Letnik XXI. 25. april 1987 številka 3/197
glasilo kolektiva gip pionir novo mesto
Našo delovno organizacijo so v tem mesecu obiskali predstavniki sindikata med njimi član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Andjelko Vasič, član predsedstva zveze sindikatov Slovenije Janko Golaš s strokovnimi sodelavci, predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov Jože Mozetič in drugi. Med pogovorom je beseda tekla o gospodarjenju in posledicah nedavno sprejetih ukrepov Zveznega izvršnega sveta.
Tovariš Vasič je med drugim dejal: »Zahvaljujem se za tako prijeten sprejem. Preko filma smo videli vašo referenco, videli rezultate vaše DO, saj nam je poznano, da pionirjevi gradbinci delo opravijo kvalitetno in v dogovorjenem roku. Zato se vam ni treba bati, da bi ostali brez dela v teh, za gradbenike še posebej težkih časih.«.. (Borsan)
Pri opažnih tehnologijah moramo omeniti še računalniško vodeno informacijo o zasedenosti in prostih kapacitetah opažev. Na ta način imajo gradbena operativa in tehnologi v pripravi preko terminalov stalno na voljo navedeno informacijo.
Lani smo v Pionirju nabavili DYNAPAC opremo za strojno izdelavo estrihov, platojev in voziščnih površin. Opremljeni smo z vibriranimi letvami dolžine 4,5 in 6 m in z gladilci za beton. Navedena oprema se je odlično uveljavila na naših gradbiščih v Libiji, kjer smo izdelali več deset tisoč m2 platojev. Za uspešno uveljavitev smo v tehnični službi izdelali podrobna navodila za uporabo opreme in kvalitetno izdelavo betonskih platojev. Tehnologi tehnične službe so usposobljeni za delo z opremo in pomagajo operativi pri vpeljavi opreme v proizvodnjo.
Na področju strojnega ome-tavanja smo napravili korak naprej. Strojno orrletavanje s strojem PUTZMEISTER P-13 se je uspešno uveljavilo v TOZD GS Krško, kar je zasluga specializirane skupine v okviru tozda. Za ostale tozde smo pripravili tehnološka na-
Nove
gradbene
tehnologije
v
GIP Pionir
V okviru zimskih izobraževalnih seminarjev za tehnični kader naše delovne organizacije smo delavci tehnične službe pripravili predavanja z diapozitivi na temo nove gradbene tehnologije v GIP Pionir. Da bi bili tudi ostali delavci seznanjeni z novostmi, smo v tem članku pripravili kratek povzetek predavanj.
Največji korak naprej v novih gradbenih tehnologijah smo v prejšnjem letu napravili na področju opažnih tehnologij. V gradbeno operativo smo uspešno vpeljali opažni sistem PIONIR — 2000, poenotili pa smo tudi opažne sisteme v celotni delovni organizaciji. Prerez opažnih tehnologij lahko podamo v naslednji obliki:
— TUNELSKE OPAŽE (tipa OUTINORD) bomo še naprej uporabljali v gradbeni obliki, saj predstavljajo najracionalnejšo obliko gradnje na področju stanovanjske in hotelske izgradnje.
— PIONIR — STANDARD, že uveljavljeni opažni sistem je uporaben za »razgibano« stanovanjsko in hotelsko gradnjo.
— PIONIR — 2000, novo razvit opaž po vzoru zahodnih opažnih sistemov. Uporaben je za opaženje vseh gradbenih elementov — temeljev, sten,
stebrov, nosilcev in plošč. Opažni sistem PIONIR — 2000 se uspešno uveljavlja v gradbeni operativi in bo prevzel prvo mesto med opažnimi sistemi.
— OPAŽNI ELEMENTI TEMELJEV, izdelani iz obrabljenih tunelskih opažev.
— OPAŽ PLOŠČ Z AKRILNIMI KASETAMI je tehnološko novo razvit opaž križem armiranih plošč, uporaben predvsem za večetažne poslovne in tovarniške objekte.
vodila in usposobili tehnologe za pomoč pri vpeljavi strojnega ometavanja. V letošnjem letu bomo za množičnejšo strojno izdelavo ometov nabavili še dva nova stroja PUTZMEISTER P-13.
Skupaj s KRKO TOZD Izolacije smo v lanskem letu razvili in izdelali prototip nove debeloslojne fasade tipa PIONIR — NOVOTERM. Nov tip fasade je v primerjavi z DE-MIT fasado kvalitetnejši in cenejši, hkrati pa jo s strojem PUTZMEISTER P-13 lahko (Nadaljevanje na 2. strani)
S
i Slavko Guštin — novi predsednik j
Na skupščini Medobčinske gospodarske zbornice za ^ Dolejnsko, šestega marca letos, je bil za novega predsednika i | izvoljen predsednik PO naše delovne organizacija Slavko * J Guštin, za podpredsednika pa Plaveč iz novomeške KRKE in | I Miro Stimac iz metliške BETI.
