Vsa podjetja so podvržena strogi kontroli, baje tudi desinsekcijski zavod in drugi.
O vseh teh in še sličnih stvareh bo treba spregovoriti, ker zadeva občinski davek močno naše žepe.
Čudimo se našim dnevnikom, da nimajo interesa pisati sem in tja o mestnem gospodarstvu. Saj vemo, da je dolg mestne občine že tako velik, da odpade na glavo mestnega prebivalstva, po ca 3.000*— Din, medtem, ko pride na glavo druge najbolj zadolžene občine v državi, t. j. Splita, le okoli 900'— Din dolga,
V	Zagrebu in Beogradu odpade na glavo dolga 1© otl 250'— do 300'— Din. Skupnega dolga na občini je že okoli 200 milijonov Din in smo prav radovedni, kako je nastal, kako se bo v teh težkih časih obrestoval in odplačeval. Prav želeli bi enkrat odkritega pojasnila od strani onih petih, ki na M O. L. vedre in oblačijo. Naj se javnosti razjasni finančno stanje M. O. L., vsaj ne bo skrbi polnih govoric in povpraševanj, ki se tičejo gospodarstva M. O. L.
Radovedni smo tudi, kedaj se bo pristopilo v našem mestu k proračunski seji. Vsa večja mesta imajo po večini proračune že pod streho, le pri nas se to nekam čudno
mr: ~  m
K UPU Ji I DOMAČE
ULAGO/
dece vidimo v Alpah, počenši od francoskih Primorskih Alp ter preko Švice, Tirolske in Koroške do nas. Tega pa ne opazimo pri izrazitih Dinarcih, niti na Balkanu in Karpatih.
Brez dvoma velik odstotek je zakrivil tudi klerikalizem. Starši se prav sramujejo govoriti s svojimi otroci, posebno deklicami, o najrazličnejših vprašanjih, ki se tičejo obeh spolov. Tkzv. »divjaki« so tu daleč pred nami. Tako zakrivi ta lažimorala med nepoučeno mladino mnogo nedolžnih žrtev. Da pa je v veliki meri kriv tudi celibat, ki nujno po sebi prinaša nezakonske otroke, ker zakonskih ne more, tudi ni nobenega dvoma. Tu spet opazimo veliko krivice. Srd duhovnikov ni naperjen proti očetom, nego proti materam, še bolj pa proti otroku, ki pri stvari ni drugega zakrivil, kakor, da je prišel brez svojega hotenja na svet. Pri nas so namreč uvedli prakso, da dobi taka deca pri krstu zasmehovalna imena: Pankracij, Servacij, Ku-nigunda, Krištofor, Peregrin in slična, tako da ga že vnaprej označijo kot izobčenca ali nečisto rojenega.
Kot peti in šesti vzrok moremo navesti industrializacijo in marksizem. Jasno je, da je v industrijskih krajih, ki so tudi vedno bližji civilizaciji, morala na nižji stopnji. Ker je v industrijskih krajih razvit marksizem, ima tudi ta svoj škodljivi vpliv. Mase dobijo za vsak prestopek potuho v marksistični ideologiji, ki stremi za tem, da bi razbila družino kot steber družabnega reda.
Končno bi omenili še alkoholizem, ki v naših krajih v največji meri prispeva k vsakemu odstotku' nezakonske dece. Da je ta vpliv uničujoč, vidimo iz dejstva, da se večino otrok, zakonskih ali nezakonskih, rojenih iz alkohola, nagiblje kretenizmu, idio-tizmu in sploh duševni manjvrednosti.
