Inseratl ne »prejemajo in vuiji tristopua vrsta : 8 br., če se tiska lkrat, 1 - n ji 'i ii - II n ii ii n '» Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo tOn nistracija) in eksj edicija na Starem trgu ii. št. 16 slraski larol Po poŠti prejeman velja : Za celo leto . , jo gl. — kr za polleta . . 5 _ za četrt leta . , 2 ., 50 „ V administraciji velja: / Za celo leto . . 8 gl. 40 k"£ za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta . 2 ,, 10 ,, V Ljubljani na eom pošiljan veljA 60 kr. več i,a lato. VredniStvo je v Kiavji dolini štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu sohoto. Zarad praznika izide prihodnji ,.SIo venec ' v soboto I. junija Prevrat na Nemškem. Vera je glavni steber reda in postavnosti. Kakor se imamo za našo evropsko civilizacijo večinoma naši krščanski veri zahvaliti, tako je ona tudi prva podpirateljica državnih ob-lastnij in posvetnih postav. Strah pred kaznijo in ji čo tistega ne zadržuje od hudodelstva, ki je k temu nagnjen, če ga ne kroti iu ne vodi versko prepričanje; to je davno po skušnjah dokazana resnica, in čuditi se je le, da so na to v denašujih časih različni državniki čisto pozabili. Evropa je v svoji glavi, v omikani družbi postala v veliki meri brezverska. Prostomav-tarji, ki imajo že povsod svoje lože in ki so večinoma begati ljudje, tedaj mogočnega vpliva, postavili so si namen, katoliško cerkev uničiti. Njih zaveznik je judovski rod, ki cerkev sovraži in jej škodovati skuša že iz njenih prvih početkov. Oba živelja imata v rokah dvojno mogočno orožje : denar in časnikarstvo. Dni vna literatura ji; skoraj vsa v njih rokah, s časopisjem obdelujejo vse narode in jih navdajajo s sovraštvom do Kristusove vere. Kar pero nt-premore, stori pa denar. Tako so si priborili gospodstvo sveta, pridobili tisoče in miljone privržencev in med njimi tudi mnogo poštenih ljudij, ki skrivnih namenov te protikatoliške zarote še ne poznajo, pa vendar jiremoteni po liberalnih frazah pomagajo pri naskokih na cerkev. Ti ljudje imajo mednarodno zvezo ; v katerikoli d< želi se prikaže v kakem zboru katoliška večina, kjer nastopi katoliška vlada, h tro se vzdigne liberalno časopisje cele Ev- rope , in jame enoglasno psovati, obrekovati, natoicevati m grditi tisto deželo in tisti narod, naj bolj pa može, ki stoje na čelu dotične katoliške stranke. Glavni sedež teh krtov, ki razrivajo na skrivnem celi svet, da bi spodkopali veličastno poslopje katoliške cerkve, njih glavni sedež je bila v preteklem stoletji Francoska, v sedanjem pa je nemška dežela. Na Francoskem so naredili strašuo prtkucijo; pa ravno ljutost in divjost, s katero so uničevali vse sveto, strasti, ki so jih raznetili, in krvoločnost, ko so umorili okoli dva milijona ljudi na gilotini, to vse je napolnilo francoski narod z gnjusom in studom do brezverskega svobodnjaštva, tako da se danes francosko ljudstvo od katoličanstva več odvrniti ne du. Na to so prekucuhi prestavili svoj glavni kvartir na Nemško. Tukaj se brezverstvo čedalje bolj širi. in to tem ložej, ker ga je pruska vlada iz protestantovske zagrizenosti vedno podpirala, na bi uničila katoličanstvo. Pa pro-testantizem