(Nadaljevanje s 1.
2
nair^nrr^inra
c
2
1/5
izdelujejo naši zidarji. Fasado smo na prvem objektu že izdelali, tako da bo na osnovi dobrih rezultatov možna izdelava v drugi polovici leta.
Za večjo industrializacijo stanovanjske in hotelske gradnje smo v tehnični službi razvili nov tip predelane montažne stene. Osnova stene je kovinska konstrukcija, Novo-term vložek in obloga z mavčno celuloznimi ploščami. Prednosti nove stene so suha montaža, konkurenčna cena, kvaliteta izdelave in dobra zvočna izolacija.
Na predavanjih smo tehničnemu kadru podrobno predstavili tudi proizvodni program TOGRELA z vsemi novostmi.
Proizvodnja je zbrana v osmih programih:
— HALE Z DVOKAPNO STREHO
— HALE Z RAVNO STREHO
— HALE Z LOČNO STREHO
— KMETIJSKI PROGRAM — FASADE — MOSTOVI — SISTEM S-50 — BETONSKA GALANTERIJA
Med novostmi v proizvodnji Togrela moramo omeniti nov dvokapni PAB nosilec razpona 30 — 38 m, nov PAB mostni nosilec razpona 35 m in nov racionalnejši sistem etažnih hal z prednapetimi elementi.
Za konec naj omenim dober obisk na predavanjih (razen iz TOZD TKI) in velik interes tehničnega kadra za novosti, kar je po svoje lepo priznanje in spodbuda za delo tehnične službe.
TONE ZUPANC, dipl. ing. gr.
Gradbišče Stinice — opaž plošče z opažnim sistemom Pionir — 2000
Prototipna izdelava fasade tip Pionir — Novoterm
Gradbišče Iskra — 2000
__opaž sten H= 5.00m: opažnim sistemom Pionir
Izgradnja
proizvodno
razvojnega
centraJarše
ll-lntertrade
V mesecu avgustu lanskega leta je GIP Pionir preko SOZD GIPOSS pridobil izgradnjo Proizvodno razvojnega centra Jarše II — Intertrade v Ljubljani. Investitor Intertrade TOZD Zastopstvo IBM je Pionirju zaupal izdelavo projektne dokumentacije, pridobitev soglasij in dovoljenj ter izgradnjo objekta. Projektno dokumentacijo je izdelal Pionirjev projektivni biro, izvedbo pa je prevzel gradbeni sektor Pionir Ljubljana.
Objekt se nahaja neposredno ob obstoječem objektu Intertrada v Jaršah. V objektu bo investitor organiziral proizvodnjo računalnikov oziroma računalniških sklopov, te-tnično vzdrževalno službo, razvojno službo in konsignacijsko skladišče.
Tlorisne osne dimenzije objekta so 60 x 57,60 m, maksimalni vertikalni gabarit objekta pa je 15,74 m nad terenom. Objekt bo imel tri etaže, in sicer klet, pritličje in nadstropje v skupni neto površini 8.925,40 m2 ter kvalitetne zunanje in notranje obdelave.
Proizvodno razvojni center mora biti zgrajen do 15. avgusta letos, zajcar so objektivne možnosti. Že sama izdelava projekta PGD je tekla izredno hitro, tako da je bil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan v pičlih 27 dneh. Ravno toliko časa je tekla pridobitev soglasij za projekt. Gradbeno dovoljenje je izdala skupščina občine Moste, in sicer v najkrajšem možnem času.
Pripravljalna dela so se pričela v začetku oktobra, izgradnja objekta pa v začetku novembra. Na začetku je prišlo do manjše zakasnitve, saj so nas, tako kot že večkrat, presenetila temeljna tla. ker smo neposredno pod dnom temeljev naleteli na neenakomerno debel sloj gline v grušču, ki jo je bilo potrebno odstraniti in zamenjati s tamponskim materialom.
Sedaj dela na objektu dobro potekajo, kljub zimskemu času. Zabetonirana je že prva in del druge armiranobetonske plošče. Na gradbišču je tre-
[J^DtE^O^DDG^]
3
nutno 85 delavcev, ki jih vodi vodja gradbišča Boris Požek. Za realizacijo objekta so še zadolženi s strani izvajalca projektant ing. Jelka Kupec ter vodja projekta ing. Slavko Strmec, s strani investitorja pa gradbeni odbor, ki ga vodi Milan Knez. Želimo si, da bi tudi ta objekt kvalitetno in v roku dokončali, saj bo to vstopnica več za pridobitev novih objektov na ljubljanskem območju.