Ni samo naloea privatne iniciative zanimati se za te probleme, kajti od njih zavisi bodočnost naroda. Zanje se mora zainteresirati tudi država preko socialnega ministrstva. Kot najnujnejše bi bilo treba zlečiti vsaj posledice z uvedbo socialne zaščite nezakonskih mater in otrok.
odlaga. Razumemo, da je prešlo pri nas precej časa z raznimi poskušenimi begi iz županskega stola vsaj v senat, če že ne še kam višje, ali posli na občini pa vendarle ne bi smeli trpeti. Smatramo, da je sprejetje mestnega proračuna gospodarsko važna zadeva in mislimo, da ni koristno, da se z njim odlaša. Mestne očete pa pozivamo, da takrat, ko bo šlo zopet zlasti za interese davkoplačevalcev, krepko dvignejo svoj glas za čistočo in pravilno poslovanje na mestni občini. Upamo, da ne bodo, kakor ptica noj, tiščali glav v pesek, sedeli v klopeh in samo dihali skozi nosove.
K našemu pozivu
Gospod Puc Franc, nastavljenec »Jutra« nam obeta tiskovno tožbo in smo zelo radovedni na njo, ker ne vemo, s čim bi se mogel on ali katerikoli nosilec imena Puc Franc čutiti žaljenega. On tem manj, ker se je javiL njegov bratranec Puc Franc in nam izročil lastnoročno podpisano izjavo, da je on sprejel denar in tudi podpisal priznanico od 14. junija 1932. Iz primerjave podpisov pa sledi,, da se glede podpisa ta gospod najbrž moti.
Podpis na priznanici od 14. junija 1932 je sledeč:
Podpis tega gospoda, ki trdi, da je priznanico podpisal, je na izjavi, ki jo je prinesel sam v naše uredništvo, sledeči:
Podpora 200 Din je bila izdana mena in sem omen jeno vsoto tudi jaz dvig nil pri mestni blagajni ljubljanski.
^elavski dom 18/11
Podpis na izjavi, ki jo je prinesel g. Puc Franc, nastavljenec »Jutra«, je pa tale:
Izjavljam, da nisem identičen s Francem Pucem, prejemnikom omenjene podpore.
Stran 4.
»POHOD*
Štev. 5.
Po naši zemlji
Koorivnik ori Kočeviu
V celjski >dojče cajtung« se huduje neki gospod X. radi člankov iz Koprivnika, posebno onega, tičočega se proslave na dan 1. decembra 1. 1. Vemo in videli smo, da resnica bode v oči, radi česar jo tudi skuša potvoriti z neresnico in lažjo. Izpodbijati jasne stvari z lažjo ni lepo, ne častno, kakor gospodje veroučitelji v šolah učijo, da je to greh. Vemo tudi, da je mnogo umazanega perila v deželi kočevski in ga bo treba oprati, ampak ne v lugu, temveč edino pred sodiščem. Ne mislite, da pozabljamo, pač pa se nam čudno vidi, da posedujejo nekateri od teh gostov novomeških zaporov red sv. Save, kljub temu, da je bila pred nekaj leti naša državna zastava na ognjegaški veselici v Ma-verlih cunja, izraženo po kočevski »cokola«. Pridržimo si pravico razpravljati o tem tudi še kje drugje.
Gospoda X. pa prosimo, da razjasni svojemu miljencu, da on ni nikaka žrtev za kočevski narod, kakor si domišljuje, temveč mu naj razbistri um, da bo spoznal, da je ravno nasprotno marsikateri kočevski človek postal žrtev zbog njega ali pa za njega. — Radi onega drugega gospoda pa le toliko omenimo, da ga blagovolite pustiti v resnici na miru in, da ne izzivate božje jeze, ker strela udari včasih tudi iz jasnega neba, posebno ko ni treba mnogo truda za dognanje protizakonitega dela.	 °*	•	• • i*
Krani
V današnjih težkih časih, ko se ideja nacionalizma forsira po vsem svetu do skrajnosti in ko po vseh državah železna metla poje pesem čiščenja, se v naši tako zelo demokratični Jugoslaviji stori zelo malo. Med nešteta vprašanja pa spada vprašanje emigrantov,' različnih tujih »privandranih« elementov, ki se na več ali manj pošten način skušajo zajedati v naš narod in to na škodo naših pridobitnikov, predvsem širših delavnih slojev. Vrhu tega nekateri tujci vživajo v naši svobodni državi tolikšne pravice, da smejo našega delavca-nacionalista nekaznovano zatirati. To presega vse meje. Zato je že skrajni čas, da se tem neznosnim razmeram stori enkrat za vselej konec.
