13. štev. V Ljubljani, sobota 9. aprila 1921. Leto II. Izhaja tedensko. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Narodni doni, Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Tcef. št. 77. Inserati po dogovoru. NOVA PRAVDA Posamezno številka stane K 1*50. Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. Telefon št. 77. Milina: točno G kron. Glasilo NSS v Jugoslaviji. Jugoslavija. Beograd, 4. aprila 1921. (Od našega poročevalca.) Ustavni odbor je končal svoje de- lo. Sedaj pride ustava pred konstitu-anto in se bo o njej debatiralo in končno sklepalo. Delo, katero je izvršil ustavni odbor, ne bode imelo trajne vrednosti, ker se v ustavnem odboru ni delalo iz vidika državnih, gospodarskih in narodnih koristi, temveč so kr-pucah ustavo, kakor bi ustava odgovarjala najbolj strankinim interesom sedaj vladajočih strank to je demokratom in radikalcem. Strankina zagrizenost še nobenemu narodu ni nikdar nič koristila, pač pa je prinesla narodom nepopravljivo škodo. To se bode tudi pri nas ponavljalo. Bodoči tedni bodo pričah o tem. Demokratski listi vriskajo veselja, da se je demokratom posrečilo spraviti v ustavo tudi „kan-'cclparagraf“. Ravno v tem se vidi vsa politična kratkovidnost naših svobodomiselnih političnih strank. Naše vodilne svobodomiselne politične stranke pripravljajo naravnost pot bodoči klerikalni zmagi. Pot, katero hodijo naši demokrati je pot, ki pelje v prepad. — Toda oni to sami hočejo in mi jih ne bomo zadrževali. Stranke,.ki so sklenile v ustavnem odboru ustavni načrt, so se začele sedaj, ko pride otrok njihovega duševnega obzorja, pred plenum konstitu-ante poskus kujati. Ravno tistim poslancem, ki so prej drli črez vse ovire in ustvarili s to ustavo nekaj, kar ne bode prineslo koristi ne narodu in ne državi, ravno tem poslancem se je začela oglašati vest. Kakor mi je poročal odličen politik 'je demokratska stranka v polnem razsulu. Eden glavnih predštaviteljev demokratske stranke Draškovič, ki je sedaj minister notranjih zadev bode, kakor je izjavil 15. t. m. nepreklicno odstopil. Demokratske in vladne vesti, pravijo, da je Draškovič bolan. Toda mi vemo, da je to samo izgovor. Resnica pa je, da Draškovič odstopi, ker vlada v demokratskem klubu velikanska nezadovoljnost in to največ radi vladnega ustavnega načrta. Posebno radi vprašanja imena države in agrarne reforme. Demokratski klub je svoj čas sklenil, da bode glasoval za ime .Jugoslavija" potem pa je naenkrat glasoval za ime, kraljevina SHS. Kako žalostno ulogo je igrala demokratska stranka v vprašanju agrarne reforme,, to je pa itak dovolj znano. — Podkupovanje Muslimanov itd. Taka breznačajna politika se mora maščevati in maščuje se hudo, maščuje se tako, da bode stranka razpadla. Pa tudi v radikalni stranki ni precej v redu. Ustvarja sc nova politična konstelacija. Vrše se celo pogajanja, za vstop dela demokratov v radikalno stranko, na drugi strani hočejo izstopiti iz radikalnega kluba pristaši Pro-tiča. V radikalni klub bi pristopilo desno demokratsko krilo, med tem, ko se hoče levica demokratske stranke pridužiti bolj na levi stoječim stra-kam. Vsa pogajanja za novo politično konstelacijo, pa se vršijo okoli razpada demokratske stranke. Žalosten konec čaka vsako breznačelnost in v breznačelnosti so bili demokrati mojstri. S. Naša zunanja politika. Poslanci raznih strank nameravajo staviti na ministra za zunanje stvari interpelacijo glede našega zunanjega položaja. Menda bo Pašič odgovoril na to interpelacijo jako obširno. Na Pašičev odgovor smo res radovedni. Naša vlada je žela v zunanji politiki poraz za porazom, tako da velja danes v svetu vsaka država več kakor naša. Le čudimo se, da se poslanci naših merodajnih strank tako malo zanimajo za našo zunanjo politiko. Svetovni pregled. Ljubljana, 7. aprila 1921. O Veliki noči se je stožilo bivšemu avstrijskemu cesarju Karolu po cesarskih mesenih loncih in kar čez noč jo je prijadral nazaj. Prišel je na Ogrsko, ker je mislil, da ga bodo Madžari sprejeli z odprtimi rokami. Madžarska namreč še ni republika. Madžarska se je izrekla za kraljevino. Tako dolgo, da ne najdejo pravega kralja vodi Madžarsko državni upravnik Horthy. Kdo bode madžarski kralj to se danes še ne ve. Madžari si v tej točki še niso na jasnem. Stvar seveda ni bila tako nedolžna in smešna kakor bi hoteli, da bi jo videl svet sedaj. Kako se je sklepal pariški mir to smo našim čita-t el jem že povedali. Povedali smo tudi, da to sploh ni nobeden mir, temveč samo prenesena vojska. Evropa je tako razdrapana in razburkana, da ni človeka ki bi vedel izhoda. Velevlasti, ki so zakrivile to stanje in ki še danes vedrijo in oblačijo, ne znajo kje bi kaj zakrpale, kje kaj razparale, kje kaj odvzele, kje bi kaj pri-djale, z eno besedo, cela stavba pariškega miru stoji na pesku in en hud vihar bo lepega dne prekucnil celo barako. Gospodarsko stanje Evrope je postalo opasno in ta optfsnost pospešuje socialno gibanje, ki stremi za tem, prenoviti človeški družabni red. Samoobsebi umevno je, da hočejo oni, ki danes vladajo, obdržati to moč kolikor mogoče dolgo. Toda ta moč sc krha iz raznih razlogov dan za dnevom bolj. Velevlasti imajo vzrokov dovolj, da sc tresejo in premišljajo kako bi se izvile iz te zagate v katero so zašle po lastni lumpariji. Razmere v Rusiji, gibanje v Nemčiji in v 'Avstriji so vse nekaj druzega, samo ne dobro uspavalno sredstvo. I11 tako je čisto mogoče, da so imele pri povratku Korlna velevlasti svoje prste vmes. Da bi zapustil Kori iz lastnega nagiba udobno življenje v Švici, to niti misliti ni. Bile so na delu gotovo jako močne in uplivne sile, ki so hotele izrabiti eno karto v svojo korist. Korlna so na Ogrskem jako nemilo sprejeli, narod se sploh ni zanimal za cesarskega gosta in je bil ves čas bivanja Korlna na Ogrskem popolnoma ravnodušen, vesti o navdušenem sprejemu, ki smo jih čitali, so bile navadne bajke, spravljene v svet z go-' tovimi nameni. Igra s Korlnom se je ponesrečila in kakor vedno se je zgodijo tudi sedaj, da ima tisti, ki je trpel škodo, tudi sramoto. Merodajne velesile so čakale, kaj bode rekel madžarski narod, ker pa narod o Korlnu ni hotel ničesar slišati, so vdarilc tudi one po njem, Sedaj ugibajo, katera velesila, da je podpirala Korlna. To se bode sedaj težko zvedelo, ker sc dotična velesila ne bode hotela blamirati, drugače seveda bi bilo, ko bi Korlček uspel; tedaj bi gotovo vedeli za, katerim grmom da je tičal zaje. V Parizu imajo že dalje časa takozvani „Cirde Franchet d’ Esperav", je to društvo francoskih ro-valistov, ki se zbira okoli generala Franchet d’ Iisperay in ki ima gotove zveze z generalom Foebom. To društvo je bilo po princu Sbctu v ozki