If undelivered mara to:
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •117 St Clair Ave. CLEVELAND, O.
The largest Slovenian
Weekly in the United Stetee of America.
Sworn circulation 17,400
Issued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....$0.84 For nonmembers ..........$1.60
Foreign Countries ........$3.00
Telephone: Randolph 301?
Največji slovenski tednik v Zdruieoib Drtavab
Izhaja vsak torek
ima 17,400 naročnikov
Naročnina:
Za člane, aa leto_________fOJ4
Za nečlane ____________.$1.00
Za inozemstvo ------------J3.U0
NASLOV
uredništva in upravalitva:
6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Telefon: Randolph 3612.
L \	OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION	V^	jj^
^ X as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. ^^ - %--------
ACCEPTED FOR MAILING AT ^ ^L RATE OF POSTAGE PRODDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918.
Leto XII. — Volume XII.
CLEVELAND, 0., 12. OKTOBRA (OCTOBER), 1926.
OBJAVA
riti še koga drugega, je rekel, da ni imel za to vzroka. Glede sostanovalca Urha je Peternel rekel, da se nista sovražila, le to ga je jezilo, ker je kupoval "munšajn," katerega je dajal ženi. Vprašali so ga tudi, ako se kesa svojega dejanja, nakar je odgovoril:
"Ne, ne. ni mi žal, kar sem storil, storite z menoj kar hočete. tudi če me obesite."
Na vprašanje, ako mogoče ni pri čisti pameti, je rekel:
"No, sir," nakar je zmajal z rameni, "well, mogoče, ako ta-kq hočete. Meni je vseeno."
Peternela sta se poročila nekako pred tridesetimi leti. Doma sta iz Sevnice, imata tri sinove, dva sta že poročena. V Ameriki bivata že 20 let, skoro izključno le v Sheboygan u. Prva leta ni bilo med njima prepira, dobro sta se razumela. Zadnje čase, tako pripovedujejo sosedje, ae pa je Peternel uda! pijači, kar je privedlo do nesporazuma, iz katerega je sledil ta grozni umor. Poročevalec.
VSEM ČLANOM A. J. Z. IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V MINNESOTI
FARMAR JE NJENO TRUPLO ZATEM OBESIL
SLOVENEC ZAKLAL SVOJO ŽENO.
—	Pozor volilci iz Clevelan-da! Ako se hočete udeležiti prihodnjih volitev v novembru, morate biti registrirani; to velja za vse volilce in volilke brez razlike. Dvakrat se je že vršila tozadevna registracija; zadnja prilika se vam nudi samo še 15. in 16. okt. Ne pozabite torej svoje državljanske dolžnosti. Jugoslovanski volilci v Clevelandu in sploh v državi Ohio bi morali letos energično nastopiti ker se bije hud boj za mesto zveznih senatorjev med kandidatom Willisom in Pomerenom. Na dan volitve dne 2. novembra oddajte vsi glasove za Pomerena, kajti senator Willis je največji zagovornik fanatikov, ki odobravajo prohibicijo.
—	Na povratku iz stare domovine se je mudila minuli teden tudi v našem mestu rojakinja Mrs. Barbara Kromar. živeča že več let v San Francisco, Calif. Mrs. Kromar, jako inteligentna in izkušena Slovenka je nam pripovedovala o sedanjih gospodarskih razmerah v stari domovini, ki so jako obžalovanja vredne. Dosti zna povedali tudi^o omilovanja .vrednih slepcih, ki trpi j« po m»n kanje v nekem zavodu v Kočevju: Čudno! Ameriški Slovenci nabirajo večjo svoto za gradbo do. ma za slepce, le-ti pa prezebajo in stradajo.
—	V pondeljkovi številki cle-velandskega dnevnika "Plain Dealer" smo videli priobčeno sliko Miss Helene Turk, ameriške Slovenke, ki stanuje na 10610 Langdom Ave. Označeni list piše, da je Miss Turk najlepša restavrantska postrežni-ca v celem Clevelandu in četrta najlepša natakarica v Ameriki. To priznanje ji je določila zadnja konvencija Zveze lastnikov restavrantov, vršeča se v Atlanta, Ga. Kdor hoče to slovensko cvetko videti, naj pride v Polly restavrant na 1718 Euclid Ave. Well, sheboyganske krasotice, kaj pravite pa ve na to?
—	Ali ste že čuli o veliki plesni veselici ki se bo vršila prihodnjo soboto ,dne 16. okt. v Slovenskem domu v Collinwoo-du? To pot bodo zopet nastopili naši vrli športarji društva sv. Jožefa 169. prvaki Lige žo-garjev KSKJ. Pridite tja, ne bo vam žal! St. Joseph Sports vas uljudno vabijo in jamčijo najboljšo zabavo. .
—	Včeraj so odpeljali v bolnišnico sv. Aleša rojakinjo Frančiško Buchar, stanujočo na 12805 Austin Ave. članico društva Marije Magdalene 162. Mrs. Buchar boleha že več mesecev in je v oskrbi Dr. Omana; v bolnišnici ji bodo sedaj skušali pomagati potom operacije. Baš jutri bo minuli ravno leto dni, kar je umrl njen mož John Buchar. Mi iskreno želimo, da bi sestra Buchar kmalu okreva-
Sheboygan, Wis., 6. oktobra.
Sheboyganska naselbina še ne pomni tako groznega umora, kakršen se je bil izvršil dne 4. oktobra nad Slovenko Mrs. Frank Peternel. Ko se je Joe Urh. ki stanuje pri Petemelu, omenjenega dne vrnil z dela domov, se mu je nudil grozen pri-?or. Na tleh v kuhinji je ležala v mlaki krvi njegova gospodinja mrtva; nož s katerim je morilec umoril svojo žrtev, je ležal pod stolom v bližini trupla. Urh nemudoma obvesti policijo. Možje postave so takoj sumili, da je morilec njen soprog Frank Peternel. Takoj se je šerif Johfc Case s svojimi možmi podal na pot, da poišče osumljen-
NAPREDEK NORTH AMERI CAN BANKE.
Znana slovenska banka v Clevelandu The North American Bank b% napisala dan 6.
oktobra t. 1. f'velfkfmi Črkami
v svojo zgodovino. Ta dan je namreč označena banka dosegla ravno štiri milijone dolar- i jev hranilnih vlog in skupnega premoženja. Noben drugi slovenski denarni zavod se ne more ponašati s tako rapidnim napredkom osobito tekom zadnjih let. Pomniti je treba, da je bila označena banka ustanovljena šele pred 6 leti in pol (3. aprila 1920) in da je imela tedaj samo $187.500 premoženja; a danes! Danes pa presega njeno premoženje že nad štiri milijone dolarjev. Tudi tukaj se uresničuje star pregovor ki pravi, da iz malega raste veliko. Clevelandčani, držite se prelepega gesla: Svoji k svojim!
GLASILO K. S. K- JEDNOTE," 12. OKTOBRA. 1926
20. oktobre v Holy Savior dvorani ob osmih zvečer. Na te. seji imamo za rešiti več vdihih točk tikajočih se dobrobita društva in Jednote.
S sosestrskim pozdravom, Mary Oraiem, tajnica.
zadnje konvencije in s. tem vspodbuja in navdušuje vsa centralna društva za napoved neke vrste vojne proti vsem društvom, katera ne spadajo v centralizacijo. Dopisnik piše: "Centralis«, takoj na delo. V boj, v boj, za pravico 1"
Pozabil je pa povedati, kaj je vzrok te vojne napovedi? Ako zares pride do izbruha te vojne,' potem bodo tudi tista društva, katera ne spadajo v centralizacijo primorana mobilizirati svojo armado magari iz samih črnovojnikov. Jaz sam, kot star veteran, pa sem pripravljen stopiti prostovoljno na bojno polje v obrambno defen-zivo, četudi z leseno sabljo; boj je prepovedan, obramba pa ne. Upam pa to, da se bo ta' vojna končala brez krvoprelitja.
Joseph Panian, član dr. Vitezi sv. Jurja, št. *3, K. S. K. Jednote, Joliet, 111.
Peter: "T9 vam pa rečem kakor podrepna muha. Že de-— verjemite meni, ki sem iz- setkrat sem vam rekel, da ne kušen mož: čuvajte se zdravni- bom nič kupil. Spravite se na-kovl"	prej, če ne pokličem hlapca."
Pavel: "Zakaj?"	Krošnjar: "Prosim, bodite
Peter: "Meni verjemite: že tako prijazni — morda bo hla-marsikdo je zdravniku le en- pec kaj kupil."
krat jezik pokazal, pa je moral	-o-
iti pod zemljo."	Vse vesti in novice v časopi-
*	sih niso tako črne kakor so ti-Gost: 'Slišite — krčmar — skane.
v tem pivu plava muha."	. *
Krčmar: "Verjemite — jaz Sosedje naj vedno skušajo bi tudi rad plaval v tem pivu, kako stvar tako izvršiti kakor tako je dobro."	sami pričakujejo, da bi bila iz-
*	vršena.
Dijak Miško pridrvi ves po-	*
ten in zasopel na kolodvor, rav- Ce hoče popotnik dospeti do no ko je vlak odšel.	cilja, ne sme doma pozabili
Portir mu zakliče dobroduš- kompasa in zemljevida, no: "Le počasi — tudi počasi	*
boste vlak zamudili."	Nočni čuvaji, ki običajno
*	smrčijo v spanju, nimajo nikjer Katehet (v dekliški šoli): stalne službe.
"Gospodična Olga — kaj veže	*
ljudi in jih drži pokonci v vseh Ne brigaj se za napake svo-bojih življenja?" -	jega bližnjega, pač pa imej v
Olga: "Modre!"	mislih svoje lastne slabe raz-
*	vade. Študentka: "Že več let imam *
svoj dnevnik in zapišem vanj Hinavec, jt podoben osebi, ki vse, kar je vredno, da si za- živemu človeku meče blato v pomnim. Ali spisujete vi tudi obraz, ob smrti mu pa polaga dnevnik?"	venec na krsto.
Študent: "Ne! Kar je tre- ~ ba, da si zapomnim, to si vse "Neprekosno zdravilo."
zapiše natakar."	Gotova je stvar, da se lahko
*	zanesete na zdravilo, ki je v ra-"Včasih so ženske bolj trdne bi že celih 45 let. To zdravilo
kakor moški. Neverjetne bole- je Severov balzam zoper kašelj, čine znajo prenašati."	katerega lahko dobite v vsaki
"Ali ste zdravnik?"	lekarni za 25 ali 50 centov. Ta
"Ne, čevljar, ali jaz vem, ka- balzam ustavi kašelj, če so že ko ozlce čevlje nosijo nekatere vsa druga zdravila odpovedala, ženske."	Mr. A. Kune v Hemlock, Ohio,
*	piše: "Ko ni že nobeno zdra-"Dovolite gospod, da vam že- vilo (niti zdravnikovo) več po-
lim srečno in veselo novo leto!" magalo ustaviti kašelj moji hče-"Ali ste znoreli? Zdaj smo ri, sem kupil Severov balzam vendar v juliju!"	zoper kašelj, pa ji je takoj od-
"Vem, da smo v juliju. A leglo. To je v resnici neprekos-ker nimam nič denarja, sem no zdravilo zoper kašelj." Se-prišel prosit vsaj za majhno iverove tablete zoper prehlad ta-predplačilo na novoletno dari- koj prehlad preženejo. Cena lo."	30 centov v lekarnah. W. F.
*	i Severa Co., Sedar Rapids, Iowa. Gospodar: "Nadležni ste, (Adv.)
veseljem sprejeli.
Priprave za misijon. Kar
nam je v naših človeških močeh, vse hočemo storiti, da bQ sv. misijon, katerega bo vodil veleč. g. Vencel Solar od 21. do 28. novembra v naši cerkvi, od Boga obdarovan z vsemi milostmi, za katere prosimo. Zadevo smo iz#ročili Mali Cvetki. Njej na- čast opravljamo molitve vsaki dan po sv. mašah. Verni Slovenci po vsej Ameriki in osobito še Vi, veleč, gospodje slovenski duhovniki, spominjajte se nas v Vaših molitvah in pri oltarju. Pravijo, da živi tukaj v Springfieldu okoli triti-soč Slovencev, ki so malodane vsi zabredli v nesrečno temo brezbrižnosti in greha. Stotine jih živi v divjih zakonih, otroci nekrščeni. brez vsake verske vzgoje, huje od poganov. Mnogo Slovencev umrje nagle in neprevidene smrti. Kakšna bo večnost takih nesrečnih žrtev, ki so postali rop brezverske propagande. Sadove že vidimo dan na dan na odraslih in celo neodraslih otrocih teh boga tajnikov. Surovost in neotesanost te mladine presega strašni vzgled njih starišev-učiteljev. "Molimo, molimo," tako so nas to poletje učili in nam na srca polagali svetniški škof Gnidovec ob njihovem obisku naše naselbine. Vse drugo naše delo bo ostalo nevspešno, ako ne obnovimo v nas duha molitve starih, pobožnih Slovencev. Dokler je slovenski rod molil, ni bilo odpada od vere, ni bilo slišati, še manj pa či-tati sramotenja svete vere ali cerkve Kristusove. Duha molitve pa zadobimo le pri taberna-keljnu. Celo apostoli so se zatekli k Jezusu ter ga naprosili, da bi jih naučil moliti.