SLAVKO STRMEC
Nekaj
predlogov
s
področja
razvoja
kadrov v
GIP Pionir
Novo
mesto
Vzgoja in izobraževanje kadrov imata najvidnejšo vlogo v njihovem vsestranskem razvoju. Nenehno širjenje znanja in veščin, utrjevanje tako imenovane psihološke moči osebnosti daje možnosti opti-
malnega razvoja človeka — delavca za doseganje čimvečje-ga uspeha.
1.	Da bi bili delavci do-vzetnejši in bolje motivirani za nadaljnje izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje za delovno in za samoupravljal-sko funkcijo, je potrebno vsem kadrom, ki nimajo niti končane osnovne šole, najprej omogočiti manjkajočo osnovnošolsko izobrazbo. V ta namen je potrebno:
—	ustvariti ustrezno vzdušje pri vodilnih in vodstvenih kadrih v DO, tozdih, sektorjih, gradbiščih itd.,
—	raziskati številčnost kadra brez osnovne šole po tozdih in sektorjih,
—	analizirati vzroke med samimi delavci za nepridob-ljeno popolno osnovnošolsko izobrazbo in jih klasificirati z vidika objektivnosti in subjektivnosti,
—	ugotoviti stopnjo motivacije delavcev za pridobitev manjkajoče osnovnošolske izobrazbe ob vsestranskem informiranju o morebitnih ugodnostih (olajšavah), ki jih lahko nudi posamezni tozd oziroma DO kot celota,
—	na osnovi empirične raziskave proučiti vse možnosti za postopno oblikovanje učnih skupin glede na število manjkajočih razredov OŠ, starost, vrste del in nalog, ki jih delavci opravljajo, ter glede na zaželeno obliko osnovnošolskega izobraževanja za odrasle,
—	zaradi racionalnejšega izkoriščanja časa, ki bo namenjen izobraževanju delavcev, je treba osnovnošolsko izobraževanje kombinirati s funkcionalnim izpopolnjevanjem, ne pa organizirati zgolj
kratke tečaje brez predhodnega osnovnošolskega znanja,
—	začeti torej z akcijo, da do leta 2000 v GIP Pionir ne bo nikogar brez popolne osemletke, in sicer ne glede na stopnjo tehnično-tehnološke opremljenosti posameznih delovnih procesov,
—	prenehati moramo z zaposlovanjem delavcev brez končane osnovne šole oziroma tako kadrovanje omejiti na minimum.
Glede funkcionalnega izobraževanja delavcev je treba opozoriti predvsem na pojav preverjanja znanja za dokvalifikacijo gradbenih delavcev, ki po večini nimajo niti končane osnovne šole. Namreč dogaja se, da delavce predlagajo za višje kvalifikacijske stopnje zgolj na osnovi internega trimesečnega tečaja za PK gradbenega delavca in krajše preverke znanja za prehod na stopnjo KV in VKV, ne da bi določen čas opravljali primerno zahtevna dela. Taki delavci prihajajo na preverko skoraj brez vsakega teoretičnega in praktičnega znanja.
Menim, da s takim načinom napredovanja (promoviranja) delavcev popolnoma razvred-timo strokovnost, ki si jo morajo mnogi kadri pridobivati po redni šolski poti.
V vsako višjo kvalifikacijsko stopnjo bi moral delavec napredovati vsaj na osnovi internega usposabljanja v obliki tečajev, in sicer za vsako stopnjo posebej, upoštevajoč kvaliteto in dobo opravljanja del določene zahtevnosti.
Proučiti je treba možnosti optimalne organizacije osno-
vnošolskega izobraževanja (oblika), nosilci, kraj, termini ipd.)
2.	Intenzivirati je treba st-rokovnješi način ugotavljanja izobraževalnih potreb pri vseh kategorijah delavcev, predvsem pa pri srednje, višje in visoko strokovnem kadru.
Vzgojno izobraževalne potrebe je treba ugotavljati na sledečih parametrih:
—	predvidene novosti v bodočem razvoju delovnih procesov,
—	deficit med dejansko in zahtevno strokovnostjo delavcev na podlagi skrbne preučitve zahtevnosti del in nalog (sedanje in bodoče) — razvid (sistematizacija) del in nalog,
—	vzroki za nezgode pri delu z vidika neznanja in nesposobnosti,
—	stopnja delovne morale,
—	ocena uspešnosti vključevanja v samoupravljalsko funkcijo,
—	stopnja produktivnosti po kvaliteti in kvantiteti,
—	stopnja organizacijske fleksibilnosti in stabilnosti,
—	kulturni nivo delavcev,
—	stopnja inovacijske dinamike med zaposlenimi kadri,
—	razvojni programi TOZD in DO (sprememba tehnike in tehnologije),
—	snemanje (opazovanje) delovnih operacij oz. študij dela in časa,
—	adaptacija invalidov in ostalih delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo itd.