je padel sam v tisto jamo, ki ju je katoličanstvu kopni. Na katolišk h tleh so e posamezni odpadali, masa ljudstva pa je zvesta o>tala. Med protestanti pa se je brezverstvo tako razširilo, da so se pastorji začeli že za svoje službe tresti, ker brezverci ne ostajajo pri napad;h na katoliško cerkev, ampak zametujejo naposled vse krščanstvo, in vsako pozitivno vero v obče; v Berlinu, v Daneigu in drugih mestih t-o že stale vse cerkve prazne, luteranske še bolj ko katoliške, na tisoče je bilo rojenih otrok, ki jih niti krstili niso, in jih izrejajo kot pogane. Zdaj so se vstrašili tudi pastorji in so govorili že o J tem , da bi se z zaniČevanim katoličanstvom zvezali zoper brezverstvo ; z brezverstvom pa je raste! tudi socijalizem, zakaj, povedali smo v jednej poslednjih številk. Protestantizem se je začel bati za svoj obstanek, posestniki za svoje premoženje in vlada za svojo gospodarstvo, tako se je počasi pripravljal prevrat, ki je zdaj po zločincu Ilodelnu v življenje stopil. Naveličali so se „kulturkampfa", ker so spoznali, da jim od katoliške cerkve prav za prav uobeue nevarnosti ne pretijo, toliko več pa iz posledic brez-verstva. Ilodelnov zloč.u je tudi cesarju Viljemu oči odprl.in gaognjevil proti brezverstvu. Glavni voditelj brezverstva iu preganjevalec katoličanov, minister bogočastja iu uka, zloglasni Fal k pa je moral odstopiti. To je silno imeniten dogodek, in je znamenje, da se pripravlja na Nemškem popolen prevrat, da se mislijo sprijazniti s cerkvijo in vojsko napovedati brezverstvu. Že javkajo vsi nemški liberalni listi, in pravijo, da so nedolžni p r i hudodelstvu Ilodelnovem, in da cesar ne dela prav , če zavoljo lliidelna brezverstvu ali liberalizmu prijaznost odpove. Mi pa smo že zadnjič oim-nili, da cesar prav dobro sodi, če brezverstvo tega hudodelstva obdolži. Sreča je okrogla, na Nemškem je enkrat prevrat, m tisti, ki so prej katoličana v ječe tirali, naj čuvajo , da zdaj sami notri ne pridejo. Nemški deželi pa želimo , da bi bil ta prevrat resničen in vztrajen, in da bi tudi tam že skoraj zopet krščanska vera pri šla. v ča.-t in veljavo, saj ona je podlaga reda iu poštenosti, vir omike in civilizacije in pogoj ljudskega blago-tauja. Slike iz Amerike. (Napisal A. Berghold.) 1'ittsburg, 2. aprila 1878. Pred nekoliko urami sem pr šel semkaj. Kak razloček med Philadelphijo in Pitt.sburgom! Tam vse čedno, čisto in bliščeče, tu vse ravno nasprotno, črno, sajasto in nečedno. Čudno mesto je Pittsburg. Če se ne kadi povsod, potem ni u:č, ni dela, ni zaslužka. Če se pa kadi povsod, kakor danes, potem še-le ni prav nič, ker se v teh sajastih oblakih dima ne more razumno videti niti solnca niti neba. Vse je gnjusobno črno, zruk, hiše, drevesa, ul ce, ljudje. Ceste so grozno slabe, tlak hrapov, grudast in oguljen, zraven pa pokrit za kaka dva prsta z i/glednim blatom. Res je težavno v neznansko ozkih, vedno se križajočih ul cah, kjer se neprenehoma gibljejo težko naloženi vozovi, ohraniti dober tlak ; vendar če se pomisli, koliko ljudi postopa brez dela po mestu, se mora reči. da je mestna uprava slepa in brezskrbna. Delo bi ne stalo veliko, ko bi se