zvezi 7. dvorom bivšega cesarja Karla. General Franchet d’ Espcray je sporočil Korl-nu, da bode antanta sicer protestirala ako zasede zopet prestol, toda to bo samo protest. Povedal je nadalje, da bodo Cehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija tudi energično protestirale, toda do oborožene intervencije ne bode prišlo, tako se je peljal Kori na Orsko, toda Ogri so ga odklonili. Kakor smo že povedali, velesile ne vedo kaj bi napravile, da bi prišle iz zagate. Skušajo sedaj to, sedaj drugo, tako so skusile tudi s Korlnom. Ko bi bile napravile pravičen mir, bi vseh teh skrbi ne imele, in Evropa bi šla boljšim časom nasproti, tako pa ne vemo, kaj nas čaka. Rusija. Protiboljševiška vstaja je zadušena. Ni bil to prvi pokrel, ki se je pojavil na Ruskem proti boljševikom. Našim čitateljem bode še v živem spominu, da so skušali, tako ruski monarhisti kakor antanta na vse mogoče načine zrušiti boljševiško gospodarstvo. Zadnji teh bojevnikov zoper boljševiško Rusijo je bil znani general Wrangel. Od prvega do zadnjega so pogoreli vsi. Boljševiki so se uspešno borili zoper vse protivmkc iz buržoazijskega tabora. Zadnji odpor proti boljševikom pa ni izšel iz buržoazjskih vrst, zadnji pokret proti boljševikom je nastal v lastnih proletarskih vrstah. In to je nekaj popolnoma novega, nekaj kar se še dosedaj ni zgodilo. Vstajo so vodih delavci in mornarji in ker se sestavljajo delavci in mornarji iz kmetskega stanu, se more reči da so se dvignili delavci in kmeti proti takozvani ,,delavski in kmetski vladi". Kronštatski revolucijski komite je bil sestavljen samo iz rdečih mornarjev. Delavci, vojaki in kmeti so šl> v boj proti boljševiški vladi z geslom: „Vso moč sovjetom". Čudno, z ravno istim geslom so zmagali leta 1917 boljševiki na Ruskem in skoraj po treh letih se pojavi odpor zopet z geslom: ,,Yso moč sovjetom". Kako to? Lenin, Trotzky in drugi boljše-viški .voditelji so sčasoma vzeli sovjetom vso moč, tako da sovjeti danes Podlistek. Fr. Rojec: Obupan jezdec. (Konec.) Vsekako so bile glavni vzrok njegove obupane obrnitve v Knaflovi ulici veje ali pravzaprav delavca, ki sta povzročila, da so veje padale na ulico in segale čez sredino. V svojem obupu se najbrž ni mogel pravi čas domisliti, da bi lahko krenil malo v stran na desno in tam nadaljeval svojo pot: po Knaflovi ulici. Skoraj gotovo se tudi ni spomnil takrat na to da si’morata delavca z napornim delom zunaj v mrazu služiti kruh, ki pa je silno grenak v primeri z njegovim. \ endar zaradi tega nista obupana. Na rokah nimata rokavic, na životih ne toplih zimskih oblek, a kljub temu sta njuna obraza vedra in videti zadovoljna. Prekoračil sent Bleivveisovo cesto in zavil na levo proti veliki rumeni hiši, ki ponosno stoji na vogalu s kame-nito in železno ograjo kakor kak grad. Visoko gori na zidu sta dve sliki, v isti višini na vogalu nižje pod slikama je še nekaj manjših slikarskih okra- skov; to dela stavbo še bolj častitljivo. Stopil sem v odprto vežo >n počasi stopal kvišku po gladkih in svetlih stopnicah premišljujoč, kakšni velikanski razločki so med človeškimi stanovi in kako lahko žive nekateri ljudje v Ljubljani še tudi v sedanjih letih stisk in nadlog. Ali prišli so nepričakovano v nekatere dežele vse drugačni časi, kakor sp bili še nedavni. Tam se tudi stanovi čudovito hitro iz-preminjajo. Ako bi v Moskvi prijahal gosposki človek do delavcev, ki'bi obžago-vali drevesa, in bi jim ne mogel pokazati znaka kakega sovjetskega komisarja, takoj bi moral stopiti s konja in zamenjati svojo ulogo z delavcem. CeUii se mojemu obupanemu znancu na konju kaj tekega pripetilo, joj, kako obupan bi bil šele potem! Toda v Ljubljani je zlata jugoslovanska svoboda, a o ruskih bajnih presedlatvah tudi tukaj ni varno sanjati! Hitro sem izvršb. svoj posel. Odhajal sem, od koder sem bil prišel. Oči so me zopet opozorile na hišo. — Kakšen krasen in udoben človeški dom je to! Hodniki so visoki, svetli ter okrašeni s slikami, kipi, preprogami,, z zelenimi drevesci in s cvetlicami v umetniških majolčmh posodah, kakor v kakem pravljičnem gradu. Ako so že hodniki opremljeni tako sijajno, kako razkošna mora bili šele oprava sob! Takih it) še krasnejših stanovanj pa je še mnogo v Ljubljani. Vendar dvomim, da so imenitni stanovalci dobre volje in zadovoljni s svojimi razmerami. Mnogi sc razburjajo, kreg’ajo in omedlevajo ob vsaki neznatni neprijetnosti, se jeze in neprestano zabavljajo .čez ves svet. Naj bi sami angeb prifrčah iz nebes ter jim stregli z vsemi naj slajšimi zemeljskimi >11 nebeškimi sladkostmi, pa l)i jih ne mogli zadovoljiti popolnoma! Začelo se mi je nekaj gibati v prsih in spoznal sem, da se mi oživljajo spomini na lastne nadloge, ki me že od mladih nog preganjajo po svetu in na moje sedanje stanovanje, ki je tako, da še svojih prirodnih zbirk ne morem shraniti v njem. Potlačil in potolažil sem te spomine, češ, da jim hočem (kiti zažcljcncga chtška ob drugi ugodnejši priliki! Stopil sem iz hiše zopet na prosto. Zelen vrtič, nasajen s cvetlicami, ciprešami, lepotičjim drevjičem in smrekami ter preprežen z gladkimi belimi stezicami, se razprostira pred vhodom hiše in okrog nje. Sedaj je vrtič pač še premalo zaraščen, a čez nekaj let postane najdivnejši prirodm prostorček poleg ponosnega meščanskega doma. Kaka neprecenljiva sreča je tak vrtič v mestu, to ve najbolje oni, ki biva v zaduhlem, vlažnem ir temotnem mestnem stanovanju in nima lastne zemlje niti za grob! Morebiti tudi jezdec v Knaflov ulici biva v lepi vili ah celo v vehken gradu med bujnimi sadnimi vrtovi travniki, poljanami in gozdovi. Srečt mu sama poklada v naročje svoje do brote, da se 11111 še pripogibati ni treba za njimi; a kdo ve, če je on zado voljen s svojo usodo. Ceniti ne zn: svojih ž.i vi j enski h udobnosti, ker si jil ni sam pridobil z delom in trpljenjem Zato se najbržc tudi doma repenči n obupava zaradi vsake malenkosti. Ra doveden sem vsekako, od kod je pri jahal, kam je bil namenjen in kakšer je njegov poklic. Nič manj nisem radoveden, kj< imata svoje bivališče delavca. Mordi visoko med podstrešnimi tramovi a‘ globoko v kleti, morda v železniškeir vozu ali celo na skednju. 1 ‘oznani siromašno begunsko dru žino, ki stanuje kar na skednju polet in pozimi. Oče hodi čez dan na delo, : mati oskrbuje otroke in kuha po ci gansko na dvorišču ob hlevnem zidu Manjši otroci še hodijo v šolo, starej ši pa tudi delajo, kadar dobe primerne nimajo ničesar odločevati. Nastala je sčasoma na Ruskem vsemogočna birokracija, ki terorizira delavno ljudstvo do skrajnosti. Ta birokracija skupno z boljševiškim' voditelji enostavno poveljuje, vse drugo pa mora molčati, kdor ne molči, s tem se napravi kratek proces ter se ga kratko-malo ustreli. Kaj tacega ruski delavci in kmetje od revolucije niso pričakovali. To trplenje jim je postalo neznosno in so se uprli. Bil je to, kakor smo že povedali, prvi upor. Leninu se je posrečilo, da ga je udušil. In ta upor ni bil tako nedolžen in ne tako nenevaren kakor to razglaša boljšc-vi.