Ugotavljamo predvsem, da se nahaja na teritoriju naše države veliko ljudi, ki sploh niso naši državljani, mislijo pa, da so, ker krepko sedijo na vseh mogočih stolčkih ter opravljajo poverljive službe ne le v privatnih podjetjih, temveč iščejo zaslužek celo po državnih uradih.	.
Zato vprašamo merodajne činitelje, kako je v današnjih razmerah mogoče, ko tuje države naše izseljence mečejo preko svojih meja, da se pri nas vsak tujec lahko šopiri na naš račun, torej takorekoč na račun našega državotvornega človeka, ki vsled takih pojavov občuti nesrečo na lastni koži, ko mu tujec na krivičen način odjeda kruh ter s tem tudi možnost ustvaritve poštene eksistence. In nihče ne more oporekati, da se v takih v nebo vpijočih in krivičnih razmerah naš človek upravičeno čuti zapostavljenega
ter da marsikoga sili strah pred nesigurno bodočnostjo naravnost v obup.
Vprašamo, kako je to, da vsi oni tujci, ki imajo pri nas stalne službe, ne optirajo za našo državo? Ali nočejo, ali ne morejo in če smejo, zakaj tega ne store? Če že tega niso storili, zakaj se one, katerih bivanje v naši državi nima zakonite podlage, ne pošlje preko meje? Isto velja za tujerodne kruho-jedce, ki zavzemajo v različnih industrijskih podjetjih visoke položaje ter kot taki zatirajo našega podrejenega človeka, proti kateremu očitno kažejo svoje rasno sovraštvo, otežkujoč mu njegov že itak težak položaj ter ga obde-lavajo z najpodlejšimi psovkami ter različnimi žaljivkami, da se naš nacionalno misleč človek komaj zadržuje, da ne odgovori s svojo lastno pestjo. Takih slučajev, ki se pojavljajo dan za dnem, imamo danes žalibog preveč.
Dovolj je naše potrpežljivosti! Zahtevamo za vse pravice po zakonu, predvsem pa da se tujim parazitom enkrat za vselej onemogoči njihova samopašnost ter da se jim pokaže vrata tja, od koder so prišli.
Tudi pri nas velja in naj za vselej velja splošno svetovno geslo:
»SVOJI K SVOJIM«!
Jugosloveni! Bodite zavedni in ne dopustite, da bi bili tujcu lutke. Prisilite tujca, da bo izkazoval spoštovanje do naše grude. Bodite pošteni ter odločni, otresite se vseh predsodkov, ne bodite malodušni, nastopite brezobzirno ter odločno napram vsakemu, ki se dotakne narodnih svetinj in nacionalne samozavesti! Če pa lepa beseda ne zaleže, potem pa zob za zob. Uvideli boste, da je nesramen tujec običajno kukavica in da vse njegovo postopanje ni drugega kot nepoznanje psihoze našega človeka, ki je v srcu dober in mehak ter gostoljuben in si tujec predstavlja, da je naš človek ustvarjen le za hlapca.
Zato zahtevamo od vseh tujcev, ki žive na naš račun, da spoštujejo onega, čigar kruh jedo, drugače naj poberejo svoja šila in kopita. Od oblasti pa zahtevamo, da našega človeka povsod in v vsakem oziru podpirajo ter branijo z vsemi razpoložljivimi zakonitimi sredstvi pred tujimi pijavkami. Da očuvamo Jugoslavijo vseh neprilik, je treba izločiti iz nje vso sodrgo. Na stvar se še povrnemo.