najeli ti postopači, ki bi popravljali usmiljenja vredne ceste. Kako žalostno je gledati po vseh trgih in ua oglih hiš cele trume krepkih ljudi brez delal Vidi se jim beda od raztrganega pokrivala do palcev na nogah, ki iz tesnih škrpetov drzno gledajo v svobodni svet. Vse se ve, kar kažejo zunaj, le kar mislijo, tega se ue ve. Ravno se zapodi mimo mene truma lačnih vlačugarjev. Pozna se jim, (laso nekdaj opravljali težka dela. Kako žalosten je pogled na polu nage, raztrgane in obupne može I Vse kar imajo na sebi kaže zapuščenost, razun zlatih žarkov jutranjega solnca, ki se vlijajo ua te revne prikazni. (Tedaj slovenski Kraševci, le brž v Ameriko, kjer ima še palec na nogi svojo svobodo in capinska druhal se tudi ne pritoži, če se za par glav pomnoži! Pis.) Jaz pišem to v predmestji sv. Lavrenca, ker v mestu ne prerije solnce tako lahko skozi gosti zrak. Naj povem še nekaj besedi o Filadeltiji. Filadelfija leži večji del na ravnem, iu se raz-j prostira neznansko na široko, kajti površnina tega kvekerskega mesta znaša gotovo nad sto kvadratnih milj. Prebivalcev šteje oholo 8OO.OO0. Filadelfija je zidana prav pravilno, nima mnogo visokih, tesno stisnjenih hiš, kakor Novi Jork, iu se posebno odlikuje s čistoto. Hiše so zidane zelo enolično iz rudeče opeke in imajo vse nekaj črevljev nad zemljo molečo podstavo iz belega bliščečega marmorja, dve ali tri stopnice spredaj iz tiste snovi, in kaj lepo se jim podajo bele oboknice (Fensterliiden) , od katerih vise mnoga črna pregrinjala, ker je navada , da naznanjajo s tem celo leto žalovanje, kadar kdo umrje v hiši. V obmestji vesele človeka mnogi krasni vrtovi s temno zelenimi tratami in velikimi senčnimi dreveai. Obširni Tairmount-Park , v kojem se tudi nahaja zoologični prekrasni vrt, z velikanskimi vodovodnimi stavbami in St. Georges Ilill, vse to vabi na sprehajanje tujca in domačina, bogatega in reveža. Kamnitni 80 črevljev široki most, ki vodi proti prostoru, kjer je stala razstava, črez če- Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 27. maja. Cesarjevi« Rudolf I>o naznanilu „Prager Abendblatt-a", meseca julija dojde v Prag. da se praktično izuči vojaške službe. 89ele{;'iteiji ste se sošle 25. t. m. na Dunaju in ogerska je imela že skupno sejo, pri kteri se je sklenilo, da naj razni odseki svoje delovanje hitro prično. l*o;£»dl»iHi odsek državne zbornice je rešil predlog o colnern tarifu in dolga 80 milj. gld. Predlog Suirmov, da naj se ta dolg banki vrne v 20 letnib obrokih in po iz teku privilegija od njega plačuje po 6% obresti, če se dotlej ne sklene nova pogodba, bil je zavržen ker je poslanec Neuvvirth rekel, da banka, ki se na 10 let osnuje, ne more po-sojevati na 20 let in da naše denarno stanje ni ravno tako slabo, da bi v 10 letih ne dobili za poplačanje tega dolga potrebnih denarjev. — Oolnina od kave se je določila v odseku S 24 gld. Obravnave o pogodbi se v državnem zboru prično danes in bodo dalje trpele, kakor se je iz prva mislilo. Ojgersktt zbornica poslancev se je 24. t. m. do 12. junija razšla na počitnice. Ne-ktere reči, v kterih si je z gosposko zbornico še navskriž , bode rešila takoj , ko se