ška vlada. Dober računar kakor je bil Lenin je to uvidel, ter je ubral na io. kongresu ruske komunistične stranke povsem druge strune, kakor jih' je imel navado do sedaj ubirati. V Kron-štatu, je rekel Lenin se je opazilo sodelovanje različnih elementov, ki ako se jih primerja /. boljševiki, stojijo ali na desni ali na levi tc stranke, k' pa so razun demokratičnih zahtev, zah-•tevali tudi prosto trgovino »n so se postavil' proti diktaturi proletariata. Lenin vidi ravno v zadnji vstaji naj-opasnejšo nevarnost proletarski dikta-turi. Da se ta nevarnost odvrne hoče Lenin upeljati povsem druge metode, kakor so bile sedaj v boljševiški Rusiji v navadi. Kot nujno potrebno bode uvedel Lenin v Rusiji prosto trgovino, ker je drugače nemogoče pre- Ljubljana, 7. aprila 1921, Že opetovano smo povedal' naše stališče o takozvani državni nevarnosti. Ponavljamo tudi danes, da so edini krivci, da sc dogajajo tu in tam obža-vanja vredni dogodki, naše vladajoče stranke, ki po dveh in pol letih niso bile v stanu, da bi napravile upravo, k> bi vsaj za silo funkcionirala. Večne ministrske krize, boj za moč poedi-nili strank, to vse je razdrapalo naše državne temelje in polagoma sc kažejo posledice. „Slovenski Narod" z dne i. aprila 1921. zopet enkrat milo ječi o državni nevarnost' gotovih clenieiu tov 'n zastoka: ,,Zoper to propagando bi se morala zasnovati smotrena protiakcija, ki bi sc je v prvi vrsti moralo udeleževati naše učiteljstvo, uradni.štvo in orožm-štvo kot krepka obrana naše državne in narodne misli. Ti faktorji bi naj med ljudstvom v besedi in dejanju širili razumevanje '11 navdušenje za našo narodno državo, proti kateri so sc, kakor je očividno, zarotili vsi rcakcijo-narni elementi. Nadejamo se, da ne bo ostal naš apel na naše narodne uradnike, učitelje in orožnike brez odziva in brez razumevanja. Ti faktorji, ki tvorijo hrbtenico vsaki državi, ne delo. Strašno je življenje, grozno je trpljenje tc družine. Vendar ne obupava. Vsi so udani v svojo usodo ter delajo '11 delajo, da si prislužijo najpotrebnejše za življenje. / Delavec je kakor stroj. Dela od jutra do večera >n večkrat tudi ponoči. Delo ga preživlja. Delavčevo delo pa tudi prehranjuje številne stanove, ki ne delajo ničesar. Zato vsakega delavca jako čislam in sočustvujem z njim. Delavec mi je najbližji brat po trpljenju. Cim revnejše oblečenega človeka srečam, tem raje >n .sočutnejše pogledam v njegov izmučeni obrtfz. Iz globokih zarez na obrazu berem njegovo žalostno zgodovino. Kakšna čustva pa navdajajo moje srce, kadar vidim pomehkuženega jezdeca, to izhaja že >z spredaj povedanega. Iz čustev se dvigajo tem primerne misli ter se razpletajo tja v neskončno sivo daljavo, od koder se mi vračajo s č'sto jasnimi podobami. Iz teh snovi bi lahko napisal zanimivo zgodbo za celo knjigo. Toda, ker upam, da Jugoslavija nima mnogo takih žalostnih junakov, kakršnega sem zdaj prvič v svojem žvljenju srečal v Knaflovi ulici, sem se omejil le na. najkrajše podatke o njem., Te pa sem tukaj napisal v večen spomin na sedanje izvanredne in še vedno hude čase. skrbeti mestam potrebne živežne potrebščine. Komunistični sistem o izmenjavi gospodarskih dobrin se ni obnesel, ne le da se ni obnesel, temveč grozi uničiti ravno ta komunistični sistem celo boljševiško državo. Toda Lenin noče podleči, on hoče ostati na vladi in rajši daje koncesije in zopet upelje kapitalistično narodno gospodarstvo in bije tako sam sebi v obraz, samo iz enega razloga, da obdrži vlado v svojih rokah. V boljševiški Rusiji se upelje. prosta trgovina, to je ena posledica zadnje ruske vstaje. Druga posledica zadnje vstaje je, da se bodo razpisale volive za sovjete, ki jih boljševiška birokracija in boljševiški voditi j t že dalje kakor euo leto zavlačujejo. Ljudstvo se mora ftnova pritegniti k vladi je rekel Lenin. Prav pametno, toda do te pameti je prišel Lenin še le po veliki in krvavi vstaj'. Kako misli Lenin izpolniti vse obljube, ki jih je dal na tem kongresu bodemo videli. Zanima nas pri celi stvari nekaj druzega. Zadnji dogodki v Rusiji nam jasno kažejo, da bi bilo boljševiškc vlade kmalu konec, ko hi se druge, države ne umešavale vedno in vedno v ruske razmere. Boljševizem živi samo radi tega, ker se ga od tuje strani v etiomcr napada. Rusi so boljševizma siti do grla, toda še bolj siti so antan-tine pravice m kulture. smejo več stati apatično in ravnodušno ob strani, ko izpodkopavajo notranji sovražniki v zvezi z zunanjim sov-vragom temelje naši državni zgradbi." Da g'ospoda okoli državotvornih strank. Uradniki in učitelji so napravili svojo dolžnost. Žrtvovali so vse za državni ideal in bodo to delali tudi v bodočnosti. Morebiti sc je tu ali tam zgodilo, da je usahnilo pri tem ali drugemu idealno navdušenje in ako se je to zgodilo, se je zgodilo zaradi korupcije, ki ste jo vpeljali v vrste teh državotvornih stanov ravno v> gospodje od takozvanih državotvornih strank. Dobro nam je še v spominu, ko je pisal uplivni voditelj slovenske politične stranke pred volitvami v konstituanto ravno v „Slov. Narodu“ članek, da bode on poznal le pripadnike njegove stranke. In to se danes de faeto dela. V uradniške in učiteljske vrste sc je -zanesel političen boj. Nič več ne velja pridnost, nič več se ne spoštuje sposobnost, le politična pripadnost daje spričevalo za. podelitev boljših mest in za napredovanje. Ti faktorji, ki tvorijo hrbtenico vsaki državi, te faktorje kujonirajo naše politične stranke, vsaka po svoje, s temi faktorji delajo kakor se dela navadno s srajčniki v Po svetti. Leopold WolfUng nastopil v kabaretu. Bivši avstrijski nadvojvoda Leopold Ferdinand je igral 29. marca J92r v enem najbolj znanih berlinskih kabaretov. Za ta VVolfUngov nastop se je spisala posebna igra. V tej igri predstavlja Leopold VVolfUng samega sebe. Naslov te igre je: ,,Visokost sc vrača". Dejanje se vrši v javni hiši, ,,posestnica" te javne hiše pa je nekdanja grofinja. Lastnica te jaVne h'še sedi s svojimi ,,damami" v salonu. Napove .se obisk nadvojvode Leopolda Ferdinanda. V naglici nauči ,dame‘ dvorni poklon in že vstopi nadvojvoda. Leopold Wolfling je postal sivolas in star. V igri nosi belo z zlatom obšito admiralsko uniformo ter se imenuje admirala republike Honduras, kajti on pove, da pride iz Honduras, kjer poseduje hišo. Leopold Wolfling nima igralskega talenta. Radi