Dalekovidni nacionalisti.
liubliana
IZ LJUBLJANSKE OKOLICE ZA ZNOSNEJŠE MITNICE
Že »Bojevniki« so obljubljali popolno odpravo ljubljanskih mitnic. Vendar <fo danes še niso padle. Zdaj pa je uvedena ponovna borba proti njim.
V	tem boju bi okoličani pričakovali malo več socialnosti e strani onstran mitnic, kot pa se jo najde v nedeljski notici »Jutrovegac dopisnika. Naj že bodo mitnice tu za to, da ima Ljubljana od njih gmotno korist, zato pa naj ne bodo tudi tako upravljane, da ima okolica od njih škodo! Kajti to dela hudo kri med kmetom in gospodo. Okoličani pač pri-
voščimo Ljubljani, da bo lepa in urejena, pa čeprav iz trdo prigaranega kmečkega denarja, nalovljenega po ljubljanskih mitnicah. Toda vse do neke meje!
Ko smo nedavno čitali, kako so si nekateri gospodje na ljubljanskem magistratu preko pragmatike lepo postlali in ko čitamo o trdovratnih dvojnih zaslužkarjih, ki imajo en mesec več zaslužka, kot cela desetglava kmečka družina vse leto, smo se pa le vprašali, če tega razsipanja ljubljanskega denarja nismo krivi tudi mi, ki ga tako vdano nosimo ljubljanskim mitnicam?
Če premišljujemo o ljubljan. mitnicah, vidimo, da je to naš najhujši davek, ki je vrh tega tudi socialno zelo krivičen. Ljubljančani se vedno zgledavate nad tržnimi cenami, ki so stvarno sramotno nizke, a vam nikoli dovolj nizke, ne vidite pa ostrih mitnic, ki nikoli ne upoštevajo, ali nam dobro raste in ali imamo srečo pri letini, ki se ne ozirajo na to, ali bomo tudi vtržili blago, ki so ga nam one obdavčile! Če prodajamo v direktno zgubo, če peljemo neprodano nazaj, to se mitnic ne tiče, one terjajo svoje in tudi dobijo. Če pomislimo, koliko je n. pr. treba truda, da se nabere 20 litrov borovnic, tega borega in redkega zaslužka naših najrevnejših okoličanov, in če pomislimo, da se za vse to dobi samo 20 Din in še od teh dobi mitničar celo petino, je to pač krivica, proti kateri se okoličani smejo upirati. Ljubljančani bi seveda radi poceni jedli, ne pomislijo pa, da je teh 15 Din brutto dohodka na dan celodnevna plača cele družine. Če pa od tega odštejete stroške obleke in hrane, pa vidite, da je od tega nemogoče živeti ali pa, da se živi v velikem pomanjkanju. Naj se kar gospodje in gospe z one strani mitnice zamenjajo z nami, pa bodo na lastni koži spoznali, da sedanjega pobiranja naših mitnic ne moremo dalje prenašati. Zato pa onim, ki se bore za pravičnejšo mitnino, od srca želimo mnogo uspeha.
Ježica
V	nedeljo zvečer je bila v Sokolskem domu skromna proslava 7001etnice smrti sv. Save in protituberkulozno in obenem protialkoholno filmsko predavanje. Udeležba je bila prav lepa, zlasti mnogo je bilo mladine, ki je bila prav zadovoljna zlasti z lepimi slikami iz poučnega petdejanskega filma.
Naš pokret
KRAJEVNA ORGANIZACIJA NARODNE ODBRANE POLJE-VEVČE
obvešča svoje članstvo, da bo njen redni letni občni zbor v soboto 9. februarja t. I. ob pol 20. uri v tovarniški restavraciji Vevče.
KRAJEVNA ORGANIZACIJA NARODNE ODBRANE ŠENTPETER-MOSTE
sklicuje za petek 8. februarja t. 1. ob pol 20. uri članski sestanek v Vajeniškem domu (Šentpeterska vojašnica, vhod iz Lipičeve ulice).
