G-ospodarske stvari. Kako popravljati pokvai'jene vinske sode? (Spisal Anton Kosi, untelj v Središči.) Jedna največjih in najgrših napak, ki je pri mnogih naših vinorejcih zelo udomaeena, je njib zanikernost in nemarnost v oskrbovanju izpraznjenih sodov. Navadno se posoda, iz katere se je ravno vino pretočilo, le po vrhu splahne potem pa prekucne v kak kot in tam leži, dokler se spet ne potrebuje. Sod, s katerim se tako ravna, se gotovo pokvari, saj se često že niti zamašil ali zabil ni, da o žvepljanju ne govoriin. l'o največkrat je postala taka posoda ali plesniva ali pa skisana, skratka za hranjevanje vina nerabna. Vsak pameten vinorejec nainreč ve, da dobi vino, ki se vlije v pokvarjen sod, naj si bode še tako dobro, v kratkem času jako zopern okus, ki se iz vina le težko ali pa celo nikdar ne spravi. Kaj tedaj naj storimo s sodi, ki so se nam po lastni ali pa po nemarnosti koga drugoga pokvarili? Recimo, da je sod plesniv. Pri taki posodi je treba dno iztrgati in sod temeljito osnažiti. Znano je, da se mora praviloina v vsak sod, predno se rabi, z lučjo posvetiti ter pogledati, kakšna je posoda od znotraj. Ge sino pri tem preiskovanji naleteli na tako raočno plesniv sod, da je plesnivec že rumene ali eelo zelene barve in se les pod plesnivcem kažc irnikasl, potem je neobhodno potrebno, da se dotične doge najprej plesnivca osnažijo in ostržejo do zdravega lesa. Ako pa je vsa notranjost soda z rumenim ali z zelenim plesnivcem preprežena, je najbolje, da tak sod odstraniš, kajti za vinsko uporabo več ni, če ga Se tako skrbno osnažiš ter popraviš. V časih pa je plesnivec še bel ali belkast in še tudi les ni okužen; v tem slučaju se odstrani najprej plesnivec s ščetjo ali krtačo in z mrzlo vodo, na to se sod s kropom skuha; če je dovolj poparjen, napolnjuje se sod več dnij s čisto vodo, kojase vsak dan odlije in z novo nadomesti. To se ponavlja tako dolgo, dokler voda, katera se iz soda izlije, ni brez barve in brez vsakega okusa (2—4 dni.) To delo je podobno ovinjanju (Weingrunmachen) novih sodov. Ko se je to zgodilo, se sod še dobro žveplja in trdno zamaši, da žvepleni dim v njem ostane. Ko se je plesen s krtačo odstranila, lahko se sod tudi z vrelim lugom*) dobro popari in potem z mrzlo vodo večkrat splahne. Celo napačno pa bi bilo, plesniv sod prej z vrelo vodo pariti kot se je plesen odstranila. Nekateri kletarji priporočajo za popravljanje plesnivih sodov tudi gašenje neugašenega apna v sodu**), drugi***) se pa zopet takemu ravnanju upirajo, in tem *) Tak lug se napravi, ako se v 10 litrib vode raztopi 1 kg solajkc (sode). ¦*) Dr. Jožef Vošnjak, Umno kletarstvo, str. 14. ***) N. pr. Bejse in še več drugih. zadnjim pritrjuje tudi pisatelj teh vrstic, kajti vsled vročine, ki nastane pri gašenju apna, izhaja iz plesnivca mnogo smrdljivih snovij, katerih se navzame potem sod tako, da jih skoraj ni moči več odpraviti. (Konec prih.) Ameriške trte. Ges. kr. okrajno glavarstvo v Ptuji razpošilja naslcdnji razglas: Spomladi 1894 bodo se iz državnih nasadov na Spodnje-Avstrijskem, Stajarskem, Kranjskem in Primorskem po razinerju obstoječe zaloge prosilcem iz po trsniuši okuženih pokrajin oddavale ameriške trte in sicer: a) Biparia sauvage in selectione, Solonis Rupestris in Vork-Madeira rezanice (ključi) po 3 gold. za 1000 komadov; b) Riparia Pailleres, Riparia Perriers, Riparia Portalis in Jacquez rezanice po 6 gld. za 1000 koinadov. c) korenike broz razločka vrste po 10 gld. za 1000 koniadov. Brezplačno oddavalo se bode trsje in rožje le izvanredno in to v slučajih, v katerih se gre za osnovo rezilnic jz občinskega ali društvenega preraoženja, ter je obstanek takega nasada najmanje za 10 let zajameen. Prošnje za oddajo rožja naj se vložijo najkasneje do dne 1. oktobra 1893 v tukajšnjem uradu. Ta razglas naj se o treh zaporednih nedeljah obglasi, a zatem na občinsko tablo pribije. Ptuj, dne 21. avgusta 1893. Ces. kralj. okrajni glavar. Sejmovi. Dne 15. septembra v Arveži in v Dobovi. Dne 17. septembra v Braslovčah in v Kapelah. Dne 19. septembra v Ljutomeru. Dne 21. septembra v Framu, v Ormožu, v Podsredi, pri Sv. Petru v Radgoni in v Laškem trgu.