tega sc jc spisala za njega posebna vloga, v kateri nima veliko govoriti ter se ga jc naučilo nekaj kretenj, katere izvaja dUetantično. Cel nastop Leopolda WolfHnga zasleduje lc smoter privesti bivšega nadvojvoda na oder kabareta in to celo v igri, ko-jc dejanje se vrši v javni hiši. Igra konča s tem, da se vrne nadvojvoda otroškem vrtcu. Kako hočete imeti krepke uradnike, neustrašene učitelje, ko jim pa lomite dan na dan hrbtenico. Vsaka lumparija se maščuje, toda najhujše se bode maščevala lumparija, ki so jo delale ves čas po preobratu naša liberalna, klerikalna in socijaldc-mokratična stranka z našim uradn'-štvom in učiteljstvom. Uradništvo in učiteljstvo bo storilo svojo dolžnost ono bo umevalo državne interese povsod in vsikdar, toda ti državni interesi se dalcko razlikujejo od interesov naših državotvornih političnih strank, to naj si zapomnijo demokratska in ljudska, kakor tudi socijalnodemokra* Učna stranka enkratna vselej. Narodnost slovenskega kapitalizma. Strokovna organizacija bančnih uradnikov je svoj čas sklenila z bankami za bančne uradnike 6urni delavnik. Pretečeni teden pa so banke kar naenkrat zahtevale, da. morajo uradniki delati 7 ur. Kdor se tej zahtevi ni uklonil jc bil takoj odpuščen. Bančni uradniki, pa so rekli, da hočejo delati na dan 7 ur, toda sedma ura mora biti darovana državi, tako od uradnikov kakor od bančnih zavodov. Banke na to sploh niso odgovorile. Ubogi uradniki so bili prapravljcni delati vsaki dan eno uro za državo, milijonarji pa so to odklonili. Milijonarji nočejo državi ničesar dati, oni hočejo imeti od države samo profit. Kaj je bogatašem in bankam za državo, njim je za denar, pa naj si bode država potem kakoršna hoče. In ti naši milijonarji so v ozki zvezi z našimi merodajnimi političnimi strankami, sedaj si lahko predstavljamo v ka? kih rokah je naša država in zakaj da nikamor ne moremo.. In pri takih razmerah imajo naši meščanski listi drznost, da apelirajo na lojalnost urad-ništva in učiteljstva. Pojte k bankam in milijonarjem in podučujte tc ljudi, ki raje zaprejo svoje banke, kakor da bi žrtvovali le eno uro dnevno državi. Zbogom proletarci in hvala vam, da ste me spravili tako daleč, bi lahko zaklical Tone Kristan, toda Tone ne bode rekel tako, ker on zahvale ne pozna. ,,Jutro “poroča: ,,Kristan imenovan za upravnika v Baranji. Beograd, 6. aprila. (Izv.) Finančno ekonomski komite je danes končno odločil, da postavi za upravnika Friderikovih lati-fundij posl. Antona Kristana, ki bo še tekom tega meseca podal ostavko kot poslanec in odpotval v Baranjo, da prevzame svoje mesto. Kristan je na podlagi pogodbe nastavljen za tri leta. Na njegovo poslansko mesto pride strokovni tajnik Tokan iz Ljubljane." Tone Kristan torej zapusti proletarce in gre med velekapitaliste. Pa naj še kdo reče, da voditelji socijaldemokra-tične stranke ne znajo skrbeti za svoje osebe. Delavci, spomnite se, kako je v Honduras ter da vzame s seboj posestnico javne lnše, bivšo grofinjo. Zdelo sc je, da so bili gledalci. o nastopu Leopolda Wolflinga neprijetno dirnjeni. H koncu se jc pokazala opozicija, ki jo jc pa udušilo močno ploskanje. Drugi dan jc govoril z Leopoldom VVolflingom znani igralec in kabaretist Paul Morgan. Na vprašanje zakaj je igral v kabaretu, je odgovoril Leopold Wolfling: „Kot vpoko-jeni admiral dobivam mesečno 3000 kron pokojnine, to je celili 210 mark. Ab mislite, da morem od tega dohodka živeti? Premoženja nimam. Do sedaj sem živel od pisateljevanja. Toda to ne gre več dalje. Knjiga v kateri sem podal moje spomine jc gotova, toda zalagatelj zavlačuje izdajo. Jaz ne morem dalje čakati. Na vprašanje kaj bo rekla njegova družina je odgovoril: „Moja družina? Ta ima gotovo druge skrbi. Podari mi nihče nič. Jaz bi se tudi ne pustil ničesar podariti. In končno saj nisem napravil nič nečastnega. Jaz vem, da je veliko ljudi, ki sklepajo radi mojega dejanja z rokama, toda je-li to tak zločin, da skušam prvokrat v mojem življenju izrabiti mojo takozvano modro kri, da morem živeti?" Tragedija v kavarni. Na Calle Alcala v Madridu sc je podrl strop vas „farbafa‘‘ socijaldemokratična stranka, kakšen voditelj, taka je stranka. Delavci, zapomnite si, da ste s tem, da ste vobli pri zadnjih volitvah soci-jaldcmokratično stranko, podpirali ve-lekapitalizem. Naš list. Majhen in skromen je naš list po obliki, majhna in skromna so sredstva, ki so nam na razpolago. Za nami ne stoji nobena banka, v našo blagajno ne prihajajo darovi bogatašev, bilo bi to tudi nemogoče, ker mi ne zstopamo interese bank, bogatašev, verižnikov i. t. d. Mi zastopamo edino le interese slovenskega delavnega ljudstva. Naši dohodki izvirajo edino le iz naročnine. Naš boj je svet boj, ker je to boj za pravico tistih, ki so teptani in prezirani. Enkrat na teden izhaja naš list. Poglejte naše nasprotnike, koliko imajo dnevnikov, koliko drugega tiska in roko na srce ali ne podpirate tudi vi dnevno nasprotno časopisje. Vsak kdor kupuje ali naročuje meščansko časopisje, pljuje v lastno skledo. Prvič podpira gmotno tisk meščan, strank, drugič pusti, da zastruplja to časopisje njega in njegovo družino. Ali mislite, da darujejo banke, bogataši iu verižniki zastonj milijone v blagajne meščanskih listov? Ne, banke, bogataši in verižniki ne dajo nič zastonj, oni vedo, da bode časopisje, ki ga podpirajo pisalo tako, da bodo oni imeli od tega pisanja tisoče in tisoče obresti. In to delavno ljudstvo še podpira tako časopisje, da jo zastruplja in mu ne • pusti videti resnice. Proč iz vaših stanovanj z vsemi meščanskimi in sodjal-demokratičnimi časopisi. Ne pljuvajte v lastno skledo. Izgtivor, da hočete izvedeti iz dnevnikov dogodke in novice ne velja. Naročajte vaš Ust ,,Novo Pravdo", podpirajte vaš Ust tako kakor podpirate vam sovražne Uste in ,,Nova Pravda" bo izhajala v kratkem času v taki obliki in s tako vsebino, da boste lahko pogrešali vse druge časopise. Predvsem pa darujte pri vsaki priliki za naš tiskovni sklad. Ko bi dal vsak naš pristaš in teli je veliko, vsaj 20 kron za tiskovni sklad, koliko bi bilo s tem našemu svetemu boju pomagano. Bolj, da, bodete podpirali naš list tem izdatnejši bo naš boj proti krivicam, ki sc nam godijo. Banke, bogataši in verižniki ne podarjajo zastonj milijone časopisju, ki zastopa njihove interese. Bodite uverjeni, da tudi vaš> darovi ne bodo zastonj, imeli bodete od vaše požrtvovalnosti lepe dobičke. Doživeli bodete pravico. Kočevje. Gospodje pri rudniku mislijo, da je vsak, ki se poteguje za kavarne ,,Zlati lev" in pokopal veliko gostov. Med drugimi sta bila težko ranjena dva zdravnika. Mrtev pa jc ostal general Ruiz. Najstarejše drevo na svetu se nahaja na otoku Ceylon. Starost