Na dnevnem redu bodo poročila članov oblastnega in krajevnega odbora.
Udeležba obvezna, ker mora vsak član na zahtevo oblastnega odbora izpolniti novo prijavnico.	Odbor.
Disciplinarni
PRAVILNIK
amladine Narodne Odbrane
Čl. 13.
Kaizmi so nasleldtnje:
Za izstope:
a) ustmeni opomini,
ib) ustmeni ukor,
c) pismemi ukor,
d) pismeni javni ukor, ki se sporoči članstvu enote, ki ji kaznjenec pripada,
e) ostale poboljševalne mere.
Za prestope:
a) strogi ustmeni ukor,
b) strogi pismeni ukor,
c) strogii pismeni ukor, ki se ga sporoči enoti, kateri pripada kaznjenec. Če pa j® kazmovam starešina, se sporoči kazen vsem njemu enakim,
d) izkljiučitev,
e) strožje poboljševalne mere.
Čl. 14.
Glavno starešinstvo vodi listo kaznovanih in vsa starešinstva so dolžna dostavljati glavnemu starešinstvu sporočilo o kasnih.
Čl. 15.
Ponavljanje izstopov se kaznuje kot prestopek, poaaivljeni prestopek pa vise strožje-Po potrebi se bo uporabilo čl. 8. tega pravilnika.
Čl. 16.
Člani, ki so kaznovani z izključemjem, so moralno mrtvi za Omladino NO. Vsak Omla-dinec, ki bi se z njimi še prijateljski družil, bi grešili in ga bo kaznoval njegov starešina-
Čl. 17.
Glavni stansšina je pooblaščen, dia suspendira in reši dolžnosti vsakega funikcio narja Omladine NO. On je to dolžan storiti v vsakem slučaju, predno prične preiskavo proti poedinim članom za težje prestopke.
Postopek raziskovanja krivice, kazni in vse kar je s tem v zvezi se mora voditi tako, da 99 očuva avtoriteta položaja, ki jo ima do-tični predpostavljeni ali dotično upravno telo Omiladine NO.
Čl. 18.
Ta pravilnik je bil predložen 1. seji državnega sveta Omladine NO, 28. junija 1934. Postal je pravomočen 3. julija 1934, ko ga je SrediMni odbor NO potrdil na temelju čl. 36-im 39. praivil Narodne Odbraine.
Glavni sekretar:
Uroš Bjelič.
Predsednik:
Ilija Ž. Trifunovič.
Za glavneja starešino Omiladine; prvi pomočnik:
Vlad. M. Krupeževič.
Agrarna reforma
A.	Splošno
Agrarno vprašanje, t. j. vprašanje pravične razdelitve zemlje, ni novo. To vprašanje je zanimalo ljudski rod od prvih početkov spoznanja, da je zemlja mati vsega, kar človek potrebuje za svoj obstanek na svetu, enako ga je zanimalo v starem veku, v srednjem in celo v najnovejšem času. Samo reševanje tega vprašanja je bilo različno, kakor je bilo različno pojmovanje, prilike in razvoj narodov v različnih časih.