zopet snide. Ilnlmatiiiski ces. namestnik baron It o d i č se je 25. t. m. zopet odpeljal na ogledovanje dežele. O llosni in IlercoKOvlni pisala je v soboto „Deut Ztg.", da ji bode Avstrija v 48 urah zasedla. Dozdaj je 48 ur že prešlo vendar pa ni slišati, da bi se bilo to zgodilo. Pač pa poroča .,N. fr. Prease", da so naši vojaki zasedli podonavski vterjeni otok Ada-Ka-leh pri Orsovi, kterega so Turki Avstriji prepustili. Kongres , ki bi se imel po želji naših državnikov sniditi precej po binkoštih, nam tega posestva, dobro omenja „Vaterland", menda ne bo zopet vzel in Madjari menda ne bodo že v prisvojitvi tega malega otoka videli nevarnosti za dualizem. V nanje države. ICusKi listi niso nič kaj zadovoljni s trtinko milje široko reko Scuilkill, pravijo, da je najlepši in najtrdneji most na svetu. Samotna in zapuščena stojd tu velikanska poslopja od razstave. Nič bolj niso živahne hiše in ulice, ki so nastale ob cestah okrog razstave. Med desetimi takimi poslopji jih stoji morebiti devet praznih in brez koristi. Tu so grbi in napisi brez pomena in veljave. Čita se n. pr.: „Uestauracija Mamouth ova, llotcl Cosmopolitanski itd., pa se ne dobi tam niti ene žlice juhe, tako daje morala potovati naša družba več milj dalječ, da je vjela dostojno kosilo. Odšlo je na tisoče šumečih gostov, le posamni dobička željni Fdadelfijani so ostali 8 stanovitno potrpežljivostjo po votlih hišah, ki imajo dovolj časa misliti o resnem stavku „Sic transit gloria mundi" (tako mine slava sveta.) Vendar Filadelfijani imajo denar in tako že pozabijo rane, ki jim jih režejo prazne palače. Ravnokar sem slišal od svojih prjateljev, da so pred kratkim plačali za večerjo v Novem Jorku po 7 dolarjev in vdrugiČ za kosilo celo po 21 dolarjev. (Kolikokrat je vdaril kak naš izseljenec z motiko za tisti denar, da se bo v Ameriki enkrat najužinal ? Pis.) (Konec sledi.) pomirovlanimi nasveti „Agence Russe" ter za-ltevajo od vlade, da naj povd, so li poročila vna-njih listov o popustljivosti RuBije resnična ali ne. Te dni se bode to že samo po sebi pokazalo. V Londonu namreč pretresavajo predloge ruskega poročnika, grofa Suvalova, ki Jih je prinesel iz Petrograda, in sploh se sodi, da bo to zadnje ponudbe ruske. „Standard" piše, da se bodo zadeve med Rusijo in Anglijo mirno rešile. Glede Besarabije car sicer neče ničesa od jenjati, pač pa je mnogo popustil glede Bulgarije in zlasti glede vojne odškodnine, ki se bode morda znižati dala oelo za polovico. -Avstrija se pripravlja za kongres ter sostavlja svoje zahteve, med kterimi je najglavnejša menda ta, da se Bosne iu Hercegovine Srbija in čruagora ne smete dotakniti. Tudi bi se čruagora ne smela raztegniti do Skadra, ter si ue prisvojiti Bara in Dulčinja, pač pa bi se ji dovolilo ladjišče v Špužu, ktero bi Avstrija nadzorovala, in zveza z morjem po reki Bojani. Da je politično stanje res nekoliko mirnejši kakor je bilo nedavno priča tudi ukaz angleške admiralitete do arseuala v Chathamu, da z izdelovanjem oklepnih ladij ni treba ravno tako hiteti, kakor je bilo iz začetka zaukazano. — Knez Gorčakov je zopet hujši obolel, in mora ostati v postelji. Zarad neob-sodbe