tega drevesa cenijo na 2200 let ter trdijo, da jc pod njim počival veliki Buda. Ruski vojni vjetniki v Franciji. Čičerin je predal francoskemu zunaj-nemu ministrstvu noto glede zadrževanja ruskih vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v različnih taboriščih na Francoskem in v zaporih v severni Afriki in na Balkanu. Sovjetska vlada je zagrozila, da bode v slučaju ako misli Francija ruske vojake še dalje časa zadrževati, porabila vsa sredstva, pa tudi silo, da tako izsili povratek ujetih Rusov v domovino. Na Dunaju ne bo več godbe. Zveza posestnikov zabavišč je enoglasno sklenila, da bode z 2. aprilom 1921 odpovedala vse pogodbe z godbami, ki predvajajo godbo v njenih obratih, tako da od 1. maja dalje ne bode igrala v njenih podjetjih nobena godba več. Vzrok temu koraku jc znatno zvišanje veseličnega davka. Dolžnost naših somišljenikov je, da poročajo važne dogodke in novice, hitro in povsem resnično ,Novi Pravdi'. delavske koristi, komunist. Zato menijo, da bodo tudi proti nam uporabljali znano vladino odredbo. Pa se presneto motijo; mi jim ne pojdemo na tim. Z vso silo bi nas radi napravili za komuniste razni nemčurji, da bi nas potem lahko z vladno pomočjo preganjali in sebe krili. Zato jim danes povemo, da smo narodni socijahsti, iz katerih ne bodete skovali komunistov. In mi se zavedamo, da koristimo naši državi, ako pobijamo vaše in Vaše či-futske družbe delovanje. Na naši zemlji Nemec, tudi v internacionalnem plašču skrit, ne bode več gospodaril. Kočevje. Priprave za občinske volitve so se že pričele. Pričakovati je precej ostre volilne borbe. — Upamo upravičeno, da si bode delavska razsodnost izvojevala popolen uspeh. Da izpodbijemo vse neumne govorice, ugtovimo za danes le toliko, da nastopi NSS v Kočevju samostojno z lastno bsto in da so vesti o kompromisu z meščanskimi strankami le prazna farbarija. Kočevje. Socijalni demokrati so že določili novega župana — Pavhčka. Hudomušneži pa pravijo, da bode prevzel županske posle dne i. aprila 1922. — Dober 1. april. Kočevje. — Naša, hitro se razvijajoča stranka bode posebno socijal-nim demokratom v oči. Ker proti natn ne morejo nastopati drugače, se poslužujejo laži. Kot tolažbo svojim ,,žalujočim preostalim" sporočajo lažnjive vesti o naših neuspehih v drugih krajih, končno pa jih tolažijo češ, nič se ne bojte, saj bodo narodni soci-jalci vsi naenkrat k nam pristopih in potem bo zopet vse dobro. Kako ste vendar neumni in zlobni. Še podgane v pravem času zapuste potapljajočo ladjo, mi pa naj bi lezli na vaš krov, ki je itak že pod vodo. Seveda na ljubo Pavličku in drugim enakim nem-čurskim kapitalističnim sodjahstom. Le pomirite se! Mi od svojega programa ne odstopimo niti za las, ker smo spoznali da je isti edino sredstvo, da se rešimo internacionalnega kapitalizma, kateremu bi vi nas zopet radi za-sužnih. Sevnica. Cc je gospodar napaden zalaja pes. Tako približno se mi je zdelo, ko sem dobil slučajno „Delav-ca‘‘ v roke in čital iz Sevnice odgovor na dopis priobčen v štev. 9. „Nove Pravde", Nevenljivih zaslug si je stekel „Delavec“ z notico, ki brani napadane VVinkleje, večkratne milijonarje in nekdanje širitclje pangermanistič-ne 'deje v našem slovenskem Posavju, one VVmklejc, ki slovenskega delavca niso drugače imenovali, kakor ,\vindischcr Hund‘ v časih, ki še niso daleč za nami. Nadjonahzadja, zakaj ne socijalizacija? Dopisnik menda misli, da ne razločujemo pojmov. Glede tega naj ostane miren. Od naše strani sc je zahtevalo oboje, vedno in vedno in ob vsaki priliki. Kje je železna metla, ki bi pometla v sevinški kopitni tovarni? Po dveh in pol letih našega osvobojenja se tam nemškutar' še vse križem, čemu potem naredba o uradnem jeziku, narodno čutečim v zasmeh. Pisec „Delavčevih" vrstic ni noben socijalni demokrat, ampak plačan VVinklejev podrepnik. Ne bomo molčali, Avgijev hlev mora biti prej ali slej očiščen. mogovna podjetja, ki delajo z izgubami. Tako bi se odpravila brezposelnost, ki je ravno v premogovni industriji naravnost strašna. Trgovinski minister je zahteve Zveze premogarjev odklonil ker je nemogoče, da bi država prispevala kakršnekoli dodatke. Nato je odgovoril v imenu Zveze premogarjev Smith, ki je vladi naznanil, da je Zveza premogarjev sklenila, odpoklicati 31. marca 1921 ob polnoči vse delavec, strojnike in pomožne delavce iz premogokopov. V času ko je primanjkovalo na svetu premoga je ra-stel angleški pre-ihog v ceni in delavci premogarji so imeli še precej zadovoljive mezde. Od približno pol leta sem, pa se je dvignila produkcija premoga' v taki meri, da je premog začel preostajath To je bil vzrok velike stavke premogarjev v jeseni. Tedaj so se delavcem zvišale mezde pod pogojem da zvišajo produkcijo. Rastoča produkcija premoga pa je postala usodepolna, ker se za ves producirani premog ni našlo odjemalcev. Posledica tega je bila, da so premogovna podjetja odpustila nad 60.000 delavcev. Cene premogu pa so padale. Posestniki premogokopov pa so rekli, da v jeseni zvišanih mezd ne morejo dalje plačevati ter so ob enem znižali mezde. Kakor smo povedali, so se delavci obrnili na vlado, da bi ona prispevala rudokopom 60 miljonov funtov, da bi bili rudokopi vstanu plačevati delavcem stare mezde, vlada je to odklonila in delo počiva od četrtka dalje. Delavstvo ta boj za moč n« sprejelo lahkomiselno. Sedaj pa ko je ta boj izbruhnil, ga bode delavstvo bojevalo z vso močjo. Zveza premogarjev se je obrnila na trozvezo delavcev, kateri je priklopljena, na železničarje, transportne delavce in mornarje. Vodja zveze narodnih železničarjev Crainp je rekel, da ima izvrševalni odbor narodnih železničarjev utis, da je zadeva jako resna, ker je to najbrž začetek poskusa znižati delavske mezde. Harrv Goghng od Zveze transportnih delavcev je rekel, da je mnenje transportnih delavcev, da ta zadeva ne briga, samo premogarje temveč vso delavstvo. Železničarji in transportni delavci bodo imeli ta teden veliko zborovanje na katerem bodo razriio-trivali o skupnem nastopu vsega delavstva. Vlada je naznanila podjetnikom, da ker premogovna, produkcija n' več pod vladno kontrolo, ne more ničesar ukreniti, kakor varovati življenje in posest. Kljub temu pa je razglasila, po ceh državi izjemno stanje in prepovedala izvoz premoga in koksa. Kaj bode prinesel ta velikanski boj v socijalnem in gospodarskem oziru se danes ne more ihti slutiti. V angleških premogokopih dela poldrugi milijon delavcev. Ako še bodo pridružili premogarjem železničarji, transportni delavci in mornarji, tedaj bode ta velikanska armada pač v stanu, da ustavi gospodarsko življenje v Angliji. Pred dvemi leti so zahtevah angleški delavci socializacijo premogokopov. Zviti