Navedene oz. podobne parametre, ki pogojujejo izobraževalne potrebe, je treba vztrajno ugotavljati, zbirati in analizirati, kar pa bi morala biti naloga vseh (vodja proizvodnje, delovodje, skupi-novodje, tehnični kader, kadrovski delavci v tozdih in DO ipd.), ki so kakorkoli povezani oz. zainteresirani za razvoj kadrov.
Na podlagi tako ugotovljenih izobraževalnih potreb je treba visoko strokovno in skupinsko začeti s sistematičnim razvrščanjem potreb po izobrazbi, planiranju (terminira-nju), programiranju, organiziranju in valorizaciji (ugotavljanju uspešnosti) izobraževalnih oblik.
Kazalo bi se lotiti tudi priprave (nosilci, metode, tehnike ipd.) in izvedbe dolgoročne projekcije strokovnega, osebnostnega, samoupravljalskega in družbenopolitičnega razvoja kadrov v GIP Pionir ter razvoja njihovega osebnega in družbenega standarda.
MIHELIČ ANTON, dipl. org.
dela
4




CaD[S][f^]Qra
Dvanajsti zimski športni
Letošnja zima ni bila najbolj naklonjena organizaciji športnega dne. Odjuga, ki je nastopila pred prvotno objavljenem dnevu (14. februar), je povzročila veliko težav organizatorju — smučarski sekciji in pokroviteljima TOZD Gradbenem sektorju Krško in TOZD Togrelu. Pa vendar je s preložitvijo dneva tekmovanje uspelo, čeprav seje po progah za veleslalom in tek spustilo le okoli 180 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni po starostnih skupinah. Tekmo smo organizirali na progi ob žičnici našega doma na Gorjancih.
REZULTATI:
VELESLALOM — MOŠKI
A.
1.	Komelj Drago — tozd	MKI
2.	Bračko	Tomaž	—	tozd
Keramika
3.	Urbanč	Tomaž	—	tozd
Krško
4.	Jerič Janez — tozd TKI
5.	Kvartuh	Bojan	—	tozd
Togrel
B.
1.	Oštrbenk Franc — tozd Togrel
2.	Tratar Božo — tozd MKI
3.	Strniša Jože — tozd PB
4.	Markovič Miran — tozd PB
5.	Resnik Jože — tozd Krško
C.
1.	Slapšak Janko — tozd TKI
2.	Avšič Janez — tozd Togrel
3.	Duh Miha — tozd MKI
4.	Pintarič Jože — tozd MKI
5.	Verček Milan — DSSS
D.
1.	Mlakar Jože — tozd PB
2.	Zupanc Marjan — tozd MKI
3.	Filipčič Marjan — tozd Novo mesto
4.	Weinberger Pavel — tozd TKI
VELESLALOM — ŽENSKE:
E.
1.	Pugelj Irena — tozd TKI
2.	Vide Marina — tozd TKI
3.	Hočevar Mojca — tozd TKI
4.	Miklič Tatjana — tozd Novo mesto
5.	Kralj Pavla — tozd PB
F.
1.	Šuštar Majda — IB
2.	Duh Ljuba — IB
3.	Pintarič Zdenka — tozd MKI
[j^D^lD^DDra
7
			it. ■/ n*	
				
rfan
4.	Turk Eli — tozd MKI
5.	Plaznik Polona — tozd PB
TEKI MOŠKI
A.
1.	Tratar Brane — tozd PB
2.	Golob Matjaž — DSSS
3.	Gabriel Gorazd — tozd PB
4.	Novak Brane — tozd MKI
5.	Podbršček Alojz — tozd Togrel
B.
1.	Strniša Jože — tozd PB
2.	Resnik Jože — tozd Krško
3.	Ravbar Rudi — DSSS
4.	Repec Ivan — tozd Krško
5.	Kastelec Miha — tozd TKI
C.
1.	Oven Alojz — DSSS
2.	Verček Milan — DSSS
3.	Skube Egidij — IB
4.	Pintarič Jože — tozd MKI
5.	Udovč Vili — tozd LO
D.
1.	Mlakar Jože — tozd PB
2.	Zupanc Marjan — tozd MKI
3.	Urbanč Anton — tozd Togrel
TEKI ŽENSKE D.