Seveda molitvenik in rožni venec v eni roki, v drugi pa pro-tiverski, umazani časnik in list, to ne pojde. Slovenec, vprašaj se resno: "Kaj želim, da mi moji mili in dragi položijo na prsi in mi dajo v roke, ko bom ležal na parah, sveti rožni venec in podobico mojega krstnega patrona ali pa "Proletar-ca" in "Prosveto"? Sv. Peter Zlatoust pravi: "Ako se želiš veseliti s Kristusom, se ne moreš šaliti s hudičem."
Svetne zabave. Minuli torek zvečer je imel lepo veselico v naši dvorani Slovenija naš dekliški klub. Mladina je imela dosti poštenega veselja. Fantje in dekleta so se vzgledno obnašali. Serletičev petkomadni orkester je izborno igral, tako da je dekliški klub še isti večer že med zabavo sklenil prirediti v torek, dne 26. oktobra zvečer veliko "Halloweensko" veselico z godbo in maskeradnim plesom. Dobitki za najlepše maske se bodo dajali po "grand marchu". šest članov Serletičevega orkestra bo ta večer igralo plesalcem. Vstopnina bo. kakor navadno, pol dolar-
Vabilo na sejo.
Člani in članice društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 v Not-tinghamu (Cleveland) so uljud-no vabljeni, da se udeležijo prihodnje redne mesečne seje v sredo, dne 13. oktobra v navadnih zborovalnih prostorih.
Kakor že zadnjič v "Glasilu" obljubljeno, se bom te seje tudi jaz udeležil, da poročam o glavnih sklepih in točkah minu-Je konvencije in da se po daljšem presledku zopet enkrat na seji skupaj snidemo. Z menoj pride na sejo tudi urednik "Glasila."
A. Grdina, glav. predsednik.
Opomena: Dalje molim sve člani i članice imenovanog društva, da bi svaki po nešto do-nesli (hrane ili piča) na ovu zabavu. Biti čete veoma pohvaljeni u ime društva, a društvu dojde veliko uspjeha; svaki najmanji dar dobro došel. A ujedno to sve nama svima šta nas ima ovima Mihaljovima.
Dalje molim sve odbornike izvršujoče društva i odbor pripravnega delovanja (bala), i koji budu delali na balu, da pri-spiju pravočasno u dvoranu na svoj posel; a ne kod je nekojih navada, ki bi morali biti prvi, so zadnji; tako nema sloge, ni uspjeha.
A poš opomenja mi opozoru-jem cjenjeno članstvo da ne zaborave ove prve zabave, da se malo upoznamo i porazgovori-mo.. Bračo i sestre, ako sam još kaj zaboravil o zabavi, morate se sami nešto dosjetiti i domisliti. Članom na putni listi i onim, koji niste bili na sjednici 10. oktobra kličem: Sjetite se svoje dužnosti kaj kojega spada.
Uz bratski pozdrav,
Matt Brozenič, tajnik.
Vabilo na sejo.
Članom društva sv. Roka. št. 15, Pittsburgh, Pa., se uradno naznanja, da se vsi gotovo udeležite prihodnje mesečne seje. vršeče se tretjo nedeljo v oktobru (17. t. m.), ker bo več važnih zadev za rešiti v korist društva in naše Jednote.
S sobratskim pozdravom.
V. Besal, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.
Vse članice našega društva se še enkrat opozarja na redno sejo, ki se vrši v nedeljo, 17. oktobra, točno ob drygi uri popoldne, v navadnem prostoru. Neko zelo nujno točko imamo za rešiti, zatorej naj nobena ne izostane.
Sosestrski pozdrav,
Julia Gottlieb, tajnica.
VABILO na prvo letno veselico.
ki jo prirede mlada dekleta društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, K. S. K. Jednote v South Chicagu, 111., v nedeljo dne 17. oktobra v cerkveni dvorani sv. Jurija na 96th St. in Ewing Ave. v korist društvene blagajne.
Ker je to prva veselica te vrste. da jo prirede naša mlada dekleta, zato je vabljeno vse cenjeno občinstvo iz naselbine k obilni udeležbi. Pripeljite s seboj vaše znance in _ prijatelje. Zabava bo vsakovrstna in najboljša okrepčila bodo cenjenim gostom na razpolago.
K obilni udeležbi vas vabi, Pripravljalni odbor.
VABILO na jesensko veselico, ki jo 1 priredi
društvo Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., v nedeljo 17. oktobra, 1926, v šolski jdvoranu. W. 22nd in Lincoln St. Začetek ob 6. uri zvečer. Igral bo izvrsten orkester.
Prav uljudno vabimo vse člane in članice naše Jednote, ka kor tudi ostalo slovensko občinstvo v Chicagu in okolici, na tj našo prireditev. Odbor je pridno na delu, da bo zabava v vsakem oziru prvovrstna. Na svidenje vam kliče
Odbor.
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn.
Naznanjam vsem članicam našega društva, da se bo vršila naša redna društvena seja od sedaj naprej vsako TRETJO nedeljo v mesecu ob pol štirih popoldne.
Vse članice prosim, da se udeležijo vsake seje, in da bi se ena ali druga bolj zanimala, da bi naše društvo še bolj napredovalo.
Opominjam vas tudi, da je bilo sklenjeno meseca januarja, da mora plačati vsaka v mesecu oktobru 50 centov posebne naklade v korist naše blagajne.
Prihodnja se ja se vrši torej dne 17. oktobra ob 3:30 popoldne.
S sosestrskim pozdravom, Theresa Krail, tajnica.
NAZNANILO IN VABILO
V nedeljo, dne 17. oktobra priredi naše društvo Marija Pomagaj št. 79 v Waukeganu, 111., veselico z igro in sicer v korist nove farne šole. Zato tem potom uljudno vabimo vse naše člane in članice, kakor tudi druge rojake in rojakinje, da se te veselice gotovo vsi udeleže, ker gre za dober in plemenit namen. Začetek veselice bo ob 7:30 zvečer; vstopnina 50 centov za odrastle in 15 centov za otroke. Igral bo naš cerkveni orkester. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo zvečer v Fr. Svetetovi dvorani!
S sobratskim pozdravom.
Ignacij Grom, tajnik.
Teea nezadostnega sredstva se poslužujemo, da bi vsaj na skromen način izrazili svoto srčno hvaležnost vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za sožalje. tolažbo, postrežbo in pomoč za časa smrti nepozabne nam matere
V spomin pok. Matt
Jermanu. njegova zadnja pot.
, Pueblo, Colo.
Dolgost življenja našega je
kratka. Kaj znancev že zasula je lopata.
Odprta noč in dan so groba
vrata.
Al' dneva ne pove nobena ,
pratka . . . Prod smrtjo ne obvarje koža gladka, Od nje nas ne odkup'jo kupi
zlata,
Ne odpodi od nas življenja tata veselja hrup. ne pevcev pesem sladka
Naj zmisli, kdor slepoto ljubi
sveta
In od veselja do veselja leta. Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori.
Znabit. da kdor sedaj vesel
prepeva— V mrtvaškem prtu nam pred
koncem dneva Molče trobental bo: Memento
mori!
(Prešern)
'Tmrl je mož. Ne. Ni umrl. Oči je časne le zaprl . . ."
Kakor sanje, ki bi jih sanjal o čarobnih pravljicah iz "Tisoč in ena noč", ali pa da se prebudim iz dolgega spanja — vedno ga vidim pred seboj, kako se mi smehlja, kako lepo se čuje njegova pesem. Toda v hipnosti se zamislim žalostnega položaja, grozne resnice, da ga ni več med nami onega, ki smo ga vsi ljubili. Matija Jerman nas je zapustil za večno, odšel je na povelje vsemogočnega Boga v neskončno večnost, kamor mu bomo sledili tudi mi.
Kot blisk se je raznesla žalostna novica dne 24. sept. ob 5. uri popoldne, da se je ločil od nas za vedno nam dragi prijatelj Matija Jerman. Dasi smo vedeli, da je v največji nevarnosti, toda smo se vedno tolažili. da bo jeklena narava našega Matije premagala kruto bolezen, ter da se k nam zopet povrne zdrav.
Oh. in namesto tega pa kruta novica: Matije Jermana ni več, odšel je, umrl je. Oj ti kruta usoda življenja, kako hudo si ti kaznovala našo naselbino, slovensko Pueblo! Ni je bilo zabave, da ni bilo zraven Matije Jermana ali pa njegovih učencev. Kadarkoli si ga poklical. vedno je bil nam na razpolago najsibo v veselju ali žalosti, vedno je imel veselo besedo za tebe. Sedfcj pa naenkrat tak strahovit udarec: Ni »a več med živimi!
Kaj je bil pokojni Matija za Pueblo in sploh za slovenski živelj v Ameriki, ve samo oni, ki je poznal vrline in zmožnosti tega velikega Slovenca. Zato pa nam ob tej priliki krvave naša srca tem bolj, ker vemo. da Matija Jerman je nenadomestljiv. Toda smrt ne izbira. Bog je nam poslal preizkušnjo, ali smo dovolj močni, da prebo-limo strašni udarec? Da, preboleli ga bomo in ga moramo. Zakaj? Zato,, ker je umrl mož, ne. ni umrl, oči le časne je zaprl. Da, umrl je Matija Jerman, njegova oseba je mrtva /.a nas; toda ostal pa je med nami njegov nauk; njegov duh je med nami, ki se je vcepil v naša srca. Melodija njegove krasne pesmi je ostala med nami. ostala je v "Prešernu". V diki slovenskih pevskih zborov v Ameriki. In slovenski pevski zbor "Prešeren" v Pueblo bo započeto delo velikega Jermana nadaljeval kot v časten spomin na svojega nekdanjega voditelja.
Zivljenjež pokojnega Matije je bilo življenje vzornega slovenskega sina. zvestega soproga in najboljšega očeta svojim otrokom. Pokojni Matija Jerman se je rodil 1. 1880. v Ručet-ni vasi, fara Črnomelj na Slovenskem. Njegov oče je šel v Ameriko še ko je bil pokojni Matija v materinem naročju.
Leta 1888. je prišel s svojo materjo v Ameriko in sicer v Pueblo, Colo., kjer so si ustanovili svoj dom in kjer so živeli sko-ro nepretrgoma, razun par let v Leadville, Colo. Oče mu je že pred leti umrl, mati pa, dasi že nad 71-letna žena, je še dokaj čvrsta, in dal Bog, da bi ji ta velika izguba edinega sina ne pospešila njene smrti. Pokojnik zapušča tudi ženo in sedem otrok.
Matija Jerman je dobil svojo izobrazbo v ljudskih šolah in še kot mlad deček je kazal veliko nadarjenost do petja in glasbe. Brez vseh profesorjev se je povspel na najvišjo stopnjo, kajti bil je eden izmed najboljših godbenikov države Colorade. Vse ga je hotelo, povsod je moral biti. Bil je suženj ljudske volje. In to mu je pomagalo tudi v prerani grob. ■ Imel je nebroj ponudb v največja gledališča, toda vse je odklonil. ker je ljubil svoj narod v Pueblo in svoje domače ognjišče, svojo družino in svojo dobro mamico. Ostal je med nami do svoje prerane smrti.
Kako priljubljen je bil po kojnik, je pokazal njegov veličasten pogreb. Na tisoče ljudi se je zbralo ob njegovi krsti. Tu si videl vsakojake ljudi vsake narodnosti in vere. Vsa jugoslovanska društva so se udeležila pogreba ter korakala od hiše žalosti v cerkev Marije Pomagaj in od tam zopet proti pokopališču ter mu s tem ska-zala zadnji pozdrav.
Okrog 70 nosilcev krasnih vencev je počasi stopalo pred krsto. Milo je igrala godba žalne komade, bolj milo so doneli kot prejšnje čase, saj so veljali ti žalni komadi njemu, M. Jermanu, svojemu nekdanjemu voditelju in učitelju.
Vsa slovenska javnost v Pueblo se je udeležila pogreba, nekateri so celo zaprli trgovine, da se udeleže pogreba svojega prijatelja.
Žalostno so donele pesmi "Prešerna" v cerkvi in rra pokopališču, bolj žalostno kot kdaj poprej. Potrtega srca so stali pevci pri odprtem grobu ter mu v zadnji pozdrav peli "Jamica tiha, kotiček miru". Njemu, ki je nas vse naučil, njemu, ki je z nami neštetokrat pel iste žalostinke. njemu je veljalo to žalno petje, ki je bil dika in ustanovnik "Prešerna". In, oh, ironija življenja, in on je prvi iz "Prešerna", ki se je ločil od nas. Na stotine ljudstva, ki se je nahajalo pri gomili, je na glas jokalo, ker so ga ljubili, toda ni bilo pomoči.
V ganljivih besedah se je v imenu KSKJ. od njega, od svojega souradnika, poslovil nje-goc prijatelj John Germ. Mr. John Butkovich mu je pa izročil zadnji pozdrav v imenu Dr. sv. Jožefa, v imenu slov. pevskega društva "Prešeren" in sploh v imenu slovenske naselbine.
Ni nam bilo treba naštevati njegova dobra dela, kajti poznal jih je vsak pričujoč, zato pa je ljudstvo na glas jokalo. Nismo se mogli ločiti od njegove prerane gomile.
Z Bogom, prijatelj Matija! Velika so bila tvoja dela ea slovensko Pueblo; velika za javno življenje ameriških Slovencev. Velika za K. S. K. J. Tvoja dela bodo nas vedno spodbujala k večjemu napredku, delovali bomo po tvoji začrtani poti. Tvoje prekinjeno delo bo naša pot, po kateri bomo hodili in delali, dokler tudi nas ne pokliče vsemogočni Vladar za Teboj, v 'kraljesifcvo /Gospodovo, katero je nam pripravljeno od začetka sveta.