Ze v prvem času obdelovanja zemlje so se borili posamezniki kakor tudi cela plemena za posest zemlje. Premaganemu nasprotniku se je zemljo odvzelo, njega pa zasužnjilo. Tako so bivši gospodarji postali sužnji na lastni zemlji. To so tudi prvi početki delitve ljudi na dve klase, na gospodujočo in suženjsko klaso. V poznejšem času je gospodujoča klasa gospodarila in upravljala državne posle, se vojskovala in pridobivala nove zemlje, ljudska masa pa je morala obdelovati zemljo in služiti gospodarju. V srednjem veku so počasi prehajale vse pravice na najmočnejše, kateri so postali vladarji, prevzeli vso oblast v svoje roke in s tem tudi pravico razpolaganja z zemljo, kakor tudi z ljudstvom, katero je to zemljo obdelovalo in od nje živelo, ker je ljudstvo bilo samo privesek zemlje. Ti vladarji so delili zemljo svojim najzvestejšim kot nagrado za različne usluge in tako ustvarjali prva fevdalna posestva. Historija zaznamuje še drugi način postanka fevdalnih posestev in odnošajev. Različni klati-vitezi, v današnjem pojmovanju navadni roparji in razbojniki, so z nasiljem, požigi in poboji uničili svoje sosede, odvzeli jim zemljo in ljudi ter se tudi z nasiljem vzdržali kot lastniki in gospodarji. Marsikatera visoko čislana in ponosna plemiška družina se ima zahvaliti za svojo posest, bogastvo in ugled razboj-ništvu svojih prednikov.	 „
Akoravno so ljudske množice stoletja in stoletja brez odpora prenašale nasilje in ponižno hlapčevale svojim gospodarjem, vendar zaznamuje historija ljudskega rodil že v davnih časih poskuse osvoboditve izpod tega najsramotnejšega suženjstva. Tako jo historija znamovala punt rimskih kolonov pod vodstvom bratov Grahov, v srednjem veku v. naši ožji domovini buno in krvavo borbo naših prednikov, hrvaško-slovenskih kmetov pod kmetskim kraljem Matijo Gubcem itd. Vsi ti poizkusi osvoboditve so bili udušeni z ognjem in mečem
v	morju kmetske krvi. Prvi vidni uspeh, s katerim so ljudske množice stresle suženjski jarem in se kruto maščevale za tisočletno suženjstvo, vidimo v francoski revoluciji pred stoletjem in pol. Pod geslom jednakosti, bratstva in svobode so hrumele tisočglave množice sužnjev na barikade, z nepopisnimi žrtvami prvič v zgodovini zbrisale raz se-
be žig suženjstva. Še veliko večja in po svojih žrtvah strašnejša, zato pa tudi po svojih uspehih mogočnejša je bila nedavna revolucija ruskega brata.
V	vseh teh poizkusih osvoboditve ljudskih množic in ekonomske osvoboditve se vije kakor rdeča nit pogonska sila, to je neutolažljiva želja mase po lastni zemlji. Ta želja, skoraj bi rekli ljudskemu rodu prirojena pohlepa, je še posebej izbruhnila med ljudskimi množicami po svetovni vojni. Ta veličanstven in popolnoma spontan pokret ljudskih množic je črpal svojo moč iz dejstva, da so te množice kmetskega naroda žrtvovale v dolgotrajnih borbah svoja življenja in svoja imetja, ter so pravilno in upravičeno zahtevale po končani borbi, da se jim obnovi eksistenca in ustvari pravičnejše, soeialnejše pogoje življenja.
Po zaključku vojne so se vračali kmetski sino-
vi	k svojim po večini pustim in uničenim domovom in niso mogli niti pomišljati na to, da bi mogli z delom svojih rok na zapuščeni in tolika leta neobdelani zemlji, ki v naših južnih krajih niti ni bila njih last, prehraniti svojo družino in še od svojega s krvavimi žulji pridobljenega pridelka oddajati gospodarju zemlje večji del. V naših severnih krajih pa, kjer je kmet bil na videz svoboden gospodar svoje zemlje,' v kolikor jo je sploh imel, je moral po vojni gledati golo in boso, bolno in lačno svojo družino, katero ni mogel ob največjem delu in naporu niti prehraniti s pridelki svoje lastne zemlje, dočim je največji in najdonosnejši del zemlje bil v rokah veleposestnika, fevdalca, vinoma tujca po državljanstvu, krvi in jeziku.