1.	Jerman Damjana — tozd MKI
2.	Pugelj Irena — tozd TKI
2.	Kralj Pavla — tozd PB F.
1.	Saje Marjeta — tozd PB
2.	Kastrevec Majda — DSSS
3.	Hotko Mira — tozd MKI
4.	Šuštar Majda — IB
5.	Vide Irena — tozd TKI
Ekipno — moški veleslalom in teki
1.	TOZD PB
2.	DSSS
3.	TOZD Togrel
4.	TOZD MKI
5.	TOZD Krško
Ekipno — ženske veleslalom in teki
1.	TOZD MKI
2.	TOZD PB in TOZD TKI
4.	IB
5.	DSSS
Generalna razvrstitev moški in ženske:
1.	TOZD PB
2.	TOZD MKI
3.	DSSS
4.	TOZD TKI
5.	TOZD Togrel
KATJUŠA BORSAN
8
Dr&lDI^D^flDtf^
»DG/T« ima novo vodstvo
O delu Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto je na skupščini 27. februarja 1987 spregovoril njegov dosedanji predsednik ing. Feliks Strmole.
V	društvu je sedaj včlanjenih 359 članov. Delo je bilo predvsem usmerjeno na povezovanje lastnega članstva, pridobivanje novih članov in sodelovanje z ostalimi DGIT v Sloveniji ter nekaterimi društvi v dolenjski regiji. Navezali so stike tudi s Šolskim centrom usmerjenega izobraževanja Boris Kidrič Novo mesto z namenom vključevanja mladih kadrov v DGIT. Društvo je v preteklem mandatnem obdobju organiziralo nekaj predavanj in štiri strokovne ekskurzije. Delovanje društva je omogočil tudi GIP Pionir Novo mesto, ki je nudil svoje prostore za vsakokratne potrebe. Za povezavo društva z Zvezo DGIT Slovenije so skrbeli v njihove organe izvoljeni člani in predsednik društva, ki je po svojem položaju član predsedstva Zveze DGIT Slovenije. K uspešnemu delovanju društva so pripomogli tudi člani iz Črnomlja, Krškega, Novega mesta in Ljubljane, večjo aktivnost pa v bodoče pričakujejo tudi od članov iz Brežic, Trebnjega in Metlike. Dosedanjim organom društva kljub prizadevanju ni uspela povezava z DPO, DSP, Gospodarsko zbornico in SIS, da bi se vključili v reševanje gradbenih, urbanističnih in ekoloških problemov v regiji ter tako dosegli večjo aktivnost in večje uveljavljanje društva. Pričakujejo, da bo to sodelovanje v bodoče boljše. Člani menijo, da bi lahko s svojim strokovnim znanjem bistveno pripomogli pri reševanju strokovnih problemov. Ob koncu poročila se je predsednik zahvalil za sodelovanje članom predsedstva in IO društva in aktivnim članom, ki so s svojim delom pripomogli k delovanju društva v preteklem mandatnem obdobju.
Novo izvoljenim organom društva pa je zaželel v bodoče pri delu še več uspehov.
V	predsedstvo DGIT Novo mesto so bili izvoljeni:
Vire Anton — predsednik
Hribernik Franc — podpredsednik
Žermal Anton — podpredsednik
Mulej Jože — član za Posavje
Murn Branko — član za Belo krajino
Za člane izvršnega odbora iz naše DO:
Kurnik Andrej — TOZD Ljubljana
Udovč Stane — DSSS
Tomljanovič Gorazd — TOZD TKI
Vizjak Franc — TOZD PB — Ljubljana
Zupančič Vojko — TOZD PB
Slapšak Ida — TOZD Krško.
Miklič Tatjana — TOZD Novo mesto
Jugovič Srečko — TOZD Togrel
Kos Smilja — TOZD Keramika
Miklavčič Miro — TOZD TKI
Za tajnika društva GOSTIŠA Irena, za blagajnika pa MIKLAVČIČ Miro, oba iz TOZD TKI.
Izvoljeni so bili tudi drugi organi društva.
KATJUŠA BORSAN
SLO IN DS
• • - ■■■
Obrambno usposabljanje v letu 1987
Na osnovi zveznega in republiškega dogovora o enotnih
osnovah programov usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je bil sprejet okvirni program vsebin, med katerimi je za leto 1987 določena tema »ZAŠČITA PRED PODTALNIM DELOVANJEM«.
Osnovni namen pri obravnavi navedene teme je, da se delovni ljudje in občani seznanijo s cilji, oblikami, metodami in sredstvi podtalne vojne oziroma podtalnega delovanja. To temo so že obravnavali tudi rezervne vojaške starešine bolj z vidika koncepcije in strategije, niso pa je obravnavali v primerih konkretnih življenjskih razmer. Pojav je danes navzoč po vsem svetu, od usmerjene propagande, raznih pritiskov do terorizma. Ob priključitvi različnih oblik in metod podtalnega delovanja in dosedanjih primerov tega delovanja na našo državo bo potrebno v vsaki delovni sredini oz. celoti (TOZD) proučiti okoliščine za zagotovitev lastne varnosti, ugotoviti ustreznost predvidenih ukrepov za preprečevanje nastanka in opravljanje izrednih razmer.