Počivaj v miru, prijatelj Matija, v tej svobodni ameriški
Dostavek uredništva: Sobr. Germ nam je poleg gornjega dopisa, ki je žal došel za objavo v zadnji izdaji prepozno— poslal tudi tri izrezke iz angleških pueblskih lokalnih listov "Pueblo Chieftain" in "Pueblo Star Journal". Ta dva lista sta priobčila sliko pokojnika in jako lepo pisala o njem. da ni bil samo znan godbenik, ampak tudi komponist.
Kakor znano, je pokojni Matt Jerman 1. 1923. uglasbil krasno pesem "Gone". Isto smo slišali iz njegovih ust ob spre-mljevanju harmonike na banketu predzadnje konvencije v Clevelandu. Označena pesem je še dandanes znana osobito med Amerikanci v Coloradu in na zapadu. Dobro bi bilo, da bi se ž njo seznanilo tudi naše amer. slovenske družine.
List "Chieftain" piše, da ta ko velikega in sijajnega pogre ba ni bilo v Pueblo že več let. Sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Ciril Zupan ob asistenci Rev. Jos. Higginsa in Rev. Innocent Mangusa.
Ko so nesli pokojnikovo truplo iz cerkve, mu je Mr. Jeff Fitzpatrick zapel žalostinko: "Don't You Mind Those Sorrows and Those Sighs."
Zatem našteva Jist imena' 66 nosilcev vencev, večinoma sami Slovenci in nekaj Hrvatov. Nosilci krste so bili: John Germ, John Russ, Joseph Russ, Dr. Jos. F. Snedec. Andrew Petros in George Thomas, častno spremstvo ob krsti so delali: Joseph Pritekel, Daniel Predovich, M. J. Kochevar, Peter Culig. Mihael Rozich in John F. Starr.
K sklepu navajamo pokojniku v zadnji pozdrav zadnjo vrstico njegove pesmi "Gone":
"Gone, gone, gone. — Everything is gone, — since you went away!--"
Sheboygan, Wis. — Takoj, ko se je zvedelo žalostno vest o smrti našega priljubljenega so-brata podpredsednika Matt Jermana, so odborniki in odbornice tukajšnjih društev, spadajočih h K. S. K. Jednoti sklenili, da se naj oba društva korporativ-no udeležita slovesne sv. maše v nedeljo 3. oktobra, katera je bila darovana po naročilu obeh društev, za mir in pokoj umrlega sobrata Jermana.
Člani in članice so se v obilnem številu udeležili sv. opravila, kar dokazuje kako globoko spoštovanje so imeli do ranj-kega. Društvene zastave so bile ovite z žalnim trakom in žalost se je brala na obrazih vseh članov in članic, ki so se v molitvi spominjali preminulega sobrata.
Vsi smo bili osupnjeni nad to tužno in nepričakovano vestjo. Neizprosna smrt pač nikomur ne prizanese.
Dovolite člani in članice društev sv. Cirila in Metoda in Kraljica Majnika, da .se vam v imenu glavnega odbora zahvalim za počast in spoštovanje, katero ste skazali našemu umrlemu podpredsedniku. S tem, da ste se tako v lepem številu skupno udeležili sv. opravila za rajnim, ste pokazali, da se zavedate, da smo res pravi medsa-bojni sobratje in sosestre.
Hudo prizadeti Jermanovi družini pa v imenu vseh članic K. S. K. Jednote izrekam naj-globokejše sožalje.
Rajni sobrat nam bo vsem ostal vedno v blagem spominu. Naj mu bo lahko ameriška gruda!
Marie Prisland,
tretja podpredsednica KSKJ.
ZAHVALA
Za srečnega se lahko šteje zemlji, katero si ljubil kot pun-)0ni, ki ima dosti dobrih in zve-čico v svojem očesu. Sveti najetih prijateljev.; Tega reka ti večna luč nebeška, dokler se sem 'se osobito jaz zavedala ne snidemo nad zvezdami . . .'pred kratkim, ko so mi dne 26. Ker znabit: da kdor zdaj vesel septembra moje sosede in šte-prepeva, v mrtvaškem prtu vilne prijateljice priredile nena-nam pred koncem dneva, mol- povedan sestanek (Surprise če trobental bo: Memento party) za moj 43. rojstni roj-mori!	John Germ.'stni dan. V ta namen so mi
kupile tudi krasen dar, vreden $75 in prinesle s seboj obilno okusnih jedi ter pijače kakor za kako gostijo. Vdeleženci tega družabnega sestanka so rekli, da kaj takega še ne pomnijo.
Najprvo se iskreno zahvaljujem Mrs. Jennie Mustar, ker se je toliko potrudila, da je spravila skupaj 35 družin na to "party." Hvala lepa vsem dragim prijateljicam in sosedam za to prireditev, za katero nisem nič vedela in se iste nadejala. Hvala vam za krasen dar in vse drugo. Hvala tudi Mr. Zupančiču, ki je tako lepo igral na svojo harmoniko. V resnici, tega dneva ne bom nikdar pozabila; ostal mi bo pač v trajnem spominu. Oprostite mi, ker se ne morem vsakemu posebej po imenu zahvaliti, ker jih je preveč.
S pozdravom vam hvaležna Mrs. Ana Terlep, Joliet, 111., 1. oktobra, 1926.
(Adv.)
-—o-
Delo in utrujenost.
Kot vzrok utrujenosti pri mehaničnem delu se smatra postanek gotovih snovi, ki učinkujejo narkotično (uspavalno) na centralni živčni sistem. Višja stopinja utrujenosti, onemoglosti, ima pa svoj vzrok v izčrpanosti važnih snovi, ki so za delovno sposobnost neobhodno potrebne. V prvem slučaju zadostuje novi dotok arterijel-ne krvi, ki spravi utrujenostne snovi iz mišic, da se Človek zopet osveži.
V drugem slučaju si opomore človek veliko počasneje, ker se vrši obnovitev potrebnih snovi za delovno sposobnost le polagoma. Izraz utrujenost označi lahko tudi subjektiven občutek utrujenosti. Ta občutek pa ne more biti pravo merilo za resničnost, ker ga na eni strani lahko zatremo z voljo, ali pa po psihičnih faktorjih (delomrž-

The Norih American Banking & Savings Company
Edina Slovenska Banka v Clevelandu

TA BANKA JC V ASA
BANKA
Denar naloien tukaj Vam pomaga da postanete SAMOSTOJNI,
Dokler je naloien pri nas Vem vloga vedno vii«.
URADNI USB:
Ob delavnikih od 9. d« S. v soboto od 9. d« S. in ive-ftr od 6. do 8. v sredo od 9. do 12. Za denarno pollster od C. d« 8. pri stranskih vratih, ■red« avstsr.
SORODNIKOM IN
ZNANCEM
od tass do čaaa gotovo pošiljate denar v stari kraj;
To delo izvršimo Vem točno in zanesljivo
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Ave.
vv
L
COLLINWOODSKA PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
ona, ki hočejo dognati objektivno mero za nastop utrujenosti pri telesnem delu. Profesor Ernest Weber je načel merilo v premaknitvi krvi, ki se premi-če pri utrudljivem delu iz notranjosti telesu (trebušnih organov) proti zunanjim delom (truplu, rokam in nogam), pri utrujenosti pa v nasprotnem smislu. Omenjeno premaknitev moremo meriti direktno, ker se v tem slučaju žile zunanjih delov razširijo v drugem pa zožijo.
S tem je v zvezi povečanje obsega dotičnih telesnih delov. To reakcijo krvnih posod vzrav-navajo možgani. Jako intere-santno je, da se utrujenost lahko izloči s tem, da se menja prvo delo z drugim, pri katerem organa do izvršilnega mišičnega j so zaposlene druge mišice, ki organa, tem kasneje nastopa jih obvladuje drugi del central-utrujenost.	•	nega organa. Celo prej že
Problem dela, ki je za naš se-!utrujene mišice se zopet udej" danji čas v socijalnem oziru stvujejo pri normalnem dotoku največje važnosti, je pritegnil v krvi iz notranjosti v mišice, ki delokrog znanosti E. Kraepelin, | jih obvladuje novi del možga-ki ga je načel s psihologičnega nov.
nost, nerazpoloženost itd.) še povečamo tako, da ni v nobenem razmerju z izvršenim delom.
Pri mehaničnem delu pridejo v stanje gibanja vedno gotove skupine mišic, ki dobijo zopet vsaka zase svoje povelje od živčnega centralnega organa.
Kakor znano, se pojavi utrujenost pri delu, ki ga prvič vršimo hitreje, kakor pri delu, ki smo ga navajeni. Navada poveča podzavestno ekonomsko izrabljanje mišic. Gibi se omejijo na potrebno mero, izloči se^ gibanje nepotrebnih in neod-govarjajočih mišic, gibanje se omeji na najkrajšo pot.. Z ritmiko in stalnostjo se omenjeno vedno bolj izpopolni. Cim bolj je zglajena jpot od centralnega
nosti v neskončnost. V gotovem času nastopi moment, kjer odrečeta končno živčni sistem in krvni aparat. . Dalje so eksperimentalno dognali, da povzročajo krajši odmori (osem do deset minut) med delom normalno krvno premikanje, da imajo pa daljši (.'e četrturni) odmori za posledico premikanje krvi v nasprotno smer. Iz izkušnje ve že vsak, da je težko, po daljših odmor: n pri utrudljivem delu, zopet obvladati mišice.
Opisani poizkusi nam niso podali samo objektivnega merila za nastop utrujenosti, ampak dali so nam tudi nekoliko pojasnila za problem dela v znanstvenem oziru, ki bo mogoče temelj za praktično organizacijo dela.
Pogumna žena.
stališča. Z nalogo raziskovanja fiziologije, patalogije in higije-ne dela se pečata dva posebna zavoda, eden v Franciji, drugi v Nemčiji.
Od raziskovanj instituta V Berlinu so posebno zanimiva
Praktični pomen tega dejstva je nad vse jasen: Utrujenost lahko izločimo, ako zamenjamo eno delo z drugim delom, ki zahteva drugo skupino mišic. Razume se, da tudi na ta način ne moremo zavleči utruje-
Detroit, Mich.. 29. septembra. — Tu živeča Mrs. Armstrong, stara 18 let je danes porodila krepkega sinčka. Navedenka je ravno pred 14 dnevi dobila prvo nagrado v tekmi, ker je prva preplavala eno miljo razdalje. Mrs. Armstrong bo skušala čez dve leti preplavati angleški kanal.
PRESKRBITE SI
"Camels"—beseda iskušenega kadilca
MILJONI, ki so poskusili vse, ki morejo plačati najvišjo ceno, se oprimejo Camels. Vsako leto pridobijo Camels prijateljstvo rastoče armade iskušenih kadilcev.
V vsem času tobaka ni bila nobena cigareta tako priljubljena kot Camel, kajti prijetnost Camels nima para. S svojo pravo kakovostjo tobaka, z globokim zadovoljstvom v kajenju, s prijateljstvom s kadilci, atoji Camel sama, najvišja med cigaretami.
Camel je najbolj) priljubljena na svetu, kajti prijetnost Camels nikdar ne izgine.
Nikdar jih ne moreš kaditi dovolj, da bi ti utrudile okus. Nikdo še ni kadil Camel in bi mu bilo žal. Camels nikdar ne zapustijo pookus po cigaretah.
Prepričani smo, da boste imeli prvo PRAVO veselje od kajenja, ako poskusite dim najfinejšega tobaka, ki ga je proizvedla narava. Največja tobačna organizacija sveta vam priporoča, da poskusite ljubljenko miljonov iskušenih kadilcev.
Preslerbite si Cornell
R, J, REYNOLDS TOBACCO COMPANY. WINSTON-SALEM, N. C.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE«
Izhaja vsak torek.
Lastnina Kranjtko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.		
6117 St Clair Ave.	Uredniitvo in upravniitvo: Telefon: Randolph 3012	CLEVELAND, OHIO.
Za člane, na leto .....	Naročnina.	............................$0.84
		................................11 fiO
Za inozemstvo .........		.................................13.00
OFFICCIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOIIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the Order. _Issued every Tuesday__
OFFICE: 6117 St Clair Ave.
Telephone: Randolph 3912.
CLEVELAND, OHIO.
ZVEZA JUGOSLOVANSKIH FRAMAZONOV
Kaj ne, že ime samo se vam dozdeva čudno, ker so bili dosedaj prostozidarji, oziroma slovenski framazoni med nami nepoznani? In vendar se v obče tako razvpito mesto Chicago, 111., s to zvezo ponaša že dobra dva tedna.
V 76. številki "Glasa Svobode" čitamo na prvi strani sen-začno novico, da je bila nekje v Chicagu ustanovljena Jugoslovanska svobodomiselna, oziroma prostozidarska organizacija. Koliko članov je k podružnici št. 1 pristopilo, tudi ni označeno. Bolj obširno o ustanovitvi in namenu te zveze pa poroča "Glas Svobode" zopet v svojem uvodniku na drugi strani gori omenjene izdaje.
V zgodovini Slovencev iščete zaman kaj podatkov, da bi bil imel sploh naš narod že kdaj kaj framazonov ali prostozidarjev. Do tega nečastnega in sramotnega koraka je dovedel nekaj zapeljanih rojakov urednik "Glas Svobode," Zvonko Novak, o ko-jega preteklosti ne b<$mo pisali. Da, Zvonko Novak je oni, ki bo nosil grd pečat sramote v zgodovini ameriških Slovencev še pozna, pozna leta. Vsak veren Slovenec bo to ime izgovarjal z največjim gnusom kakor izgovarjamo ime Judeža Iškarjota in Efijalta.