Vjere Zasuličeve hoče pravni minister grof Pahlen neki odstopiti. l<'raiieoNki liberalci se jako hudujejo nad Gambettom, ki je v nekem govoru preslavljal angleškega kraljeviča in kneza Bis-marka, ter ga naravnost imenujejo izdajalca. Gospe francoske hočejo 30. t. in. obiskati spomenik device orleanske v Parizu in ga okin-čati z venci. V ta namen se je sostavil poseben odsek najimenitnejših gospej in od vseh strani dežele francoske dohajajo venci, poslani v odločeni namen. Liberalci , ki so hoteli ta dan obhajati stoletnico Voltaireovo, se hudujejo zarad tega in se hočejo maščevati s tem, da bodo skušali to slovesnost napraviti v Lyonu. Pa ministerstvo jim jo bo prepovedalo kakor v Parizu. Šl»aiijskrm se je v Geroni po kazalo okoli 30 vstajnikov , ki se proglašajo za republikance. Drugod je vse mirno. V Ameriki je neka družba dobila dovoljenje prekopati ožino pri Panami in /.vezati tiho pa atlantiško morje. Privilegij velja skoz 99 let. Izvirni dopisi. 1» lijuliljaiie- 25. maja. (Nove orgije.) Ravno kar je dodelal zaduhovnijo Stu-deno (Kaltenfeld) na Notranjskem znani mojster g. France Goršič nove orgije, ki imajo 1 manualno — (s 50 tastami: od C—g.) in pe-dalno - klavijaturo (s 24 tastami: od C—h. s pedalnim sklepom in dvema zbiralnikoma (Col-lectivtritte), ktera odpreta vae spremene razun pe-dalnega sklepa in Viola di Gamba. Spremenov je enajst: I Principal 8'(osem lesenih) od Gis v prospektu. II. Viola di Gamba 8', prva oktava je lesena, druge cinaste. III. Gamsov rog 8' (prva oktava zopet lesena, druge cinaste). IV. Violon 10' od druzega c začet, prva oktava je sklenjena s principalom 8'. V. Dvojna flavta 8', je vsa lesena in zaprta. VI. Oktava 4', vsa cinasta. VIII. Superoktava 2' vsa cinasta. IX Mikstura 3-4na (2J/3\ 2', l1/.,' 1',) V pedalu: X. Subbas IG' zaprt. XI Oktavni basu odprt. 22. t. m. sem imenovane orgije videl in slišal v stanovanji g. mojstra in vestno rečem, da g. Goršič je v resnici mojster; naj si bode že ozir meha, sapnika, pišal, spremenov, mehanike, iutonacije itd. Farmanom v Studcnem čestitam, da so si ga izvolili, cerkvenemu pred-stojništvu v Železni Kaplji na Koroškom pa ga vsestransko priporočam. — Ker že ravno o orgijah govorim, naj omenim še orgelj, ktere je izdelal g. Ferd. Mala-hovski v začetku t. m. za orgljarsko šolo v Alojznici v Ljubljani. Orgije imajo dve manu-alni klavijaturi s 27 tastami, manualni in pe-dalni sklep. — V glavnem delu so: I. Principal 8", 11. Cevna flavta 8' III Gamsov rog 4' V zgornjem delu: IV. Voxhumana 8'. V. Salicional 8'. VI Traversllavta 4'. V pedalu: VII. Subbas IG' zaprt in VIII Violončel 8'. Tih orgelj pa nočem kritizirati , zavoljo gotovih vzrokov ue, prepustim pa kritiko vred-ništvu „Gerkvenega Glasbenika", ki bode g. Ma-lahovskemu že povedal kar, mu gre. Da bodeš pa dragi čitatelj razliko vidil in slišal ozir dela g. Goršiča in g. Malahovskega, povabim te, pridi v Ljubljansko Alojznico. Tu najdeš dvoje orgije: ene v kapeli a peterimi Bpre-meni, in te so delo g. Goršica; ene pa v sobi orgljarskih učencev z 8 spremeni (za G00 fl.) in to je delo g. Malahovskega. Potem pa sodi, kar ti bo uho dalo. Povabim pa posebno cerkvene predstojnike, ki mislijo kedaj orgije uapravljati, da naj to store. I -M. IVloldave, 21. maja (Itu mu ni j a, Rusija in Avstrija.) Itusi zasedli so že skoro vso Rumunijo, ter se zmerom bolj pomikajo proti severu, proti sedmogradskitn Karpatom. Štiri ruske divizije rasprostrene so od Krajova do Fakšana po vseh strategičnih črtah, čelo na Sedmograd obrnjeno. Itumunska vojska pa stoji v v.