Podan je tudi predlog da se v tozdih vključi ta tematika v redni program izobraževanja ali v program dela osnovne organizacije sindikata. Hkrati naj bi se s to tematiko podrobneje seznanili vsi člani komitejev in odborov za SLO in DS, štabi za civilno zaščito, vodilne strukture narodne zaščite in odgovorni nosilci varnostnih priprav.
Del potrebne tematike iz naslova se že nahaja v varnostnih načrtih, kjer se kot konkretizacija lahko obravnavajo posamezni ukrepi: varovanje družbenega premoženja pred diverzijami, sabotažami, vlomi, požigi ali odkrivanje in onemogočanje razširjanja vznemirljivih in neresničnih vesti v
pismeni obliki in govoric itd.
Pričakuje se, da bo tema resno sprejeta v vseh okoljih ter bistveno vplivala k uresničevanju in napredku zasnove SLO.
Inovacijska prizadevanja »v sektorju El«
Glede na problematično tehnologijo gradnje počitniškega naselja »STINICE« smo pripravili predlog za poenostavitev in bistveno pocenitev izvedbe polaganja cevi PT5F in cevi PT4F na lesene opaže.
Pri dosedanji tehnologiji so za pritrjevanje cevi in razvodnic bile nujne potrebne dodatne jeklene armature povsod tam kjer so potekale vertikalne elektroinstalacije. Te dodatne jeklene armature predstavljajo velik strošek in precejšnjo porabo delovnega časa za gradbince, kar nam podraži gradnjo. Z novim načinom bi bistveno zmanjšali stroške pri delu in porabi jeklenih armatur. Nov način pritrjevanja je v fazi preizkušanja, po uspešnem preizkusu pa bi ga tudi ovrednotili na primeru »STINICE«.
Inovacija je zanimiva še zaradi poenostavitve in pocenitve izvedbe gradbincu in ne elektroinstalaterju, kar je verjetno redek primer, da inovator ni omejen samo na svojo tehnologijo in ni obremenjen samo z rezultati na svojem področju. V tem primeru gre za pocenitev gradbenih del in s tem tudi m2 stanovanja, ne pa za pocenitev elektroinstalacij.
ŠTEFAN KAVŠEK
rFanr^in^inra
Vodovodne
instalacije
v
Stinicah
Operativni sestanek dne 16.
3.	1987. Povzemam del poročila odgovornega vodje strojno-instalacijskih del v Stinicah, inž. Berlana.
Vremenske razmere so bile na omenjeni lokaciji od 9. februarja letos, od datuma uradnega pričetka del vodovodnih instalacij, izredno nenaklonjene. Zastoji, ki so nastajali zaradi tega, so dajali pesimističen pečat kompletnemu projektu. Morda so nastale težave še bolj utrdile sodelovanje gradbincev z inštalaterji. Trenutno stanje, ki napoveduje kompletacijo kopalniške opreme v 30 enotah že 5. 4. 87 je neizpodbitno. Še 80 enot dobiva svojo grobo podobo že danes. Vodovodni inštalaterji v njih nimajo v tej fazi več kaj delati — svoje delo so opravili. Tovarniško pripravljeni deli tlačnih cevovodov zagotavljajo nemoteno nadaljevanje. Vse uvedene šablone pri betoniranju so prestale uvodni krst. Začasne situacije dobivajo realno podobo, saj je evidenca matematično natančna. Če bo šlo tako naprej, se ni bati neizpolnjevanja plana projekta. Inštalaterji delajo zavzeto in na njih nimamo pripomb, je dodal Potočarjev Franci, tehnolog na vodovodu.
Uvod je povzetek praktične izkušnje uvedbe nekaterih novih principov, ki smo jih za naš objekt planirali prvi dan po novem letu. Projekti so prišli iz projektivnega biroja še vroči. Razgovori, ki so nas vključevali v omenjeno izvajanje, so dajali zaskrbljujočo podobo glede rokov. Zdavnaj izražena želja o delavniških pripravah delov strojnih instalacij je dobila pravo podporo, sledila je akcija na obdelavi dokumentacije. Priprava dela v tehnični službi DO je postala tesen sodelavec naših tehnologov. Omogočili smo uporabo jekle-
9
Tako potekajo dela v Stinicah
Pogled na gradbišče Stinice
ne šablone pri betoniranju in odstranitev šablone po beto-naži, kar je unificiralo položaje odtočnih instalacij in izločilo štemanje, pred betoniranjem smo vgradili kompletno tlačno vozlišče iz pocinkanih cevi. Slednje je pomenilo izdelati celotno količino vozlišč v Novem mestu, jih tlačno preizkusiti, na terenu pa jih samo vstaviti v specialno prirejen opaž in povezati z dovodno cevno mrežo. Razo-paženje je ostala rutinska zadeva, montaža armatur in opreme pa postala unificiran
model kopalnice in kuhinje na obravnavanem področju.