Poslušajte, kaj piše urednik "Glasa Svobode" med drugim o ustanovitvi te zveze:
"Med Slovenci in tudi Hrvati pa nekoliko celo med Srbi v Ameriki so napredne struje že zelo ukoreninjene, čeprav ne moremo reči, da že popolnoma. Še ji precejšnje število rojakov in rojakinj med nami, ki še niso v stanu kljubovati vsakemu jurišu črnih sil. Toda med te vseeno lahko stopi naš agitator ter jih poizkuša pridobiti za našo stvar, za najplemenitejšo akcijo, kar jih je še bilo na svetu, za razširjenje svobodomiselne ideje, za svobodomiselnost samo.
"Pot za oznanjevanje našega čistega evangelija je odprta po vseh naših naselbinah v Ameriki. Večji del naših družin ne bo zapiral duri svobodomiselnim agitatorjem. Pridobivanje novih članov za našo izvrstno organizacijo ne bo težavno, vsaj ne pretežavno. Ljudje -se -po piretežni večini ne bodo branili naših idej. Tri četrtine naših rojakov in rojakinj v Ameriki ni več v naročju z nedolžno človeško krvjo omadeževane cerkve."
Po sodbi in trditvi urednika "G. S." je svobodomiselnost, oziroma framazonstvo najplemenitejša?! akcija, kar jih je še bilo na svetu. Prostozidarstvo je po njegovi sodbi čist?! evangelij. O Zvonko, o Zvonko, daleč si jo zopet zazvonil! Kaj bodo rekli tvoji stariši in sorodniki v starem kraju, ko bodo zvedeli, da si postal največji verski odpadnik, kar jih pozna zgodovina ameriških Slovencev?!
_ Pisec onega članka ima zelo čudne nazore o verskem prepričanju naših rojakov v Ameriki. Pravi, da tri četrtine našega ljudstva ni več v naročju Cerkve? Kdo mu je pa to povedal? Kdaj je pa to veliko večino preštel? Ali zamore sploh svojo trditev dokazati s številkami in dejstvi? Ne. Naše lepo cvete-če slovenske naselbine z velikimi cerkvami in farnimi šolami pričajo, da je ameriška Slovenija v pretežni večini še vedno globoko verna in vdana sv. katoliški Cerkvi in taka bo gotovo tudi ostala še tedaj, ko o reformatorju Zvonku Novaku ne bo več duha ne sluha.
Kaj je dovedlo urednika "G. S." do tega koraka, si lahko mislimo. Slovenska Svobodomiselna Zveza je označeni list na zadnji konvenciji zavrgla vsled tega, kter je vedno pisal in ruval proti sv. veri. "G. S." danes sploh ni več v slovenskih rokah; lastuje ga neka družba delničarjev raznih drugih narodnosti "G- S." hoče biti glasilo novoustanovljene zveze sloven|kih framazonov. Lastnikom "G. S." je pri tem glavna stvar groš, če tega ne bo, bo "G. S." propadel.
Lahko b itrdili, da si je "G. S." s tem že izkopal svoj grob. Dosedaj se je tega lista (G. S.) ogibal vsak veren ameriški Slovenec kakor garjeve ovce; v bodoče bo treba napeti še vse druge strune, da bo dosegel ta najbolj bogokletni list svoje zasluženo plačilo. Proč ž njim, iz vsake slovenske hiše!
-o-
ZDRAVNIŠKI NASVETI
Pii« Dr. J os. V. Grahek rrhoTBl ldravnlk K. S. K. JednoU
Krvni pritisk II.
(Konec)
V zadnjem članku sem omenil, da je treba vedno paziti na redno prebavo, ki vpliva tudi na pritisk krvi. V to svrho naj bi pacijent jemal kako odvajal-
porno telesno delo vpliva na pri tisk krvi. Vendar je pa tudi takim osebam svetovati vsaj nekaj vsakdanje telesne vaje zunaj na prostem. Lahko hodite vsak dan po več milj, ali opravljate kako delo na vrtu; to vam ne bo škodovalo; treba je pri tem samo paziti, da se pri tem preveč ne utrudite ali
šem telesu ni v redu, ko boste pronašli in odpravili vzrok tega nereda, potem smete zopet upati na normalno in zdravo življenje. Pomnite, da pospešuje zanemarjanje malih stvari, oziroma vzrokov bolezni k resnim slučajem, končno pa k smrti. Ako se nočete na noben način ozirati na svarilo zdravnika, vas bo smrt ugrabila najmanj deset let prej kakor pa v nasprotnem slučaju.
Vsled tega je jako važno in potrebno za vsakega, da se da vsaj enkrat na leto od zdravnika preiskati. Ce ni najti pri tem nobene hibe; če je naš telesni sistem popolnoma v redu; če naš notranji motor pravilno deluje, potem se nam ni treba bati nikake nevarnosti, ker je naš zdravstveni položaj normalen.
O okorelosti žil.
Brightova bolezen in okore lost žil, ki povzročajo krvni pritisk so si v obče zelo enake. Že zadnjič sem omenil, da na stane okorelost žil vsled prevelikega razburjenja, vsled prevelikih skrbi pri biznesu, plašljivo-sti, preveč odgovornosti, preveč podvzetnosti, jeze in nevoščlji-vosti; vse to vpliva na živce kar človeku krajša življenje. Zato je svetovati vsem takim, katere ni usoda oblagrila s posvetnim premoženjem, da bi la-hkko brezskrbno skrbeli zase in svoje družine — da naj si vsled tega preveč ne grenijo življenja.
Začnite vsak dan mirno in ravnodušno, tako ga tudi končajte, kajti vsa jeza in vse skrbi vam ne bodo nič pomagale, pač pa škodovale. Poleg tega skušajte, da se ne boste preveč pri delu mučili, da boste zmerni jedi, da ne bo vaša telesna teža previsoka in da boste pazili na redno odvajanje in na prebavo želodca; glavna stvar pri tem je pa, da se ne podvr-žete vživanju alkohola. Tudi sifilis, protin ali zastrupljenje krvi s svincem povzroča krvni pritisk.
Da preprečimo okorelost žil in se čuvamo pred krvnim pritiskom, se je treba v prvi vrsti ogibati gorinavedenih vzrokov te bolezni, ali pa iste odstraniti; v tem oziru vam bo dal kak skušen zdravnik najboljše na svete. Nikdar ni umestno, da se kdo kar sam na svojo roko zdravi, čeravno se smatra še za tako inteligentnega. Za to so postavljeni zdravniki, ki imajo skušnje in ki temeljito poznajo zdravstveno stališče svojih pa-cijentov.
Mrtvoud.
Večkrat se pripeti, da postanejo osebe vsled okorelosti žil ali vsled prehudega krvnega pritiska mrtvoudne. Mrtvoud-nost se pojavi s tem, da kaka krvna žila v možganih poči Take osebe si morajo privoščiti počitka za več mesecev, hočejo, da ne bo njih živčni sistem še bolj oslabel. Naravno da taki bolniki iščejo pomoči pri zdravniku, ki jih ima v oskrbi.
Dosti tako prizadetih ozdravi vsled prvega napada mrtvouda vse to je odvisno od krvotoka in škode povzročene na živcih Tak Človek lahko živi še mnogo let, ako pazi na svoje zdravje in življenje, da preveč ne dela, da si preveč ne muči možganov, da je zmeren v jedi in da se ogiba alkoholne pijače. Mrtvoud pa tudi lahko takoj spravi človeka pod zemljo; zvečer se vleže še zdrav k počitku, drugo jutro ga pa najdejo že mrtvega.
Pust hotela obrniti na drugo ^desno)" stran, je morala na tla stopiti, drugače bi se ji lahko pripetilo, da bi neprostovoljno
štrbunknila na tla.
•
Nekoč je Mrs. Potočnik po noči vprašala svojo sostanovalko, koliko je ura. Mrs. Pust ji je v temi ponudila pod nos uro budilko rekoč: "Jaz nimam takih oči, da bi videla v temi. Tukaj je ura, pa poglej nanjo, morda imaš ti boljši vid."
=
no sredstvo vsaj dvakrat na te- vpehate. Jejte torej zmerno, den; za čiščenje želodca in čre- delajte zmerno in skušajte biti vesja se dobi v lekarni poseb- vedno pri dobri volji; to so pone vrste sol, ki je jako učinko- sebno važne točke, katere je vita.	treba vedno vpoštevati. Zaeno
Ako je vaš zdravnik prona-'se morate tudi natanko ravnati šel, da imate morda bezgavke po predpisu in navodilu zdrav-(tancelne) v grlu, ali če imate nika, Morda se vam bodo ti slabo zobovje, pazite da se bo nasveti sprva zdeli neumestni temu kmalu odpomoglo.	in nepotrebni; pride pa lahko
Kdor je podvržen krvnemu čas, ko se bodo pričeli kazati pritisku, mora biti tudi zelo znaki bolezni na vašem telesu; c^rezen pri vživanju jedi, da si tedaj bo pa vsaka zdravniška nikdar preveč ne nabaše svoje- pomoč že prepozna. Krvni pri-ga želodca. Tudi preveč na-'tisk vas svari, da nekaj v va-
K0NVENČN1 PABERKI
Nekdo mi poroča, da sta dele gatinja Mrs. Pust iz Collin-wooda in delegatinja Mrs. Po-tochnik iz Rock Springsa, Wyo. nekje blizu Butler St. skupaj stanovali in tudi skupaj spali Ker tehta vsaka približno dvesto funtov, jima je preozka postelja delala preglavico, da sta morale ležati po strani kakor karte na robu. Ko se je Mrs
Dne 22. avgusta, kmalu po zaključku konvencije od druge do četrte ure zjutraj se je vršila v stranski sobi rojaka Bal-kovca posebna družabna konvencija, broječa 13 delegatov. Sedeli pa nismo posamezno na stolih, ampak okrog obložene mize. Vsak, ki je kaj govoril ali zapel, je bil istočasno predsednik ; konvenčnega zapisnikarja nismo imeli nobenega. Namesto pravil in memoranduma je stala pred vsakem zbo-rovalcem steklenica newyorča na. Ob 3. zjutraj smo večerjali in zaeno tudi zajtrkovali. Naši zborovalci pri tem . veselem omizju so bili doma iz desetih raznih držav. Prihodnje slično zborovanje se vrši čez štiri leta v Waukegan pri Frank Pet-kovšku na Market St.
Označeno nedeljo popoldne se nas je vračala večja skupina delegatov in delegatinj z vlakom Pennsylvania železnice proti Clevelandu. Piy tej priliki je prišel Janez Murnski zopet v nemilost pri delegatinjah, ker jim je med spanjem vse
šolenčke in čevlje zamenjal.
*
Med vožnjo smo imeli tudi pevski koncert; samo klavirja in pevovodje je manjkalo. Due tu Mrs. Debevc in Mrs. Drčar
so celo Amerikanci aplavdirali. *
Ko smo se vozili mimo neke postajev v Pennsylvaniji, se je vil pofeg proge, zelo blaten potok, podoben beli kavi zmešano Franckovo cikorjo. Mrs. Debevc je pri tem vzkliknila: "O, če bi bila v resnici to kava! Takoj bi naprosila viakovodja,
da bi malo ustavil!"
#
Delegat Gregorich iz Jolieta je izboren mojster pri očesnih operacijah. Ker mi neki delegat iz Clevelanda ni mogel potegniti ostrega prahu iz očesa, je to srečno in brezplačno izvršil moj jolietski znanec. John, v Jolietu nimajo še nobenega očesnega špecijalista. Na noge in korajžo!
*
Dospevši v Cleveland, sem na našem St. Clair ju pred slovensko banko zapazil dva pu-eblska delegata, Bojca in Rus-sa, ki sta se jezila vsled številnih avtomobilov na onem križišču. Tedaj še nismo imeli rdeče varnostne luči na našem vogalu. Jaz bi bil svetoval so-bratu Bojcu, ker je precej dolgih nog, da naj cesto kar preskoči s enim korakom.
. * *
Predzadnji trije delegatje iz Colorada so dali slovo Clevelandu šele naslednji torek in si cer Germ, Kochevar in Chulig Mudili so se v New Yorku, Phi-ladelphiji in tudi v Washingto-nu. V Washingtonu se je bratu Germu najbolj dopadla državna tiskarna, kjer tiskajo lepe ru mene bankovce. Menda se mu še danes sledijo sline po njih kakor bi se tudi meni . . . Pred odhodom iz Clevelanda so se okrepčali v Jennette restavran-tu s finim segedinskim gula-žem.
Zadnji izmed vračajočih se delegatov se je pri meni mudil delegat Petelin iz Montane. Va bil me je s seboj, da bi šla en krat jiad gorske leve in mon-tanske medvede. Ker pa jaz nisem prijatelj lova, sem ostal še na našem.St. Clairju.
Bolniška postrežba za siromašne ljudi.
Bolnišnice in neodvisne klinike.
Klinike (clinic), zvane tudi dispenzarije (dispensary) so ustanove, ki nudijo zdravniško oskrbo bolnikom, ki niso bolni, da morajo ležati v postelji. Človek gre na kliniko ravno tako kot da bi šel v zdravnikov urad, mesto da zdravnika pokliče k sebi na dom.