Lloyd George pa je zadovoljil tedaj delavce s komisijo, k' bi naj socializacijo študirala. Dobro zamišljeni načrt socijalizadje pa je potem zavrgel. Tako pretresa ravno premogovno industrijo, temeljno industrijo Angleške, socijalni nemir, k' tako dolgo ne bode ponehal, da bodo premogokopi Očinske Občinske volitve v Ljubljani, Mariboru, Celju >n Ptuju. Po dolgem obetanju in zavlačevanju se bodo vršile sedaj v Sloveniji vendar enkrat občinske volitve. Najprej se bodo vršile občinske volitve in sicer na 26. aprila 1921 v mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj, po drugih občinah se bodo vršile občinske vohtve tekom meseca maja. Občinske volitve so v prvi vrsti gospodarskega pomena, a kljub temu so napravile naše meščanske stranke, naši liberalci in klerikalci iz občinskih last družbe in da delavci ne bodo za-* gospodovali nad premogovno industrijo. Jesenice. V nedeljo se je vršil na; prostoru pred kolodvorom shod NSS. Shod je otvord tov. Lenčak, poročat pa je tov. Tavčar iz Ljubljane. Izvajanja tov. Tavčarja so odobravali tudi navzoči socialdemokrati in komunist*, pač dokaz, da hoče delavstvo resnega dela, ker je sito večnega zanosvodenja socijaldemokratičnih in komunističnih demagogov. Shoda se je udeležilo nad 600 delavcev. Naša ideja prodira in ni več daleč čas ko bode slovensko delavstvo do zadnega pripadalo NSS. Mojstrana. V nedeljo popoldan se je vršil pr' nas pod vodstvom tov Rabiča shod NSS, k' je prav dobro uspel. Uspeh naše organizacije v Litiji. Preteklo soboto je Nar. soc. Zveza pr* pogajanjih, ki jih je vodil poslanec tov. Brandner z ravnateljstvom litijske predilnice, dosegla 35 odstotno povišanje na osnovne plače in na dosedanje draginjske doklade, kakor tudi nabavne prispevke, ki se bodo izplačevali četrtletno in sicer za delavce, ki so pri podjetju zaposleni pol leta v iznosu 1 ted. temeljne plače, za one pa, ki so zaposleni 1 leto, v iznosu 14 dnevne temeljne plače. Razen tega so sc dosegle še nekatere druge ugodnosti. V bodoče se bodo plače regulirale na podlagi stanja cen najvažnejših živ-ljenskih potrebščin. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Ribnici se je vršil dne 20. t. m. Izvolil se je sledeči odbor; Načelnik Ivan Hovar, tajnik Lovšin, blagajnik Češarek Anton; odborniki; Čampa Ivan, Kranjc in Pugelj; namestniki; Češarek Fran, Perovšek Matija. St. Jurij ob južni železnici. Tudi naša kraj. organizacija se je začela gibati. V soboto zvečer smo irneh zaup-niški sestanek, ki se ga je udeležil tud* poslanec tov. Brandner nai katerem smo razpravljali o taktiki naše stranke pri občinskih volitvah in storili potrebne ukrepe. V nedeljo po maši pa se je vršil pod predsedstvom tov. Čretnika javni shod, ki je bil dobro obiskan. Poslanec tov. Brandner nam je podal jasno sliko o sedanji politični situaciji ter utemeljil stališče naše stranke. K besedi se je oglasil zastopnik Samostojne kmetske stranke, katera je kakor znano, šla z Muslimani v radikalno - demokratsko vlado. Tov., Dobovišek in Brandner sta mu dala primeren odgovor, s katerim so se zborovalci popolnoma strinjali. Na shodu, ki je lepo uspel, je bilo opažat’*, da osobito mali kmetje in obrtniki niso zadovoljni s taktiko Samostojne kmetske stranke. Opažati je bilo veliko zanimanje za Narodno socijahstič-no stranko, ki je po svojem programu zastopnica malega človeka. Ko je shod končal se je vršil občni zbor naše kraj. organizacije, na katerem je bil po končanem predsedniškem »n blagajniškem poročilu izvoljen za predsednika tov. Čretnik. Tovariš, si li dobil „Novi Pravdi" vsaj enega naročnika, ako ne, potrudi se. Vedi, da je „Nova Pravda" edini Ust, ki zastopa interese slovenskega delavnega ljudstva. Častna dolžnost krajevnih organizacij je, da skrbijo, da je v njihovem področju vsak pošten in pravičen Slovenec naročen na „Novo Pravdo". volitve. volitev politikum. Enkrat so zavlačevali občinske volitve klerikalci, drugo-krat liberalci. Vsaka stranka je hotela delati.občinske vohtve,. kakor bi bilo to v njeno korist. Naše gospodarstvo gre rakovo pot, vsi čutimo to na lastni koži. Povsod pomanjkanje, povsod nered. Draginja raste od dne do dne. In kaj delajo naše vladajoče stranke, naši liberalci in klerikalci? Naši liberalci 'n klerikalci se tepejo noč in dan za moč, katera stranka bo vladala, katera stranka da bo delila darove svojim Narodno gospodarstvo. Ljubljana, 7. aprila 1921. Naš finančni minister dr. Kuraa-nudi je povedal, da je denarno stanje naše države skrajno slabo. To smo mi vedeli že davno in finančni minister ni povedal nič novega. Kljub temu smatramo izjavo finančnega ministra kot jako važno izjavo, ker je spoznanje prv* korak k izboljšanju. Ako pove naša najvišja finančna inštanca, da je gospodarstvo države skrajno slabo, potem bi človek s pametnimi možgani pač mislil, da bodo merodajne stranke ukrenile vse mogoče, da bodo to skrajno slabo gospodarstvo zboljšale, ako že ne 'z drugega pa vsaj iz tega vzroka, da si pridobijo zaupanje ljudstva in tako obdržijo vladno moč v svojih rokah. Toda kakor vse kaže nimajo naše vladajoče stranke nobenega zanimanja za izboljšanje našega gospodarskega položaja. Naše železnice so na robu propada in naravnost kričijo po pametni uredbi. Človek bi mislil, da bodo napele vladajoče stranke vse sile, da uredijo vsaj to najvažnejšo gospodarsko stroko. Toda poglejmo kako delajo. Na čelo železnic so postavili moža, ki kljub temu, da je bil hud avstrijakanec v Avstriji radi popoln^ nezmožnosti kot dodeljeni inženir ni mogel napredovat'. Sedaj je postal železniški minister prejšnji poljedelski minister. V železniškem ministrstvu je bilo že dalje časa nezasedeno mesto načelnika splošnega odelenja. To je najvažnejše mesto, posebno v dana-njem času, ker ima splošno odelenje opraviti z osobnimi zadevami. Na tem mestu sedi kje drugje najboljši administrativni uradnik iz železniške stroke. Pri nas je bil imenovan na to mesto en uradnik iz poljedelskega ministrstva. Ker je postal poljedelski minister minister železnic, je posadil na najvažnejše inesto v železniškem ministrstvu najbrže svojega prijatelja, ki ga spremlja od ministrstva do ministrstva. In finančni minister je rekel, da je naš gospodarski položaj skrajno slab. Mi sc čudimo, da ni slabši. Ko bi naša zemlja ne bila tako bogata, bi pri tem gospodarstvu, ki jo vodijo naše vladne stranke, demokrati in radikalci, že davno vzel hudič državo in nas vse skupaj. In naša carinska uprava? Tako piše n. pr. „Jug'osl. Lloyd, da za dr-žuje na Rakeku naša carinska uprava že mesec dni vse vagone namenjene v T talijo, a ravnotako ne pripušča uvoz iz Italije iti vsciz enostavnega vzroka, ker ni dovolj osobja, da bi zacarindo