Kako naprej? Ne sme nam biti žal časa in truda, da bi zgornje uveljavljali na pripravi kompletne sanitarne stene. Morali bomo uskladiti arhitekturo s tehnologijo. Razmišljajmo o morebitni sanitarni kabini, saj je pred Pionirjem še veliko stanovanjske izgradnje, to pa niso več Stinice, to je veliko več! Zato pa smo Gl P. Preberimo to in razmišljajmo do naslednjih številk našega časopisa!
VLADO LESKOVŠEK
[rEio^o^oora
ranr^irf^inrf^
žira
kronika
V	času od 16. 2. 1987 do 12.
3.	1987 je prišlo v TOZD Keramika, TOZD TKI, TOZD PB, TOZD Lesni obrat, DS IB in DSSS do naslednjih kadrovskih sprememb:
Delovno razmerje so sklenili: TOZD Keramika: Nikica Duvančič — delavec TOZD TKI — pred. Rijeka: Dragutin Franič — ekonomist, premestitev iz DS Interna banka
TOZD LO: Jože Jožef — delavec
Delovno razmerje so prekinili: DSSS: Matjaž Pavlin — ekonomski tehnik
Nenad Mangotič — dipl. inženir agronomije TOZD LO: Vinko Vegelj — mizar
DS IB: Marija Zupančič — ekonomist
TOZD TKI: Sonja Kocjančič — administrator
V	JLA sta odšla:
TOZD PB: Zlatko Sambol — elektro tehnik
TOZD LO: Milan Muhič — delavec
Upokojila sta se:
TOZD LO: Ivan Gričar — mizar
DSSS: Ivan Bolte — inštruktor učencev
MAJDA ZUPANČIČ
Kadrovske spremembe v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto v mesecu marcu 1987 Delovno razmerje so sklenili:
1.	Abdič Ismet — delavec
2.	Ahmetovič Ramiz — zidar
3.	Aščič Stipan — zidar
4.	Bobič Ibro — delavec
5.	Bendra Avguštin — delavec
6.	Bešič Hasan — zidar
7.	Čosatovič Aljo — zidar
8.	Čovič Ismet — delavec
9.	Đukić Čedo — zidar
10.	Duranovič Abdija — delavec
11.	Džambas Dušan — delavec
12.	Eljazovič Ismet — delavec
13.	Gavrič Rajko — zidar
14.	Hasanbašič Islam — delavec
15.	Jušič Safet — zidar
16.	Kendič Hasan — delavec
17.	Kitič Mehmed — delavec
18.	Kokalović Ilija — delavec
19.	Kadušič Senad — zidar
20.	Kusur Senaid — zidar
21.	Kusur Ramo — delavec
22.	Kadušič Sejad — zidar
23.	Kusur Miralem — zidar
24.	Kadušič Husnija — delavec
25.	Lulič Bekir — delavec
26.	Mehinagič Muharem — zidar
27.	Miljić Đurđo — delavec
28.	Pajalič Šefik — delavec
29.	Pajalič Vahid — delavec
30.	Pajalič Fikret — delavec
31.	Pajalič Sulejman — delavec
32.	Perkovič Dane — delavec
33.	Stojanovič Ilija — delavec
34.	Šakanovič Šaban — delavec
Iz JLA se je vrnil:
Bečič Hašim — delavec Kot pripravnik je nastopil delo:
Smolič Stanislav — ekonomist
Delovno razmerje so prekinili:
1.	Bregar Stanislav — zidar
2.	Pelko Alojz — tesar
3.	Kraševec Jože — zidar
4.	Pejič Avguštin — delavec
5.	Brajdič Roman — delavec — v zapor
6.	Kahrimanovič Semir — delavec
7.	Tmjanin Suad — železokrivec V JLA sta odšla:
1.	Kahrimanovič Osman — delavec
2.	Hrastar Anton — zidar Upokojila sta se:
1.	Delalič Adil — čuvaj
2.	Lindič Jože — delavec
šš
TOZD MKI
L Kot pripravniki so nastopili delo:
1.	Dular Gregor — tehnični risar
2.	Peterlin Marjeta — ekonomistka
2. Delovno razmerje so sklenili:
1.	Šporar Blažena — ekonomski tehnik
2.	Zupan Darko — delavec
3.	Klobučar Marjan — strojnik TGM
4.	Marič Milorad — ključavničar
3.	Iz JLA so se vrnili:
1.	Novogradec Ivan — elektro-inštalater
2.	Erpe Marjan — ključavničar
3.	Kralj Janez — strojnik TGM
4.	Muhič Edvard — elektroin-stalater
4.	Delovno razmerje so prekinili:
1.	Novakovič Milan — skladiščnik
2.	Kopina Milan — strojnik TGM
3.	Papež Darko — avtoklepar
4.	Jasneč Gaber — strojni ključavničar
5.	Škedelj Vojko — avtomehanik
6.	Kladnik Maks — avtoklepar
7.	Žerjav Franc — avtoklepar
8.	Kužnik Anton — varilec
9.	Pavlič Jože — avtoklepar
10.	Špelko Leon — elektroinšta-later
11.	Milorad — ključavničar
5.	v JLA so odšli:
1. Strgar Matjaž — avtomehanik
[JiSOdllG^iOOra
FRANCU BOBNARJU V SLOVO!