Večina bolnišnic ima dandanes svoje klinike, ki se zovejo "oddelki za zunanje bolnike" (out-patient department). Ima mo pa tudi klinike, ki so neodvisne od bolnišnic. V velikih mestih taki bolnišnični oddelki za zunanje bolnike imajo mno go pododdelkov, ki se tudi zovejo klinike in od katerih se vsak bavi s kako posebno panogo zdravništva. Tako imamo klinike za notranje bolezni, ki-rurgične klinike za oči, za ušesa, za nos in grlo, klinike za tuberkulozo, srčne klinike, klinike za ženske bolezni, zobozdravni-ške klinike in klinike za spolne bolezni.
Večina takih bolnišničnih oddelkov vsebuje tudi posebne klinike za otroke, takozvane pediatrične klinike. Nekateri imajo celo posebne klinike za novo-ojenčke in klinike, kamor se matere obračajo za pregledovanje in nasvet pred porodom. Tupatam je najti tudi klinike, kamor se lahko pošiljajo otroci, ki so mršavi ali nimajo teka, oziroma ki jim je t$eba posebne oskrbe. Te se zovejo prehranjevalne klinike (nutrition clinic; tu vagajo in merijo otroke ih velijo materi, kako posebno hrano je treba dajati otroku za njegov vzrast. Nekatere ustanove imajo tudi klinike za sladkorno bolezen (dia-botic clinic), klinike za "hay fever" in klinike za druge posebne vrste bolezni.
Ako manjše klinike nimajo oddelkov, pa imajo vsaj splošno zdravniško in kirurgično kliniko. In ako ne morejo zdraviti bolnika v teh klinikah, mu povejo, kam naj se poda za primerno zdravljenje. Mestne klinike in klinike privatnih organizacij.
V	nekaterih krajih je mestna občina otvorila klinike, kamor se ljudje obračajo za zdravniško preiskavo, ako imajo tuberkulozo, oziroma sumijo, da jo imajo. Imajo tudi mestnih klinik za otročjo oskrbo in za predporodno oskrbo; vsaka taka klinika služi za Svoj mestni okraj. Tupatam tudi dobrodelne ustanove, settlement houses in cerkve vzdržujejo take klinike.
Zdravstvena središča.
V	zadnjih letih prevladuje tendenca, da se vse izvenbol-nišnične klinike in zdravstvene organizacije v dotičnem mestu spravijo pod eno streho. Taka skupna stavba se imenuje zdravstveno središče (health center). To pospešuje sodelovanje med takimi organizacijami, kot so udruženje obiskujo-čih bolničark, društev proti tu berkulozi in enakih organizacijah. Zdravstvena središča so veliko prispela k boljšemu jav nemu zdrastvu v mestu. V teh središčih se rešujejo vsa zdrav stvena vprašanja; iz istih se odpošiljajo bolničarke v pri vatne hiše; v njih se vrši različno delovanje na zdravstvenem polju: preiskujejo zdravstveno stanje ljudi, vzdržujejo tečaj za poduk materam o modernih metodah otroške oskrbe, klinike za čiščenje otrokovih zob in klinike za tuberkulozo. V nekaterih zdrastvenih sredi ščih se ne nahajajo klinike za lečenje ljudi, ali pacijenti se preiskujejo in napeljujejo k dobremu ali v primerno kliniko.
Zdravniki v klinikah.
Dandanes mnogi zdravniki žrtvujejo nekoliko ur na leden za brezplačno delo v klinikah. Dostikrat ravno najboljši zdrav niki so oni, ki posvečajo del svojega časa za klinično delo. To pomenja, da Človek, ki se
obrača na kliniko, ne sme misliti, da pride v neizkušene roke, narobe — on dostikrat pride v oskrbo najboljših specijalistov. Kdo se sme posluževati klinike?
Na kliniko sme iti vsakdo, ki ni v stanu plačevati rednega zdravnika. To lahko pomenja človeka, ki je bil nekoliko časa brez posla in je zato vporabil vse svoje prihranke, ali pa človeka, ki sploh premalo zasluži, da bi bil v stanu plačevati zdravnika. Na drugi strani je tudi mogoče, da nekdo, ki drugače zadosti zasluži, je imel toliko bolezni doma, da je vporabil vse svoje prihranke in ne more več plačevati zdravnika, pA se za to obrača na kliniko za nadaljno zdravljenje. Lahko se tudi godi, da nekdo, ki drugače plačuje zdravnika za običajne bolezni, nima toliko, da bi plačeval specijalista, ako ga potrebuje.
Klinike zdravijo za neznatno pristojbino ali celo brezplačno.
Večina klinik zaračunja malo pristojbino, od 25 do 50 cen tov za vsako vizito. Navadno je treba tudi plačati za posebno delo, kot za x-žarke, preiskavo urine itd. Tudi za naočnike, ki jih daje očesna klinika, je treba plačati, dasi tam stanejo veliko manj kot pri optiku. Za leke se tudi zaračunja prav mala svota.
Ako pa je kdo tako siroma šen, da mu sploh ni mogoče plačati ničesar, ga vendarle lečijo in. mu dajejo potrebne leke brezplačno, ako razloži svoje gmotno stanje.
Klinike proti plačilu. V nekaterih mestih so v zadnjem času organizirali klinike, j ki zahtevajo določeno- pristojbino, takozvane: pay clinics. To so klinike, h katerim se lahko zatekajo ljudje, ki morejo plačevati en dolar ali približno toliko za zdravniško postrežbo, ali ne morejo plačevati dragega specijalista. Te klinike so zia-sti koristne za ljudi,, ki imajo kako resno bolezen, lečenje katere je pretežko za navadnega zdravnika, ali ki^ imajo dolgotrajno bolezen, proti kateri zdravljenje domačega zdravnika ni nič pomagalo. Dostikrat take bolezni potrebujejo rabo oprem, ki jih privatni zdravnik nima na razpolago.
Upati je, da se bo v bodočnosti število takih klinik čim dalje več povečalo, kajti zares odgovarjajo potrebam ljudi, ki ne morejo posluževati se dobro-delstva klinik za siromašne ljudi, pa nimajo zadosti sredstev, da bi se zatekali k specijalistu.
Kdaj so klinike odprte?
Velike bolnišnične klinike so navadno odprte vsak dan, približno od devetih do dvanajstih zjutraj in od dveh do štirih popoldne. TOpatam nekatere klinike so odprte tudi zvečer. Otroške klinike so dostikrat na razpolago v soboto zjutraj.
Na deščici zunaj vrat klinike so navadno navedene ure, kdaj se ordinira. Drugače pa se lahko telefonira na dotično kliniko, da se izve, kdaj je odprta. V nekaterih klinikah je mogoče vnaprej ustanoviti čas sestanka, bodisi ustmeno, pismeno ali po telefonu; to prihranja paci-jentu in zdravniku mnogo časa.
Socijalni oskrbniki.
Socijalni oskrbniki (social workers) so zdravnikovi pomočniki. Njihova naloga je iz-praševati pacijente glede vseh okoliščin njihovega domačega življenja, dela in preteklosti, ki jih zdravnik mora poznati, ako naj umno zdravi bolnika. Izpraševanja teh pomočnikov se ni treba bati; to so prijazni ljudje, ki hočejo pomagati bolniku. Kdor je z njimi odkri-tosrče nin zaupljiv, daje zdravniku priliko, da ga ozdravi.
Tolmači.
Ako se klinika nahaja v okraju, kjer je mnogo tujeyod-cev, je v nji nastavljen tolmač, ki zna govoriti one jezike, ki se večinoma govorijo v soseščini, ali pa se klinika obrača na ka-
kega pacijenta v čakalnici, da služi za tolmača. Zato ni treba se bati, da ne bodo razumeli človeka, ki ne zna govoriti angleški.
Pohajanje klinike.
. Ako človek pohaja klinike toliko dolgo, dokler mu zdravnik pravi, da je potrebno, bo hitreje ozdravel in z manj nevarnosti zopetne bolezni, kot oni, kateri misli, da je on in ne zdravnik poklican soditi, da-mu je treba povrniti se ali ne. Ako se pacijent poda na kliniko, čim se slabo počuti in. ne počaka, da ga bolezen prisili posteljo, si navadno prištedi dolgo in dragoceno bolezen. Geslo klinike je dandanes preprečevanje bolezni. To geslo bi moralo veljati tudi za vsakega človeka.
-o-
Vdovcu ali vdovi, ki se zojx't poroči, ni treba kupovati nobenega pohištva.
Neustrašenega moža svet najbolj spoštuje.
ženski
Kdor" govori vedno o velikih
stvareh, niti malih ne izvršuje. *
Nič ni bolj blagočutečega kakor zavest, da si storil neka.i dobrega.
*
Ce bi zdravniki zamogli izvrševati operacije tudi na vesti bolnikov, bi bili noč in dan za posleni.
*
Samo dober načrt ti ne bo dosti pripomogel; istega moraš
tudi v resnici izvršiti.
*
Ljubosumnost je največji bacil prepira in sovraštva. *
Luč ljubezni ni dobro preveč prižigati, da prekmalu ne
zmanjka olja v svetilki. *
Cas, potrpežljivost in delavnost premagajo vse; najboljše orožje pri tem je pa hranilna
knjiga.
'i *
Trnjeva steza do nebes« no velja toliko denarja kakorupa pot do urada ameriškega zveznega senatorja.-
Skoraj znorel
vsled hrbtobola.
Johnson's Red Cross ledični ob-liž hitro in takoj pomaga.
Takojšnja pomoč je zagotovljena skt-ro v trenutku, ko pritisnite na boleli del Johnson's Red Cross ledični obli/ To staro zanesljivo zdravilo greje rn pomirja, prežene takoj hude bolečine in ostre zbodljaje iz križa, pomaga in daje slabim hrbtnim mišicam prilik« za zadobe nazaj svojo moč. Okorelost skoro vedno čudežno izgine. Za hitro pomoč zagotovo vprašajte za velik Johnson's Red Cross ledični obliž z rdečim flanelastim ozadjem. Vsi lekarnarji ga prodajajo.	—Adv't.
Priznalna pisma.
"Cenjeni Mr Wahcic: Lepo se vam zahvalim za vašo čudodelna Alpen Tinkturo, katero sem rabila z najboljšim uspehom. Da nisem rabila vaie Alpen Tinkture, bi lase popolnoma izgubila. — Mar> Stalcer, Cleveland Ohio.
Mf
>_jes
vam moram zahvaliti za va?o v resnici čudodelno Alpen Tinkturo. Porabil sem samo eno steklenico in so mi lasje krasno nar>stli na glavi, na tistem mestu, ko sem jih že pred-12 leti izgubil. Zato vam ostanem vedno hvaležen. Daniel Gruich, P. O. Point Annc Bel-Levile, Ont. Canada
"Vaša Bruslin tinktura v resnici prav izvrstno deluje proti sivim lasem. En dober teden sem tisto rabil, pa imam popolnoma naturne lase kakor mladenič 18 let star. Ostanem vam hvaležen za pošteno postrežbo: Fred Fizich, 1125 So. kend Str.. South Bend. Ind.
"Cenjeni Mr. Wahcic: Rabil sem vaš Wahcic Fluid zoper revmatizem in trganje po kosteh V itirih dneh sem popolnoma ozdravel kakor tudi moj prijatelj. katerega je strašno trgalo po kosteh, da ni mogel 'ne hoditi in ne spa ti, sedaj je popolnoma zdrav. Ostaneva vam hvaležna in želiva, da bi se vsak rojak v takem slučaju do vas obr-nil. Mike Kodrich, P. O. Box 221 Ne* Brighton. Pa."
Vsakemu $5.00, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
Imam še dosti drugih zdravil. Katere so potrebna za vsako družino Pišite takoj po cenik ga pošljem zastonj.
JACOB WAHCIC
1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio-
GLASILO K. S. K. JEDNOTE,
12. OKTOBRA, 1926.
«lll»»l
septembra. Dr. šteje 51 čl.
Od društva Vitezi sv. Jurija, št. 209, South Chicago, ni., 27675 Selenik Joseph, R. 18, $1000. Susp. 12. septembra. Dr. šteje 10 čl.
Prestopili.
Od društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., k društvu av. Janeza Krstnika, št. 143, Joliet, 111., 22841 Buehar Frank, R. 16, $1000. Prest. 24. septembra, j. dr. šteje 603, 2. dr. šteje 40
Od društva sv. Cirila in Metod* št. 8, Joliet, 111., 10629 Zupančič Frank, R. 27, $1000. Odstop. 25. septembra. Dr. iteje 115 čl.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, 111., 23580 Mlakar Martin, R. 16, $1000, Odstop. 5. septembra.v Dr. šteje 80 a.
Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont., 19147 Wilpinger John, R 41, $1000. Odstop. 27. septembra. Kuhar John, R. 35, $1000. Dr. šteje 169 čl.
Od društva Vitezi sv. Flori-jana, št. 44, South Chicago, III., 12834 Verbič John, R. 35, $1000. Odstop. 27. septembra. Dr. šteje 217 čl.
Od društva sv. Frančiška Se-rafinskega, št. 46, New York, N. Y., 22976 Jerman Agricij, R. 24, $1000. Odstop. 8. septembra. Dr. šteje 87 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 12905 Jakich Josephine, R. 16, $1000 ; 26569 Jakich Ely, R. 38, $1000. Odstop. 24. septembra. Dr. šteje 233 čk
Od društva Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 13642 Za-krajšek Helen, R. 22, $1000. Odstop. 30. septembra. Dr. šteje 328 čl.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, 111., 12158 Kobe Mary, R. 17, $1000. Odstop. 19. septembra. Dr. šteje 253 čl.