Ni torej čudno, da je narod energično zahteval zemljo za sebe in bi bilo popolnoma zmotno pripisovati uvedbo in izvedbo agrarne reforme v naši državi, kakor tudi v vseh državah, ki so nastale na razvalinah Avstro-Ogrske in Turške, zgolj novim idejam in vplivom ruske revolucijo, ker je uvedba in izvedba agrarne reforme samo pravilen in edino logičen paralelen pojav ekonomske osvoboditve naroda, ki je po tolikih stoletjih in po tako krvavih borbah dosegel svojo politično osvoboditev. — Kuska revolucija je mogoče nekoliko pospešila agrarno reformo, ni pa nikakor neposredni povod, ker bi tudi brez te revolucije ne bilo mogoče pro-vesti organizacijo države brez agrarne reforme, to je brez ekonomske osamosvojitve tako ogromne večine celokupnega naroda.
B.	Agrarna reforma v ilržavi splošno
Nikjer in v nobeni državi Evrope niso bili tako težki, raznovrstni in zapleteni agrarni odnošaji kakor v naši državi po Uedinjenju. V naši državi, ki je ustvarjena iz različnih, skozi stoletja kulturno in gospodarsko ločenih delov, podvrženih različnim, večkrat si popolnoma nasprotujočim vplivom, je imel vsak del za sebe svoje specialne od drugih različne agrarne odnoSaje. V južnih delih naše države, zlasti v Makedoniji, Bosni in Dalmaciji so
vladali čisto kmetski, kolonatski odnošaji. Poljedelec je sicer s svojo družino obdeloval stalno zemljo in se na njej preživljal, ni pa bil lastnik in gospodar ter je moral od pridelka odstopati del lastniku zemlje. Izjemo tvori predkumanovska Srbija, kjer so v osemdesetih letih preteklega stoletja bili urejeni agrarni odnošaji tako, da so veleposestva izginila, poljedelec je postal neomejen lastnik svoje zemlje in svojega pridelka ter je država še posebej poskrbela s posebnimi zakonskimi odredbami za zaščito svobodnega seljaka. V naših severnih krajih je sicer bil poljedelc svoboden gospodar svoje zemlje in so bili vsi odnošaji direktne odvisnosti -kmeta od veleposestnika odstranjeni, vendar pa je s tem bilo poljedelcu malo pomagano, ker je ogromna večina zemlje in to najbolje bila v rokah veleposestev, po večini starih feudalnih familij, dočim je domači narod, ki se je od leta do leta množil, moral životariti na koščku slabe, po milosti veleposestnika mu prepuščene zemlje. Zlasti v naših krajih se ne sme prezreti dejstvo, da so lastniki zemlje veleposestniki bili skoro izključno pripadniki drugih narodnosti, ki so imeli skozi stoletja v rokah vso politično in državno moč, ki so tvorili vladajočo klaso in državni narod, dočim je ogromna večina našega naroda bila drugorazredna raja s papirnatimi pravicami. Vsem starejšim nam je še v živem spominu, kako so znali naši gospodarji tujerodci izkoristiti svojo pozicijo in moč za svojo korist in na škodo našega naroda.
Tako nezdravi odnošaji v podelitvi zemlje, na jugu države direktna odvisnost poljedelca od zemlje in njenega gospodarja, na severu vedno naraščajoče število poljedelcev z malo ali celo brez zemlje, v soseščini' pa ogromno število veleposestev, k temu še tisoče in tisoče dobrovoljcev in kolonistov, morali so nujno dovesti ali do temeliile reforme potom državne oblasti, ali pa do nasilne ureditve potom revolte s strani ljudskih množic.
Ob času ustanovitve naše države čakale so nepregledne vrste, v .Južni Srbiji kmetje, v Dalmaciji koloni, v Rosni in Hercegovini Civčije, v severnih krajih agrarni interesenti, dobrovoljci in kolonisti, da jim nova nacionalna država, za katero so se borili skoraj do iztrebljenja, zasigura polno eksistenco in svobodo, ne samo politično, marveč tudi ekonomsko, da jim da pogoje novega, človeka dostojnega življenja in da postanejo enakopravni državljani brez sramotnega žiga kmetstva in suženjstva.