robo. Med tem ko bi v kaki drugi državi napravili vse mogoče, da bi dobila država večje doliodke, mish naše carinsko ravnateljstvo, da je vseeno, sta li v carinarnic' dva uradnika ah jih je dvajset. Naša carinska uprava računa s trcnotnhn fatalizmom, kar se ne napravi danes, se bode napravilo jutri, ne računa pa, koliko da bi dobila država dohodkov, ko bi bilo dovolj iz-vežbanih uradnikov. Za koliko milijonov bi bili večji dohodki na carini, ko bi se mogel promet normalno in brez zaprek -razvijati. Kohko pa |gubijo zopet železnice, ker se ovira promet in stojijo vagoni neporabljeni. Kako se s takim ravnanjem podražujc vse blago, kohko blaga se pokvari, kohko pokrade in draginja raste in ž njo nezadovoljstvo. Tako gospodarstvo sc ne sme trpeti dalje, ah smo resna država v kateri naj vlada red, ah pa naj bo nas res vzel hudič. Eno pa je gotovo, da imajo vse to na vesti naše vladajoče stranke to so demokrati in radikalci. In z mirno vestjo trdimo, da ni večjih škodljivcev naše države, kakor so to vladajoče stranke. Ljubljana, 6. aprila 1921. Na Angleškem je izbruhnila velikanska stavka premogarjev. 30. marca 1021 sc je vršila v angleškem trgov, ministrstvu seja, kateri so prisostvo-vah trgovinski minister Sir Robert Horne in izvrševalni odbor premogar-iev. Tajnik Zveze premogarjev je zah- iPElo gibanje. teval, da naj podpre vlada premogovno industrijo, da bode mogla ista premogarje boljše plačati. Nadalje je zahtevala Zveza premogarjev, da naj se ustanovi sklad za dobičke, v katerega naj plačujejo vsa premogovna podjetja, ki delajo dobre dobičke, da se bode moglo tako podpreti ona pre- pristašem. Naši liberalci in klerikalci so popolnoma pozabili na ljudstvo, ki trpi in ječi. Nikogar ni, ki bi se zmenil za ubogo paro, ki ne ve kaj bo jedla, ki ne zna kam bi položila svojo trudno glavo. Stotine in stotine družin brez stanovanj, tisoče in tisoče delavcev brez dela, to so grozne posledice, ki jih je rodila politika naših liberalcev in klerikalcev. V mestah pa rastejo banke, se kupiči bogastvo, o za banke in za bogatine imajo dovolj prostora, eni kakor drugi. Sedaj se bližajo občinske volitve in v teh dneh se bodo ponižali visoki gospodje do ubogega delavstva, duševnega kakor manuelnega in z laskavimi besedami mu bodo govorili in prosili za glasove. Ko bodo dobili glasove, bodo zopet zavihteli bič in udarjali po vbogih trpinih. Toda ali mora biti ravno tako? Ne, ne mora biti tako, ako mi to sami nočemo. Volilna glasovnica ima tisto moč, ki je vstanu, da zapodi to jaro gospodo tja kamor spada. Kdo vzdržuje naša mesta? Naša mesta vzdržuje slovenski delavec, slovenski uradnik, slovenski mali obrtnik. Tisti pa, ki ta mesta vzdržujejo, tisti morajo imeti tudi moč, da se bode gospodarilo tako, kakor bode to tem stanovom v prid od katerih pridnosti ljudstvo živi. Ali naj imajo besedo in moč tisti, ki ničesar ne delajo, ki' živijo od žuljev drugih, ne in stokrat ne. Težko bodo dali dosedanji gospodarji liberalci in klerikalci moč iz svojih rok. Slepih bodo voblcc z vsemi mogočimi stvarmi, žalibog jim pojdejo mnogi na hmance, nekateri morebiti iz nevednosti, drugi zopet bodo pričakovali iz bogatih fondov, s katerimi bodo razpolagali naši liberalci in klerikalci, kake ugodnosti. Prepričani pa smo, da bode izdajic, ki bi prodajale glasove meščanskim strankam prav malo ter da bode ogromna večina poštenega slovenskega uradni-štva, delavstva in obrtništva vohla kandidate, ki jih je postavila edina neomadeževana stranka, to je narod-no-socijalistična stranka. Občinske volitve v Ljubljani. Volitve se vršijo v torek, dne 26. aprila t. 1. od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne. V občinski odbor bo voljenih 48 odbornikv in 48 namestnikov. I. Šolski okraj — v Mestnem domu. II. Šentjakobski okraj od črke A do N v šentjakobski šob, na desni; III. Šentjakobski okraj od črke O do 2 — v šentjakobski šob, na desni; IV. Krakov o in Trnovo — v šob na Cojzovem grabnu; V. Dvorski okraj, zapadni del in sicer od trnovskega vobšča vzhodno do črte: Dvorni trg, Vegova, Hilšer-jeva in Simon Gregorčičeva ulica — v državni obrtni šob; VI. Dvorski okraj, vzhodni del in sicer od prej navedene črte do Prešernove ulice in Aleksandrove ceste — v državni realki; VII. Kobzejski okraj z Dunajsko cesto in Janez Trdinovo ubeo — v I. državni gimnaziji; VIII. Kolodvorski okraj, zapadni del do Resljeve ceste — v justični palači (sodna dvorana št. 79, I. nadstropje); IX. Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljcve ceste, in sicer od črke A do L — na ženskem učiteljišču; X. Kolodvorski okraj, vzhodni del od Resljeve do Ahacljevc ceste in sicer od črke M do 2 — v šob na Ledini; XI. Vodmatski okraj z Ahacljevo >n Sv. Martina cesto — v mestni ubožnici v Japljevi ulici; XII. Prcdkraji, in sicer Ilovica, Črna vas, Havptmanca, Ižanska ce sta, Dolenjska cesta in Hradeckega vas — na vojaškem strebšču ob Dolenjski cesti; XIII. Spodnja Šiška, in sicer od črke A do^L -— v šišenski deški ljudski šob, na desni; XIV. Spodnja Šiška, in sicer od črke M do 2 — v šišenski dekbški šo- li. na levi. Občinski odborniki in namestniki se vobjo po obveznih kandidatnih listah. Kandidatna lista nar. soc. stranke za mesto Ljubljana. Nar. soc. stranka je za mesto Ljubljana postavila na svojo kandidatno listo sledeča imena: Odborniki: Dr. Jamar Tone, zdravnik; Urbančič Karol, poštni višji oficijal; Malgaj Tone, pleskar; Tavčar Ivan, uradnik; Rupnik Fran, žel. strojevodja; Pesek Anton, tiskar-nar in posestnik; Babnik Jakob, vodovodni inštalater; Ambrožič Josip, mestni učitelj; Zorko Karol, uradni sluga; Jug Riko, bančni uradnik; Škof Fran, železniški rcvident; dr. Peterlin Viktor, profesor; Verčnik Lovro, plačilni natakar; Pip Uroš, knjigovodja; Podbevšek Ferdo, kovač; Velepič Rudolf, škontist; Poženel Valentin, progovni mojster; Sadar Valentin, mestni učitelj; Tomažič Ivan, uradnik; Mencin Josip, inštalater; Zupančič Maks, uradnik; Koprivec Ivan, skladiščnik; Šalehar Franc, poštni oficijal; Čebin Dominik, tiskarnar; Sever Hrabroslav, uradnik; Korošec Blaž, železu, sprevodnik; Verbič Ivo, uradnik; Porenta Peter, delavec; Medved Ivan, sodar; Pečnikar Fran, postrešček; Pust Ludovik, mesarski pomočnik; Ilešič Oroslav, želez, uradnik; Gregorič Edvard, sodni sluga; Žagar Fran, železniški strugar; Buh Mihael, delovodja; Rakovec Ivan, pošt. uradnik; Gale Franc, mestni učitelj; Jer-inolj Josip, progovni mojster; Bezeljak Anton, skladiščni delavec; Schubert Leon, žel. strokovnih; Stopar Davorin, zasebni uradnik; Podpac Rudolf, žel. post. odpravnik; Jakič Aleš, zavar. uradnik; Bezlaj Anton, posestnik; Mikec Fran, plačilni natakar; Jančigaj Valentin, uradnik; Vran