Od društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn., 11814 Skvortz Matilda. R. 25, $1000; 26207 Skvortz Thomas, R. 31, $1000. Odstop. 28. septembra. Dr. šteje 146 čl.
Od društva sv. Ane, št. 150, Cleveland, O., 14026 Zitko Anna, R. 33, $500. Odstop. 19. septembra. Dr. šteje 208 čl.
Od društva sv. Martina, št. 178, Chicago, 111., 25714 Selaj Stefan, R. 29, $1000. Odstop. 21. septembra. Dr. šteje,34 čl.
Od društva Marije Majnika, št. 204, Aurora,. Minn., 13513 Vesel Agnes, R. 29, $1000. Odstop. 12. septembra. Dr. šteje 8. čl.
Zvišali zavarovalnino.
Pri društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 8039 Mostar Angela. R. 36, z $500 na $1000. Zviš. 14. septembra. Prememba zavarovalnine iz 20-letne v dosmrtno zavarovalnino.
Pri društvu sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn., 27794 Urick Rudolph V., R. 16, $1000. Spr. 16. septembra.
Josip Zalar, glav. tajnik.
Ali pazite na signale nevarnosti
V noči 18. aprila, 1775 je Paul Revere opazil in razumel varnostni signal v stolpu neke bostonske cerkve, nakar je ljudstvo opozoril na nevarnost sovražnika s tem, da je v diru pri jahal tudi do poveljnika domače armade. Ta nočna ježa P. Revera je postala zgodovinsko znana.
Ali pa pazite na signale nevarnosti, katere dela narava v zgodnji jeseni? Hitra prememba vremena vam lahko povzroči razne opasne bolezni, Če trpite vsled zabasanosti. neprebave in drugih želodčnih neprilik. Tri-nerjevo grenko vino vam čisti Želodec ter pomaga črevesju, do rednega delovanja, kar je najboljša obramba proti napadom bolezni. Cena ene steklenice je $1.25, na jugu in zapadu nekaj malega več. Imejte tudi Tri-nerjeve tablete zoper prehlad pri rokah. Ako teh zdravil ne dobite v lekarni, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111.
(Adv.)
Moj prihod v staro
domovino.
strahu. ku mero vzeti. Ker gospodič-Kaj takega se ni zgodilo, kar na Angela ni utegnila odzvati Pokazal je na mrtvi osi. se pozivu, je odgovorila: je pomnila ne — in dve mrtvi "Milostljiva! Žal mi je, da osi naj bi bili to povzročili. ,ne morem priti, ker so moji --o--j dnevi šteti."
Obilen ribji lov.	"Francelj, ti lump, kaj pa
Hubbard, N. S., 29. septem- delat na črešnji?" bra. — Semkaj se je vrnil kapi- "Vrabce odganjam!" tan Harnish, - ki je lovil na	*
Southwest otoku ribe vretenice "Včeraj mi je zdravnik vno-(mackerel). Ko je ondi samo vič prepovedoval piti pivo in enkrat vrgel veliko mrežo v vo- pušiti. Kaj neki to pomeni?" do, se je ujelo 40,000 rib; v 'Morda misli, da ga boš vsled resnici dober plen. '	.tega prej plačal?"
Filipinci zahtevajo svobodo. "S svojo ženo sem se sezna-Manila. 29. septembra. — Se- nil o priliki velike železniške natska in kongresna zbornica nesreče."
je sprejela resolucijo, v kate- "Oh. veš kaj. toži železnico
ri se odločno zahteva popolno za odškodnino."
neodvisnost in svobodo od Zdru-	*
ženih Držav; označeno resoluci- Oče: "Zakaj pa jokaš, Pep-
jo je včeraj vrhovni narodni ček?"
svet tudi odobril.	Pepček: "Zato, ker pravi
-o--sosedov Jurček, da ste bratca,
Iz otroških ust.	ki ga je danes štorklja prinesla,
Stara teta svojemu malemu na obroke kupili kakor gramo-nečaku: "Daj mi poljubček, fon." pa dobiš en penny."	*
"Dečak: "O, to je vse pre- Po cesti se pomika pogrebni malo. Meni plača moja mama sprevod. Tuj gospod, videč povedno en nikel, kadar mi da ka- grebce in zastave vpraša boso-storjevega olja."	petega fantiča za pojasnilo.
-o--Gospod: "Ali veš, kdo je
Šivilja gospodična Angela je umrl?" dobila pismo stalne svoje odje- Fantič: "Ja! — Tisti, ki v malke, naj pride na dom otro-.trugi leži."
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem ža losrno vest, da je moj nepozabni soprog
vseh najnovejših jesenskih kakor tudi zimskih svilenih in volnenih oblek za žene in dekleta.
Ker imamo preveliko zalogo oblek, smo se odločili iste razprodati po sledečih skrajno znižanih cenah:
OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA številke 15 do 52
Obleke vredne $ 5.25 do $ 6.25, sedaj $ 4.50 Obleke vredne $ 9.95 do $10.75, sedaj $ 825 Obleke vredne $15.95 do $17.50, sedaj $12.95 Obleke vredne $19.95 do $35.00, sedaj $1645
Vse gori navedene cene
Poleg v sobi je ležala moževa žena.
Kaj le ima moj mož? si je mislila. Čutila je, da je nekaj drugačen kot navadno, morda radi tega. ker ni čula enakomernega praskanja peresa, morda je slišala, da je vstala od muze. Morda je le v sebi čutila drugače?
Kaj ima mož? je premišljevala. Vedno trdneje je bila prepričana, da se je nekaj zgodilo. Opogumila se je in prilezla v sobo.
Tam je stal on — ob oknu — čisto tiho. Kaj je bilo? Solze?
Nalahno se je približala.
Pj^den se je zavedala, je začutile eve roki, ki sta se ovili krof nje —" njegovi roki . . .
"Ksj ti je?" je vzkliknila v
so garantirano veliko nižje kakor kje drugje.
Poslužite se te prilike prej kakor mogoče, ker te nizke cene ostanejo v veljavi samo za kratko dobo. Za obilen obisk se vam priporočam
Benno B. Leustig
6424 St. Clair Ave. . Cleveland.«)
rx
LIFE AND LABORS
of
Rt Rev. FREDERIC BARAGA,
First Bishop of Marquette, Mich.
By
CHRYSOSTOMUS O. F. M.
VBRWYST.
of Los Angeles, CaL
"On the other hand the Indians in the mission stations increase more and more and live
toooooooeoooottoooofttrtrtifioirTriin *
SPORT'S AND SOCIAL ACTIVITIES
Edited by Stanley Zapan. '
"I confirmed 42 persons at Ontanagan this year. On the very next Sunday which I
spent there had a real mis- happily and are satisfied, sionary joy. There are, name- "From Middle Village I went ly, in the neighborhood still: to the mission of Arbee Cro-some pagan Indians. As soon iche, which was my first In-as they heard that I had ar-!dian mission. Thirty-four years rived, some of them came to; ago I began my missionary life me and asked for Holy Bapt-jhere, which I have ever since ism. I commenced a tonce to continued, for I always consid-
er myself a missionary. The Indians of this mission, especially the aged, are always happy to see their former missionary in their midst and T myself always feel very happy when I remember the many consolations I had in this mission, for
keganites on their home diamond. That is another day to look forward, too.
Notice.
All members of the St. Joseph Sports are expected to come to a special meeting to be held October 15th, at 7:30 at the Slovenian Home in Collinwood. All the baseball players are asked to come and bring their uniforms.
instruct them and on Sunday I baptized nine of them, mostly adults, for which I returned heartfelt thanks to God, for it is a long time since I baptized so many.
"I received much consolation and joy at Marquette, where Rev. Henry L. Thiele is now then conversions were still very stationed. The church there j frequent and numerous. Whole is altogether too small to hold families became converted and all the congregation. The wish were baptized together, father, to have a large new church had mother, and all their children, long ago become loudly mani- The missionary stationed at fested, but the former priest | this mission, Rev. Seraphin being advanced in years was | Zorn. is incredibly zealous and lacking the necessary energy active, so that I admonished and determination for under-1 him to moderate his zeal a lit-taking anything. But since j tie because he is in danger of Father Rev. Thiele. who has prematurely sacrificing his built already many churches, I health and precious life. He arrived there, and is actively preaches every morning after developing his energies, every-!Mass and often makes long thing is rapidly advancing and journeys to visit and instruct in a short time a beatiful, dur- the Indians that live at a disable and large church will tance. I conferred the Hc.y stand there unto the great joy Sacrament of Conf ircat an of his faithful congregation. here also and preached to the The members of the congrega->*ans, who likewise feel hap-,
tion have contributed to the P*. when hear'ng their oW miS"! new church, sionary P^ach.
(Photo by eourt«»y Bukovnik Studio).
K. S. K. J. CHAMPS	"
St. Joseph Sports, 169, Collinwood (Cleveland), Ohio
Standing from left to right among players are: Mr. John Zulich, Trustee of K. S. K. J.; on the extreme right, Editor of i "Glasilo," and beside him the Sport Editor.
Collinwood Finishes Season.
St. Joseph Sports team wins championship by beating crack Waukegan team. October 3rd was one of the biggest days in the history "of K. S. K. J. sport. On this day which was witnessed by many and will be forgotten by few the St. Joseph Spcrts of Collinwood, O., took
building of this some $50, others $100, others again $150, and one gave even $600."
In his letter of November 29, 1864, Bishop Baraga writes:
"I have just returned from a two-months' visitation amongst the Indian missions. First I visited the mission of Cross Village. I was very much pleased at the good progress this mission has made since my last visit. As the church was too small, the Indians determined to built an addition and fit it up. What they had resolved to do that they really aid.
"They executed the work so beautifully and durably that no white carpenter could have done it better. It is true, the zealous missionary, Rev. Louis Sifferat, helped them at it considerably. In order to animate the Indians, who are naturally slothful, to work, he himself put his hands to the work and encouraged them more by example than by word to labor assiduously at enlarging their church. I remained until the following Sunday, on which I preached twice to the Indians and gave Confirmation.
"From there I went to Middle Village, another Indian mission, which is attended from Cross Village. There also the mission church is too small. Preparations are being made to build a larger one. I hope the work will soon be taken in hand. It is a pleasure to see how the Indian missions are growing, whereas the pagan Indians in the woods, who will not hear about conversion, are remarkably decreasing in numbers. I have often heard from my Indian guides on my former missionary journeys, when passing places:
" 'Here was once a large Indian village; now not a single Indian lives there, or only a couple of families, who eke out a miserable existence."
From this mission I wen1, to Grand Traverse, the mission of the aged missionary. Rev. Ignac Mrak. He has been laboring in the Indian mission field for a long time and his ministerial labors are very hard for besides Grand Traverse he has ten other smaller missions to attend, which he visits from time to time, and he has to preach in four different languages, Indian, English, French and German.
To some of these stations he is obliged to go on foot and carry all things necessary for holding divine service in hi3 satchel, to others he goes on horse back or in a boat. I went with him to some of these missions to administer holy Confirmation, but was often obliged to dismount from my horse and go on foot because I was afraid that the horse might fall down and injure me as the roads were uncommonly bad. I spent two weeks with this excellent missionary and conferred Holy Confirmation at different stations on Sundays.
"I went with him to Carp River, where the good people built a small church, so that when the missionary comes he may there read Holy Mass and preach. I have blessed this little church to the joy of that Christian congregation. In like manner I blessed the spacious grave yard, which the good people have fenced in. I would gladly have fulfilled the earn est wish of this good congrega tion to give them a resident priest, but unfortunately increasing in numbers, but sel dom do priests offer themselves to come to this distant and difficult diocese.
"From Carp River my way led me to Mackinac. This mission is very old, for Jesuit Fathers labored here as mission aries over 200 years ago.
(To be continued) O—-i
(Photo by courtesy of Hukcvnik Studio).
SAFE ON SECOND! Catcher Merlak of Wauke-nan beats Stermole of Collinwood to second.
into camp the strong Waukegan, 111., team in one of the toughest battles ever fought on the N. Y. C. diamond. The game thrilled some 1,500 fans.
The Waukegan boys arrived Saturday night, but ceremonies did not start until 2 o'clock Sunday when both teams arrayed in uniform congregated in front of the Slovenian Home in Collinwood where Mr. Anton
II HM m H t M 11 I'M 11 111 U H 1 1 I 1 1 111 I Mi 1 H 111111111»
!| Prihranite nekaj od svojega zaslužka
vsak plačilni dsn in »lotite ga v nafto varno in canealjivo banko. Začudeni bosta kako hitra vali prihranki rasteio in vrhu tega vam plačamo mi po 3% ©bread dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Vlagate lahko v nafto banko
?rav tako zanesljivo kjerkoli ivite ftirom drtav, kakor če bi iiveli v naftem mestu. Pilita nam za pojaanilo in dobita odgovor v svojem jeziku.
Ako driite denar doma, iz* postavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju
__________in dostikrat ae ga potroši
brez potrebe, če ga imate pa na nafti močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar sa ga lahko dvigna ali deloma ali čeloma kot fta kdo potrebuje.	?
Nafta banka ima nad $740.000 kapitala In reservnoga sklada, kar Je znak varnosti za vaš denar.