Državni in nacionalni interes je imperativno zahteval, da ti odnošaji prenehajo in da zemlja no-stahe last onega, ki jo obdeluje in ki od nje živi.
Takoj prve dni po osvoboditvi in Uedinjenju, je naš pokojni kralj Aleksander I., tedaj regent prestolonaslednik, v svoji proklamaciji od 6. januarja 1919 rekel sledeče:
»Jaz želim, da se takoj pristopi k pravičnemu reševaju agrarnega, vprašanja in da se ukinejo
kmetstva in veleposestva. V obeh slučajih se bode zemlja podelila med siromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec naj postane gospodar svoje zemlje. V svobodni naši državi morejo biti in naj bodo samo svobodni lastniki svoje zemlje. Mojo vlado pozivam, da osnuje komisijo, katera naj pripravi rešenje agrarnega vprašanja, seljake-kmete pa pozivam, da mirno čakaio z zaupanjem v mojo kraljevsko besedo, da jim naša država zakonskim potom izroči zemljo, katera bode v naprej samo božja in njihova, kakor je to zdavnaj že bilo v Srbiji.«
V	smislu te proklamacije in gorenjih besed našega-pokojnega kralja so bile izdane faktično z<-27. februarja 1919 »Predhodne odredbe za izvedbo agrarne reforme«. V teh kratkih odredbah so jasno izražena načela, po katerih bi se morala izvesti agrarna reforma, storjen je temelj, označen pravei' za pospešeno izvedbo.	„	, ,	,	.
Na temelju teh predhodnih odredb kot okvirnega zakona za vso državo, so bile v letih 1920. i^ 1921. izdane razne odredbe in uredbe za različne pokrajine vsled različnih agrarnih odnošajev. Nekatere odredbe so bile leta 1922. brez snremeinb vzakonjene. Res je izgledalo v prvih letih, da s<? bode državna uprava lotila energično in dosledno izvedbe agrarnega reforme, na žalost pa se ne moremo izogniti očitka, da se to ni zgodilo in da je ta velika gospodarska, socialna in tudi narodno politična akcija postala predmet kupčij med posameznimi tedanjimi političnimi skupinami. Vsled tega se je zamudilo eno celo desetletje, v katerem se je samo laboriralo na teh uredbah in naredbah, np da bi se smotreno in energično pristopilo k izvedbi. Skoda, ki je iz tega nastala, je vsestransko velika, za kmeta, za državo in tudi za veleposestnika-Vse mere, ki se jih je v prvem desetletju nodvzp" malo, so bile samo priprava in provizorij. Provizo-riji pa so mere v potrebi in prinašajo vedno slal>^ posledice. Posebno velja to za provizorije, ki st' nanašajo na zemljo in na agrarne odnošaje. Prv;> škodljiva posledica je bil padec naše agrarne pro; dukcije. Ta padec ni bila posledica malomarnosti agrarnega interesenta, ki je provizorično dobi j zemljo, bila je v prvi vrsti posledica nesigurnosti poljedelca, kateri ni niti eno celo leto bil popolnoma siguren, da zemljo obdrži in je stalno bil nevarnosti, da se mu jo iz kateregakoli razloga o< -vzamo. Dn pa za odvzem in nadelitev niso bi* vedno merodajni samo zakonski razlogi, niarve tudi politična pripadnost k tej ali oni skupin ur na žalost dejstvo, katero se ne more prikriti. nici na ljubo moramo pribiti, da so v naši banov ni taki upravni izrastki bili nemogoči vsled str ge objektivnosti uradništva kakor tudi lokam. merodajnih faktorjev, kateri kljub politični zenosti prejšnjih let niso upravno zlorabili te
"U“iie-	(Se nadaljuje-)
Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja la Narodno obrambno ti*kovno zadrugo, r. n. ■ o.
Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi t Ljubljani.