Usoda, neločljiva spremljevalka človeškega življenja, je v torek, 10. marca 1987, v 40. letu starosti iztrgala iz družine in širokega kroga prijateljev in znancev ter sodelavcev prizadevnega sodelavca FRANCA BOBNARJA.
Rodil se je 18. 3. 1947 v Irči vasi pri Novem mestu, v družini 5 otrok. Leta 1968 seje oženil. V zakonu sta se mu rodila dva sina — Bojan in Tine.
Ker so začeli leta 1978 graditi bloke v neposredni bližini njegovega doma, so morali stari dom zapustiti in si zidati novega, kjer je skupaj s starši in mlajšim bratom živel.
K PIONIRJU je prišel leta 1962 kot vajenec elektro-mehanične stroke. Uspešno je končal tudi poklicno šolo elektro smeri.
Po končanem služenju vojaškega roka je kot mlad delavec, poln elana in delovnih sposobnosti, prijel za delo in delal kot električar gradbenega podjetja po terenskih gradbiščih od Poreča, Novigrada, Šibenika, Orbiša, Bosne in izven domovine v Zakopanih in Varšavi. Terensko delo je prinašalo večkrat lepe trenutke in spomine, včasih pa tudi grenke, saj je bilo marsikdaj potrebno potrpeti tudi za dobro podjetja, kar pa mu ni bilo težko, saj je vedno vse sprejel z razumevanjem. Ker so se mu začele pojavljati težave z zdravjem, je začel terensko delo opuščati in se je vključil v remonte strojev in strojnih naprav na električne pogone v delavnici.
Kazal je tudi izredno zanimanje za rotacijske stroje. Ob ustanovitvi servisa ISKRA je postal prvi serviser in je delal tudi kot vodja oddelka.
Z rednim usposabljanjem in zasledovanjem teh-
nologije je postal pravi mojster ročnih strojev, brez katerih si delovna organizacija ne bi mogla zamisliti kvalitetnega in hitrega dela. Pri delu je bil zelo natančen in dosleden, vedno pripravljen svetovati, pomagati in svoje znanje prenašati na mlajše sodelavce. Če je bilo potrebno neko konkretno delo opraviti izven delovnega časa, je to vedno storil z razumevanjem. Prav tako kot doslednost pri delu in na delu je bila njegova vrlina tudi točen prihod na delo in z dela.
Poleg vestnega in marljivega dela v službi seje veliko posvečal tudi svoji družini, skrbi za sinova in ženo ter ureditvi hiše, ki jo krasi lep vrt. Kljub obveznostim v službi in do družine pa je še vedno našel čas tudi za rekreacijski šport, za njegovo priljubljeno kegljanje in balinanje. Ni minil športni dan v delovni organizaciji, da ne bi bil udeležen kot tekmovalec ali pa športni navijač.
Ob ustanovitvi balinarskega kluba v njegovi krajevni skupnosti je bil med prvimi člani in do konca tudi reden tekmovalec.
Prav tako ga ne smemo pozabiti kot aktivnega člana industrijskega gasilskega društva, kjer je deloval že takoj, ko seje vključil oz. zaposlil v našem kolektivu. Bil je vzor gasilca, za kar je ob obletnici gasilskega društva Pionir prejel medaljo za 20 let plodnega dela.
Resnicoljubnost, poštenost, odkritost, neomajnost in izredna bistrost so bile odlike, ki smo jih pri njemu cenili vsi sodelavci. Napredne misli, ki jih je nosil v sebi in jih znal posredovati sodelavcem, so vedno odmevale med nami.
Zahrbtna bolezen je preprečila njegove in naše načrte, zato se mu lahko le zahvalimo za požrtvovalnost in prizadevnost ter za tovariški in pristen odnos do sodelavcev.
Pomladni veter, ki sedaj prebuja življenje v naravi, ko je njegovo življenje ugasnilo, naj mu pomaga, da mu bo lažja slovenska zemlja, v kateri bo počival.
JOŽICA FABJAN