Skupne denarne vloge pa presegajo čas i milijo««* dolarfte*.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON ST. s: JOLIET, DLL. Wm. Redmond, preda.	Chaa. G. Pearce. kaair,
Joaeph Dnnda, pomol, kasir.
i. H'.H iii M H 111< -h.+-i
the first run of the game and from then on the score evened up to 4 up in in about the fourth frame. The score then was at a standstill until the 10th inning when Collinwood pushed over the winning run. The game was a remarkable one, although here and there were^ scattered a few errors. Kadunc, thirdbaseman for Col-wood was easily the star of the game, owing to his heavy hitting. He also put another notch in his homerun belt. Pekol, Collinwood'8 star catcher also featured with the bat. Relic and Zalar also shared honors as both pitched airtight ball.
Waukegan's star was undoubtedly, little Joe Umek, the clever hurler, while Kern, the left fielder also' Shone in the gtrrdferis.*
In the evening,.a celebration was held " in the Slovenian Home. The loving cup Was presented to the Sports after both, Mr. Opeka and Mr. Nach-tigal. managers of, the teams, Waukegan and Cpllinwood respectfully, introduced their players. Mr. Opeka was presented a bouquet of flowers by the St. Joseph lodge in appreciation to the Waukegan team for having travelled so far to match skill with them.
A few talks were given. Among the notables present was Mr. Zalar, Supreme Secretary of the Union. The rest of the evening was spent in dancing to the tune of the Res
IF —
if
you want to Miss the time of your young life
just
fail to show up at the St. Joseph Sports' Fall Dance that will be given October 16th
at the
Collinwood Slovenian Home on
Holmes Ave. Dancing will start at 7:30 and
continue indefinitely While refreshments will be
served FREE there will Be other features on the program
that will make you feei Good for the rest of the year. Music by Hoyer Trio. This blowout will be a a sure cure for the blues.
DON'T FORGET NEXT SATURDAY NIGHT!
t» -—mxrr9-
Najdražja knjiga na svetu.
New York, 4. oktobra. — Tu živeči premožni zasebnik Otto Wellbeher je lastnik najdražje knjige na svetu. Te dni je prejel od vodstva benediktinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem prvo sv. Pismo, katero je tiskal in izdal znani nemški izumitelj tiskarstva Guttenberg. Cena te dragocene knjige je znašala $305,000. Predno so to knjigo odposlali v Ameriko je bilo treba dobiti dovoljenje od avstrijske vlade.
-o
Vprašanje jugoslovenskega kardinala. Pariški listi poročajo iz Rima, da je papež Pij XI. obljubil, da bo imenoval
Grdina, President of the K. S. -—-.-.t, — —--------------- .	■	. .
K. J. welcomed the Waukegan'nick Bros. The boys have'prvega jugoslovenskega kar boys. Mr. Grdina also showed'shown their worth with some dinala na prvem bodočem the bacon or namely, the tro- snappy pieces. They recently
made their debut in Cleveland,
phy, a beautiful silver loving cup for which the boys were to fight for. Accompanied by the nia, where they as it were woke
konzistoriju. Najresnejši kan _______________ didat za kardinala je zagreb-
having come from Pennsylva- ški nadškof dr. Anton Bauer
Slovenian Home band the two teams marched over to the ball field. -
The game started at 2:30, the odds being 2 to 1 in favor of Waukegan. Collinwood scored
up the Quakers.
Poštenost je najboljša lestvica
To make things lively the do častnega ponosa. Cleveland delegation has prom- 1	*
ised to come to Waukegan if Tie žali moža, ki je nizke po not sooner then next spring, stave; morda ima močnejšo where they will play the Wau- pest kakor ti.

PREVIDNO in PAMETNO
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, drtavne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vae bonde, katere laatuje K. S. K. J. amo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje.
A. C. ALLYN & CO.
67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
fftTT.....wnt!iiiiiiiiiiiiinmiiiMiiiiiiimw
TiTmnTimniTtmimiTmimiimitTiimiTrrT;


SEDAJ JE ČAS ZA -
Newyorsko grozdje
Grozdje v državi New York bo kmalu popolnoma zrelo in se bo pričelo razpošiljati.
Kakovost grozdja je letos najboljša, in kakor veste, je "new-yorčan" za naš okus najboljši in ga v tem oziru nobeno grozdje ne "bita." Tudi čisti se najhitreje in najlažje.
Sedaj je cena razmeroma zelo nizka, in ako si sploh mislite napraviti kaj grozdnega soka, je v vašem interesu, da si naročite eno ali več kar.
SEDAJ JE CAS ZA NAROClTEV Naročila in druge dopise pošljite na:
Jugoslav - American Corporation
455 W. 42nd STREET, NEW YORK CITY, N. Y.

imniimtTHm
M .„
iiimiHmniiHimiiiimiiiiiiiiimiimimiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiimsiiiiiiiiitiiiifi " — ----* -	K. S. K. J. Društvom:
IF. KERŽE,
E 1142 Dallas Rd., N. E. I CLEVELAND, O. /
Radar naročate zaatave, regalije io drugo, pazite na moje ime in naalov, Če hočete dobiti najboljfte blago za najniije cene.
Načrti in vaord ZASTONJ 1
imiiiiiimir
Bridgeport 23 K. S. I
K'. J. and St. Joseph Športsl69 before their tiissle on lAbofr
rt, Ohio. .
: XXIIXIIISLXXXXXIX IT
ckzxx
JAKOB 0RAŽEM
WENONA, ILL.
Prvi in edini slovenski pogrebni zavod
v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, III.
Oskrbuje pogrebe v popolno zadoVoljnost strank. Ima*na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge 8lične prilike.
Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote.
nrvwT»Hfmmit«»»intT»t«tiimiTTTT^
. i. 1 . »
(Nadaljevanje)
"Torej ste prišli, gospod? Vedel sem, da se vrnete. Vsak dan sem pripravil vino in ho-stije za sv. mašo, če bi prišli, in sem pozvonil k službi božji. Le od nedelje sem nisem mogel. Ležal sem, umiral sem. Vsi drugi so že umrli. Mnogi v obupu in v nepopisni grozi ... A danes je praznik nebeške Gospe, danes sem moral vstati! S težavo sem se priplazil v cerkev, da še enkrat pozvonim . .. Tudi za sv. mašo je vse pripravljeno: vino, hostije, sveče sem prižgal, z veliko težavo. Lahko pričnete.
"A poprej mi dajte blagoslov in odvezo . . . umiram . . . Jaz ubogi grešnik . . ."
Tedaj se je nevredni duhovnik Gospodov zgrudil na kolena pred umirajočega starčka. Ko mu je dal odvezo, mu je spoštljivo poljubil gole, osušene noge, ki ob času nevarnosti niso sramotno bežale . . .
Vso žalostno dogodbo je Hauptmanič v polsnu gledal pred seboj. Polagoma so se vi-zijske podobe oddaljevale iz vidika, se razblinjale v neskončni neizmernosti. Tedaj se je kaplan zdrznil in zdramil.
"In jaz naj bi bežal kakor ta? Bil naj bi večji strahopet-nik nego zadnji starček in nego najbrezpomembnejši fant v vasi? Ta ostaneta in čakata: naj pr.de, kar pride ... O srce, ti malodušno in slabotno, kako si moglo spočeti tako sramotno misel ?"
Povsem zdramila in iztrezni-la ga je misel na sramoto, s katero bi mu beg omadežaval ime. Tako prepolno kipečih čijvstev mu je bilo srce, da mu še navzlic pozni uri ni dalo leči. Prižgal je luč, sedel je za mizo. In ko je sanjala zunaj v prirodi božji in tukaj v mali njegovi sobici tiha noč, ki pa v nji ni snivala in počivala črna smrt, in niso počivali stoteri in tisočeri, temveč so pretrepetali, prejokali, v bolečinah pretrpeli v*so noč. je mladi svečenik opisoval v klasičnih latinskih stihih grozo, ki jo je videl gospodariti po deželi z neomejeno sa-movladarsko močjo. In strašno okrutno je bilo to vladanje — srce mu je bilo zdaj hitreje, zdaj mu je od groze zastajalo, ko je razmišljal o strahotah, ki jih je zadnje mesece gledal in jih je vestno zapisoval.
Dolgo v noč je sedel ob mizi, sklonjen in ves zatopljen v svoj poem.
2e je v vasi zapel prvi petelin, ko zasliši od spodaj, od ver-kve sem glasno ječanje. Predrami se, vznemiri se in stopi k oknu. Res, spodaj ob cerkvenih vratih kleči črna postava in v odmorih glasno moli in ječi.
"Kdo pač je? Župnik je vendar že šel v svojo sobo."
Vzel je s stene ključ; tiho je stopal po stopnicah, previdno odprl hišna vrata in se oprezno bližal cerkvi.
"Rajavec?" se je začudil, ko je stal ob molilcu in se je sklo-
"S polovico premoženja ti postavim kapelico sredi polja, ki naj oznanja tvojo slavo in tvojo moč poznim rodovom, če mi sprosiš od usmiljenja božjega vsaj eno."
"Amen! A pojdi zdaj, Rajavec. Tukaj ne morete do jutra ostati. In bolnici sta doma v nemiru. Pojdite, spremim vas domov in ostanem do jutra
pri vas . . ."
* • *
katero prelil in muzikantu, ki je za dni zdravja zbijal po krčmah šale o župnikovih solzah.
"Prinesel sem ti zdravila Martinek. Vzemi, morda ti od leže."
Bolnik je vzel; a z glavo je neverno odkimal.
"Ne verujem, gospod župnik Čutim, da za me ni več pomoči Mica, odpusti tudi ti! Hude čase si imela ob meni."
"Kaj bi hude!" je jokala že nš. "Se trikrat hujše rada pre trpim, da mi le ozdraviš."
"Ne, Mica, ne ... O Jezus usmili se moje grešne duše!"
Večkrat tekom poldneva je še v polzavesti prosil odpušča nja ženo in Boga. Proti pol dnevu je dogorevala njegova | luč. Mrak je prihajal in noč XI. •
S Hajdine je gospod mestni
fizik jezdil v turniški grad, da Kmalu potem,so poklicali tu-!Pp^^^a spet bolno gra^čakinjo
di starega župnika, ker se je morala usoda Rozikina vsak hip
Ko se je v prvih dopoldanskih urah vrnil v Ptuj, je bila prvs
dopolniti ...	| njegova pot v hišo mestnega
Ko je v prvi jutranji zori priJPisar.>a Sagadina. jezdil gospod mestni fizik, je
našel hčer Rajavčevo mrtvo, že no pa nevarno bolno.
Kmalu nato je Dominik ^ divjem diru drvel proti Hajdini Kako je prišel na vranca, sam
In ko je solnce razlivalo prve jni Prav vedeL Le to mu Je svoje žarke čez polje, so devali j ostalo v spominu, da se je ob k večnemu počitku tako nena-!»rozni vesti' ki ie KosPod doma usahlo rožo Ptujskega Ifizik skuša' omiliti z lepimi be-
Polja . . .
• » «
Ob tistem času se je boril z boleznijo in s smrtjo tudi Martinek Mlakar, krojač in godec.
Zjutraj je krčmar Brodnjak opazil na njem znake bolezni, črne bule. Fantaziral je že vso noč. A mislili so, da govorijo vinski duhovi iz nje. Svetloba dneva pa je pokazala strašnj pečat pod njegovo sodbo in ob-
sot*k°-	gnjen in postaran, z bledim, iz-
Tedaj ga je Brodnjak iz svo- mučenim obrazom. Molče, boje hiše iztiral.	• iestno Je pokimal došlecu v
Vse mi okužiš, da mi noben zdrav	•
pivec več ne prestopi praga!" | »stric, kje je Rozika?"
"Gorim!" je stokal muzikant Rajavec je z roko pokazal na cesti. "Ves gorim! Ali go-!proti pokopališču, ne da bi kaj rim še na svetu, ali že v peklu? rekeK Domlnik je še bolj pre_
sedami, skoro zgrudil. Zašu melo mu je v glavi, kakor bi zahrumel čez svet in čeznj stra šni orkan poslednje sodbe, ob katerem se bodo gibale nebeške in zemeljske moči, in bodo vseh srca omedlevala od strahu in groze.
Pred hišo Rajavčevo je skočil s konja; naglo z drhtečo roko ga je privezal ob plot pri vrtu.
Iz hiše je stopil Rajavec, upo-
po-
0 moj Jezus, ali si me obsodil? In si me zavrgel? A kdaj in kje se je vršila sodba? Ničesar se ne spominjam. Usmiljenje, o sladki Jezus! Pomagajte, ljudje božji! O Mica . . . O Bog!"
Nič se ni več pričkal z Bo-
gom. ne se puntal zoper njega. Nekaj časa se je ječe opotekal po cesti, naposled se je zgrudil v jarek ob cesti.
Nihče ga ni dvignil. Pač so ga vaščani videli, ko je pal; a mislili so, da je pijan. In če bi tudi umrl tam v jarku, so mislili drugi, otopeli ob vsakdanji smrti, vseeno je, kje umre, ali ob cesti, ali doma v postelji.
A Mica je kmalu izvedela, da je Martinek na poti iz krčme omagal in da govori o smrti.
"Vedela sem, da umre!" se je prestrašila. "A vsaj na cesti ne, na cesti ne!"
Pohitela je, k njemu. Naj vstane, ga je prosila. Mož jo je spoznal.
"Ne morem, Mica . . . Umiram . . . Ves gorim ... O Mica, ko bi šla po gospoda! Pojdeš? Hvala ti! O Jezus, usmili se mene grešnika! Ne jokaj, Mica . . ."