Anton, železničar; Fakin Zorko, politični tajnik in urednik. Te može so izbrali volilci sami. reči moramo, da so volilci dobro izbrali. Zgoraj navedeni kandidati nam jamčijo, da bodo spravih zavoženo gospodarsko pohtiko mesta Ljubljane v red, V Mariboru je nosilec liste nar. soc. stranke višji rev. južne železnice Franc Jarh. V Celju je nositclj hste nar. soc. stranke tov. Karol Žabkar, skladiščnik na celjskem kolodvoru. V Ptuju je nosilec bste nar. soc. stranke učitelj Vinko Šerona. Volilni sklad. Priprave za občinske volitve so v polnem teku. Od izida občinskih volitev bo odvisno, kdo bode zagospodaril z našim imetjem. Zabbog, da je še toliko zaslepljenih ljudi, da je potrebno velikansko delo, da se jim odpre oči, da vidijo kaj njim koristi in kaj jim škoduje. Nasprotniki bodo napeli vSe sile, da bodo zaslepil* nezavedne ljudi še bolj. Za to čedno delo imajo nasprotniki na razpolago ogromne svote denarja. Mi pa, ki sc bojujemo za pravico nimamo ničesar, kakor dobro voljo in čiste roke. Da odpremo oči nezavednim trpinom, je pa nujno po-' trebno, da prirejamo shode in da izdajamo lepake m letake in to vse stane vehko denarja. Na koga se naj obrnemo, da dobimo za to potrebna sredstva? Obrnemo se na te zavedno slovensko delavno ljudstvo, da nam pomagaš pri našem svetem boju, kajti le ti zavedno ljudstvo veš, kaj je enakopravnost, kaj je pravica. Ako darujejo banke, bogataši in verižniki milijone in milijone samo radi tega, da vzdržijo krivico, je pač ivoja dolžnost pošteno in zavedno slovensko delavno ljudstvo, da daruješ po svojih razmerah, da bodemo, mogli izvojevati enakopravnost in pravico celemu slovenskemu ljudstvu. Brez žrtev ni zmage. I11 zmagah bodemo, ker hočemo zmagati, ker pa hočemo zmagati, moramo žrtvovati. Vsak najmanjši dar bode nam pomagal, da dosežemo za naše ljudstvo to, kar mu gre. Glavno zborovanje NSS Govor dr. Rybara na zboru zaupnikov NSS. Nadaljevanje. Posebno neodpustljivo je bilo to počenjanje pri Slovencih, kjer se je že koncem prve polovice leta 1919 izdala parola, da sc lahko začne najhujši strankarski boj, vkljub temu, da so Lahi stali pred vratmi bele Ljubljane in da so s svojimi intrigami proti nam hujskali Avstrijce, Madžare, Bolgare, Albance in črnogorske odmetnikc. Obnašanje naših politikov je izviralo iz strankarske zaslepljenosti iz nepozna-nja temnih odnošajev med zunanjo in notranjo politiko. Naši bratje iz slobodnc kraljevine Srbije so sicer že prej imeli priložnost baviti se z zunanjo politiko in marsikateri njihovi vladarji in državniki so tudi pokazali v tem oziru izvenredno spretnost. Pomisliti treba, da ni zadostovalo le junaštvo, v katerem so sc Srbi ob vsaki priložnosti odlikovali, temveč da je bilo treba tudi posebne diplomatske prebrisanosti, da se je mogla mala Srbija, zagvozdena med taki dve veliki cesarstvi, kakor sta bili a. o. monarhija in Turčija, ne samo ohraniti, ampak tudi povečati in vedno bolj osamosvojiti. Ob vsem obču-lovanju pa vendar ne smemo prezreti, da je. bil v srbski zunanji politiki en moment, ki je srbskim diplomatom olajševal njihovo nalogo. To je bilo pokroviteljstvo vel. Rusije, Pod Milanom je nekaj časa igrala ulogo po-proviteljice a. o. monarhija. V enem in drugem slučaju pa je mogla srbska diplomacija računati na izdatno zaslombo, ki ji je dajala čut precejšnje varnosti. Na jasen način se je to pokazalo ob priložnosti avstrijskega ultimata. S polomom carske Rusije je sicer ta zaslomba odpadla; 110 srbski državniki, vajeni vedno stati pod roko zaščitnice ene velevlasti, so upali, da prevzame to vlogo francoska republika. Kakor so bivši a. o. Jugoslovan' verovali v Wilsona, tako so Srbi računali na svoje ,,velike zaveznike". Zato pogrešamo tudi pri njih pravo razumevanje za resnost onega vele-važneg‘a momenta. To se je pokazalo že pri sestavi same delegacije. , Dočim so bile druge države zastopane po svojih vodilnih državnikih, ministrskih predsednikih in ministrih za zunanje stvari, ki so na tak način združevali v svojih rokah vso državno moč in mogli spraviti zunanjo in notranjo politiko v potrebni sklad, je stal na čelu naše delegacije mož sicer velikega ugleda, ki je bil pa neposredno pred tem odstavljen od ministrskega predsedništva, a minister za zunanje stvari je imel le ime brez vsakega najmanjšega vpliva na poslovanje svojega ministrstva. Sploh je značilno za nase razmere in za podcenjevanje važnosti zunanje politike, da naša nova država pravzaprav ni še imela ministra za zunanje stvari, kajti dr. Trumbič je bil de faeto le delegat na mirovni konferenci in se ni nikdar ba-vil z drugimi vprašanji svojeg'a re-sorta; sedanji minister za zunanje stvari pa je ministrski predsednik, ki kot tak nima časa, da bi se resneje; bavil z zunanjo politiko. (Dalje prihodnjič.) Razširjajte ,Novo Pravdo4. Listnica uredništva. Prosimo vse g'g. dopisnike, da nam pošiljajo dopise vsaj do torka, da jih bode mogoče natisniti v tedenski številki. Dalje prosimo gg. dopisnike, da se kolikor mogoče izogibajo osebnih napadov; naš l‘st je glasilo resne in poštene politične stranke in mora zastopati splošne interese slovenskega duševnega in manuelnega proletariata. Nam mora biti pred očmi le obči blagor vseh naših ljudi. List mora postati zrcalo našega mišljenja, ker pa je naše mišljenje čisto gotovo pravično in pošteno, mora tako biti tudi naše glasilo. Zmagali bodemo le s poštenostjo in resnim delom. Slovenska žurnalistika je zastrupljena po osebni mržnji in po osebnih napadih. Mi pa nočemo sledit' drugim Ustom, 11U smatramo žurnahstiko za nekaj vzvišenega. Prosimo gg. dopisnike, da bi nas pri tem delu izdatno podpirali, ker vs« skupaj bodemo gotovo dosegli, da bode naše glasilo postalo najboljše med najboljšimi. Korist od tega bc imel cel narod, ker ga bodemo dvignili na višjo kulturno stopnjo, da bode mog’el sam presojati kaj je prav in kaj ni prav, ter da ne bode nasedal vsakemu pritepenemu demagogu. Hrastnik: Dopis, ki ste ga nam poslali, ne moremo priobčiti, ker ste ga poslali tudi „Jutru“, ki ga je natisnilo 6. aprila. Drugi dopis je pa tako oseben, da ga natisnemo samo, ako prevzamete, če pride stvar pred sodnijo vso odgovornost in nam to pred pričami izjavite. Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani, Vajenca sprejme za pleskarsko obrt Tone Malgaj Kolodvorska ulica štev. 6. Plača po dogovoru. 22—7 bxJLa Ženitev. Mlada tukajšna vdov«, krasne zunanjosti, izvrstna gospodinja, jako uporabna in pri tem polna idealov, se hoče omožiti z mladeničem, da ga osreči. — Išče se samo umna glava; smisel za okusno obleko in eiegant obuvalo, čiščeno z „Erdal“om pravim terpentinovim čistilom za čevlje. Franc Hrama! Ljubljana 6-10 ^