-eh karpatskih prelazih, pa no da bo austrijsko mejo prekoračila in se potem Avstrijcem razorožiti dala, kakor v svet trobijo dunajski In nemški časopisi, llumunska vojska je avantgarda ruske proti Avstriji postavljene vojske. Ne mislite, da so to moje domišlije, to je mnenje vseh veljavnih Ituniun-cev. Ves vriš o prepiru ruske in rumunske vlade je le ptujcem pesek v oči, da bi ne videli, kaj se za kolisami godi, in tukaj se vašim listom, ki o tem prepiru prav autentično dopisavajo, prav krohotno smejajo. Tudi mislim, da avstrijska vlada sluti to prevar, in ne nabira zastonj v Sedmogradu tolike vojaščine in ne gradi zastonj tamkej trdnjav. Tukajšnji knez bi moral pač vrtoglav biti, da bi svoje Dorobance, ki jih ravno zdaj za obdelovanje polja prav živo doma potrebuje , v Karpatih nakopičeval, s kanoni, novimi puškami in mnogim streljivom preskrboval samo zato , da jih potem v Avstriji spet razorožiti da! Kaj bi imel pač knez od Avstrije pričakovati, morebiti povekšanje kneževine po sedmogradskih Rumunih? Ali ni Prusija prijateljica Rusiji, ali ni knez odvisen od politike, ki jo delajo v Berolinu, ne pa od one, ki jo kuje magjarember gospod Andrassy na Dunaju? Menim, da ni težko vganiti, po čem vse to diši. Res je sicer, da imamo tukaj prenapetnežev, katerim ta politika ni všeč, ali teh je malo in previdnejši del inteligence stoji s knezom, ki je, akoravno Nemec po rodu, vendar le vnet za prid in napredovanje svoje kneževine. Za zdaj to malo, ako bote želeli drugikrat več iz Jaša. (Lepo prosimo. Vred.) 1» l>»lli-f»|»oljtt, 22. maja. (Opazovanje popotnikovo.) Pri potovanju se marsikaj vidi in sliši; tudi jaz sem pri svojem potovanju vidil in slišal mnogo, kar naj tu očitno naznanim. Potovaje iz Rudolfovega do Žužemperka se mi ni nič znamenitega prigodilo; ko pa v ŽuŽemperk dospem in si hočem v neki krčmi nekoliko svojo žejo vgaaiti, šlišim od vseh atrani pogovor, kako je tam c. k. okrajni sod-1listov, pa se bo prepričal, da je res tako; da nik, posebno pa še njegovi adjunkt dober, pra-1 so pa liberalci po večini več ali menj mate-vičen, in vsega spoštovanja vreden mož, tudiliijalisti, to vidimo vsak dan lahko iz njih li-drugi vraduiki so bili sploh pohvaljeni. — Istov. Da turški list namenov liberalnih kolo-Ko še nekaj časa jaz posedim, zaslišim medlvodjev ne vidi in posledic iz njihovih naukov gosti drugi pomenik o duhovskih zadevah, da I ne ume, zato mi ne moremo kaj, in tudi od se bode kaplan, g. Lotrič, iz Žužemperka pre-lnjega hvalisana veda za to nima pripomočka, selil v Dobrepolje in britlco se je vsakemu I ker pri vsem napredku tega še niso znašli, zdelo, da zgube tako dobrega dušnega pastirja. I da bi komu pomnožili prepičlost njegovih možga-Iz Žužemperka proti Zagracu naletim na novi j nov. Zato se pa s tim buteljnom tudi nočemo kantonski cesti med Žuženperkom iu Poljanami I spustiti v nobeno razpravo, ker za neumnost na veliko in hudo nesrečo. 