"Saj ne umreš, Martinek. Domov te spravim in ti takoj pokličem gospoda. Prinesejo zdravila . . ."	N
In Mica, slabotna žena, žalu-
bledel in se je obrnil. S trdim korakom, molče, je stopal na njivo mrtvih. Rajavec je sklonjen šel za njim, da mu pokaže grob.
Grobar Jože Saj bald je sedel ravno ob oknu nizke svoje so jbice in je bral v obrabljenem.
nil globoko k njemu, da ga v te- joča, potrta mati, ga je dvigni-mi spozna. "A kaj delaš tukaj la z nadčloveškim naporom in tako pozno? Ali tako zgodaj, se je opotekala z njim skozi moram reči, ker ura je že dve.". vas proti borni svoji koči.
"Kje pa naj iščem pomoči, če Pol ure pozneje se je poslav-ne pri Bogu? Tudi na ženi so ljal Martinek od starega žup-
se pokazali znaki kuge."
"Tudi? O usmiljeni Bog!"
"Ko bi mi Vsemogočni ne vzel vsaj obeh!"
"Ne bo. Rajavec! Ni mogoče!" *
"O sv. Rok, ti mogočni prijatelj božji in zaščitnik zoper kužne bolezni, ohrani mi vsaj eno!" je med jokom zdihoval nesrečni mož.
"Upam, da vam jo sprosi od Boga. Morda celo obe."
nika.
"Odpustite vse, blagi gospod! Ni bilo iz hudobije, ko vas nisem ubogal in sem vas žalil. Bil sem pač lahkomiseln . . . In Mico tolažite, prosim . . . Sirota bo!"
"Vse je pozabljeno in odpuščeno. Odpusti Bog tudi tebi, Martinek."
Obema so tekle solze, staremu župniku, ki je že v prejšnih časih zaradi muzikanta marši-
strganem sv. pismu. Ko je zaslišal na pokopališču korake, je privzdignil glavo in je opazoval prišleca, mirno, ker že vsega hudega vajen. Videl je. kako se je Dominik ob svežem i grobu Rozikinem zgrudil na kolena; z vsem zgornjim telesom se je vrgel na rjavo prst, kakor bi hotel objeti in poljubiti nemi. neusmiljeni grob, ker ni mogel ljubljene in ljubeče neveste.
Rajavec je stal nemo, v bridke misli zatopljen ob grobu. Dolgo je Čakal in poslušal poltiho ječanje nesrečnega mla-. | deniča. A zdelo se mu je, da bo najbolje, ako ga v njegovi bolesti ne moti.
"Naj se izjoka! Tako se še najbolj umiri in potolaži."
Tiho je odšel; vrnil se je na dom k bolni ženi.
A Dominik ni jokal; ni mogel. Izprva povsem iz uma, da ni mogel spočeti in zamisliti ne ene jasne, celotne misli, se je polagoma zavedal. In kakor Martinek muzikant in kakor mnogi drugi v težkih tistih časih, se je tudi on začel pričkati s svojim Bogom.
"Čemu si mi jo ustvaril, o Večni, če si že od vekomaj sklenil, da mi jo vzameš? Ker ustvaril si jo vendar za me! To sem čutil; njeno srce za moje, moje za njeno! Življenje življenju! Kakor dva potoka, ki izvirata daleč narazen, a se združita, se zlijeta drug v drugega in se ne ločita nikoli več, dokler se ne poizgubita v neskončnosti in večnosti morja — tako midva ... A Ti si naju ločil! Ali si res Bog brez usmiljenja, Bog strašnega, nepre-prosljivega srda? . . .
"In Ti, o Kristus Gospod!
Ti, usmiljeni in iz srca mili! Ali nisi učil in z najkrasnejši-mi besedami proslavljal ljubezni ? Ali nisi bil usmiljen in dobroti j i v, ko si stopal po ti ubogi dolini solz, med trpljenjem in med solzami otrok božjih. Tvojih otrok, Tvojih bratov in sester? Ali se Ti ni v srce smili Ia celo prešestnica in očitna grešnica Marija iz Magdale? In prizanesel si jim, potolažil si jih z milo, z milosti polno besedo ... A ta deviški cvet si pu stil pokositi brez usmiljenja .
"V lepšem vrtu zdaj cveti!" mu je odgovoril nežen, tolažeč glas v srcu. A krik žalosti in obupa ga je prevpil in preglušil.
"Kaj je torej Tvoje usmiljenje, kakšno je, kje je? Kdo naj bo še dobro ti j i v, prizanesli v in usmiljen, če nisi Ti, vir dobrote, iprizanesljivosti in usmi ljen ja!"
"Kaj je večje usmiljenje življenje, polno tdpljer\ja, ali smrt?" mu je odgovarjalo srcu, tiho, ljubeče očitajoče.
"Saj bi živela v vedni sreči! Kdo je kdaj ljubil, kakor sem ljubil jaz? in kdo bi se potrudil kakor sem se namerjal jaz, da bi ljubljeno ženo osrečil z vso mogočo zemeljsko srečo."
"Ne govori, ne zarekaj se! Ker ali vidiš v prihodnost? Ali poznaš človeško srce in njegove skrivnosti ? Kaj veš, kaj mu bo v srečo, kako dolgo bi mu tvoja ljubezen bila!" 'O Rozika, Rozika!"
(Dalje prihodnjič)

Za stari kraj
Žima se bliža in z mrazom naraščajo potrebe in trpljenje. Povodnji, slaba letina, visoki davki in druge nadloge bodo potrebe letošnjo zimo več kakor podvojile. Kdo drugi naj pomaga, ako ne Amerikancl?
DENARNE POSIIJATVE
jo najboljša podpora in darila. Naša banka ima jastne zveze s pošto in bankami v starem kraju in zato more izvrševati denarne pošiljatve hitro in za-lesljivo, po pošti ali brzojavno, teh po nizkih cenah. M)i tudi dolarje izplačujemo v Jugoslaviji.
DENAR IZ STAREGA KRAJA
majp mnogi rojaki dobiti, bodisi iz bank, od sodnije itd. Mi imamo v teh ladevah številne izkušnje in zato vsakomur lahko ustrežemo.
NOTARSKE IN ODVETNIŠKE l*OSLE
»skrbimo mi tako za. tukaj, kakor tudi ' starem kraju. Pooblastila, kupne po-;odbe, pobotnice itd. lahko dobite pri las. Ako rabite v starem kraju zanes-jivo in točno etfvetniško pomoč, Vam jo lahko oskrbimo.
OSEBE IZ STAREGA KRAJA
mi hitro dobimo v Ameriko, ako jim e Vi top po zakonu dovoljen. Mi izdelamo izjave, prošnje za Washingtonn n vse, kar spada zraven.
SKUPNO POTOVANJE ZA BOŽIČ
/ stari kraj priredimo na 4. dec. t. 1. ^a francoskem parniku "Paris". Pot-likc bo spremljal uradnik družbe Potniki naj se prigiasc čim prej, zla-<ti nedržavijani, da jim preskrbimo še ?red odhodom dovoljenje za povrtiitev v Ameriko.
Ako želite potovati pred omenjenim iatumsm, nam pišite po vozni red. Mi tastepamo vse linije in zato lahko :strežemo.
V;e dopise o teh zadevah naslovite ia banko
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42nd STREET, NEW YORK, N. Y.
Mučne bolečine
v mišicih vam olajša In otekline odstrani
SEVERA'S
GOTHARDOL.
Priljublejn in zanesljiv hišni liniment. Dokaz njegove koristnosti je uspešna v poraba zadnjih 48 let.
Cena 10 in 60 centov.
Vprašajte utaj v lekarnah, i; V. r. SEVE1A CO.. CEDAK RAPIDS, IOWA
KJE JE?
Mihael čampa, iz vasi Sušje št. 4, P. Ribnica, Jugoslavija. V Ameriki biva že okrog 25 let. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov zet: Louis Lovšin, Box 581, Ely, Minn.
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS SKULJ 323 Epsilon Brooklyn, N. Y.
Edtni zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Združenih __ Državah.
DOMAČA ZDRAVILA.
V zalogi Imam Jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK.
Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka
rastlina za kaj se rabi.
V cenika boste naili ie drugih koristnih stvari.
mnogo
MATH PEZDIft Bra 772, City Hall Ste. New York, N. Y.
ITALIJANSKE HARMONIKE
li<irluji>ino in importi-ramo vnako-liine j»rvo-rittne
rofnepa <leln. ki «o' najboljše na ■vetu. Jam-vena detft tet. Nair ceno najnižje. Pouk na harmonike zastonj naiim kupcem. PiSIte po brezplačen cenik.
RUATTA SERENELLI A CO., 1014 Blue Island Ave., Dept. 73, Chicapo, III.
FARMA NAPRODAJ
Obsegajoča 150 akrov; dO akrov je obdelane, drugo je pašnik in gozd. To posestvo se nahaja samo dve milje do bližnje postaje in samo 5 mhiut do šole. Hiša ima,10 sob. Studenčna voda, mnogo sadnega drevja in trt; tu raste vsakovrstno žito in drugi pridelki. Moderno zgrajena štala za molzne krave; velik "sailo" ki je poln koruze; štala za konje in več drugih gospodarskih poslopij, vse v dobrem statnju. Proda se tudi 15 glav goveje živine, vsa T. B. pregledana; dalje 4 konje, 6 prešičev, 200 kokoši, 50 rac ves pridelek. Cena za vse skupaj je S7500.
Pilita na laatnlka:
ADOLF POTOK AR Box «7 Hartwkk, N. Y.
Telefon pisarne: S4SS Telefon stanovanja: 114
JNO A. TEŽAK
SLOVENSKA CVETU-ČARNA.
rafal N. Chicago ia Indlaaa Si
JOLIET, ILL.
V zalogi imam svete roie: Mala. Jam vence n pogreb«, lopko sa porok« In na bolnišnic«.
Na rotila s« »prejemajo ti« piaa«-aim. Mafoaifoias ia fcnojavata potoni.
V«a aaro6ila se Is vrlo po silo alskl oakrat pri I,
MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET. ILL. Telefon 2380-J.

lHIH»IimiIl»H»»»l
NAD 20 LET
že izdelujem
HARMONIKE
ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav.
V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge
PIANO ROLE IN plošče za gramofone
Pišite po cenik.
Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno.
Blago razpošiljam po celi Ameriki.
Se uljudno priporočam rojakom
ANTON MERVAR
Music Store
6921 ST. CLAIR AVE
CLEVELAND, OHIO.
ZASTAVE, BANDERA, REG ALI J E in ZLATE ZNAKE
za društva ter Člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave., Chirago, UL|
PiSite po eenik!
-- •
Telefon urada: 7»fl Telefon rUnovanja 4377
WEESE PRINTING CO.
1 JEFFERSON ST, JOLIET. ILL. 3. nadstropje, pri moetu. Julias G. Weese, poslovodja TIskarna In ladelovalniea fttampiUj is kavčuka. Tiskamo v vseh jezikih.
JOS. KLEPEC, Javni notar,
Insurance, Real Estate, Loans, Bonds. 107 N. Chicago St.	Joliet. III.
Prodajem 0% 1st mortgage note po $100 in več. Carancija A-l. Zglasite se ali pišite po nje. Tel. R-S768 ali I991-R.
PRIPOROČILO
n
Podpisani se priporočam ro- S jakom Slovencem in bratom Hr- g vatom v Jolietu, 111., ter bližini g za izvrševanje pleskarskih in ~ dekoracijskih poslov (Painting H and ijecurating) hiš in stane- H vanj. Jaz prenavljam sobe s jg papirjem (wall papering), čistim g ere-i in š^Tijalist p.-i cerkvenih dekoracijah; prenavljam tudi kipe. Delo je prvovrstno.
Svoji k svojim!
Toplo se priporoča:
JOSEPH MUREN
kontraktor, sobni slikar in decorator
202 STONE ST„ JOLIET, ILL
Telefon: 3069 M.
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butl«r Street,	Pittsburgh, Pa.
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pilite ali pridite osebno.
........................................................................s..........................ft
MNOGOTERE
-SMO ZADOVOLJILI -S TISKARSKIMI DELI -ZAKAJ NE BI VAS?!
NAŠA TISKARNA
izdeluje vsa tiskarska dela lično, točno in po naj zmernejših cenah.
Slovenska društva
ki naročajo tiskovine pri nas so z našim delom in našo postrežbo zadovoljnih
Cena in postrežba
SO pri vsakem naročilu in kupu glavna faktorja. Na njeie vsak ozira. Zato pa vedno, p redno oddaate naročilo za tiskovine drugam, pišite tudi nam za cene in potem primerjajte.
Slovenskim društvom, gg. duhovnikom, trgovcem in obrtnikom se priporoča za naročila.
KATOLIŠKA TISKARNA
"Amerikanski Slovenec"
1849 West 22nd Street	Chicago, 111.
OOD
Established 1857
AL! BOSTE TO JESEN KAJ DENARJA PO-SLALIV EVROPO?
Če je temu tako, potem se vam isplača da pridete v našo banko.
Naše bančno poslovanje traja že DEVET IN ŠESTDESET LET. Pretežno večino te-Z& časa je bila naša POSEBNOST pri pošiljanju denarja v razne kraje Evrope.
Ker smo v poslovni zvezi z denarnimi zavodi po celem svetu, ste lahko prepričam, da dobite v naši banki NAJNIŽJO CENO PRI POŠILJANJU DENARJA V EVROPO.
Najstarejša in največja banka v Joticla.