20 t. m. okoli I ni nobenega zdravila, ali kakor pravi star pre-treh popoludne sta ss namreč 2 človeka, zlgovor: Gegen Dummheit kiimpfen selbst Giitter vpreženima konjema in z drvmi nadetim vozom prevrnila v globočmo proti reki „Kerki"| naj manj do 100 metrov globoko, ker so cestni držaji preslabi; pri vsej nesreči bila je vendar sreča, da so vsi, ljudje iu živali, ostali nepoškodovani. Komu je ta zanikernost pripisati, če ne nadzorstvu cestnega odbora, da so kau- tonske ceste tako v slabemu redu. — Ko v Zagrac pridem, izvem da so tam gospod faj-|tega lažnjivi list se ve da ne pove mošter za smrt bolni, in da bi bilo škoda, čc|pa vedno luteranstvo povzdigujete vergebens I Pisač na dalje trdi, da je bil Hode) ud krščansko-sncijaliatične stranke, katere predstojnik je prusk duhoven. Da je ta družba protestantovska, ne pa katoliška, in da predstojnik te krščansko-socijalistične družbe ni katoliški duhoven, ampak pr o les ta litovski pastor, in da se je Hodel tudi v to družbo vpisal še le pri dohodu v Berlin, Liberalci kot vzor bi umrli, ker toče varujejo. To se je meni pači napredka, tedaj je Iliidel ua vsak način vaš. smešno zdelo , da bi mogel človek vetro- Kar piše „Tagblatt" o pomorjenih protestantih vom nasproti stati I Pa kaj hočemo, kmečki na Francoskem, o Viljemu Oranskemu, o Ita-ljudje imajo med seboj še zmiram prazne vraže I vaillacu, o inkviziciji, na to bomo odgovorili in dopoveduj jim še tako natančno in obširno, o svojem času temeljito po avtentičnih virih, da to nični, vendar nič ne opraviš. — Na Krki ne pa po kakih tendencromanih, ali pa pri- izvem, da gospod župnik Jurij Zore so zdaj-1 nega učitelja od organista odstavili in ga na-mestujejo samo dekleta s svojim petjem , pri kterem samo basa primanjkuje. Po daljnem pogovoru tudi slišim govoriti, da namestnik stranskih zgodovinarjih, kakor liberalni časnikarji delajo. Vendar pa že zdaj lahko vprašamo : Kdo je o francoski prekuciji poklal milijone nedolžnih žrtev? So bili to mar konservativni, ali celo vestni katoliški ljudje? župana noče razglasiti sam občinske volitve, LTagblatt" tudi neče verjeti, da liberalni po-vkljub zapovedi visokega deželnega odbora, ker stavodajalci z revnim ljudstvom ječe polnijo; on veduo trdi, da je to za njega „duobro" ; občani so se zmenili, da mu bodo občinski jiečat po sili vzeli, če volitve ne razpiše. — Popotovam od tukaj in pridem v Dobropolje, kjer najdem še vedno mnogo žalosti jio go-si>odu Josipu Itazboršku, kateri so se iz l)o-brepolja preselili na Brdo za fajmoštra in željno pričakujejo njih namestnika Lotriča iz Žužcnperka. Če bom na svojem daljnem potovanju čez Bloke proti Trstu kaj znamenitega vidil in šlišal, bom že še kaj naznanil. — Domače novice. V Ljubljani, 28. maja, (Veleč, lene,z in Škof, dr. Janez Pogačar), so se v soboto zvečer iz novomeškega in tre banskega okraja, kjer so birmovali, vrnili na zaj v Ljubljano, [ta odidejo že v petek zopet od doma v ribniško dekanijo. (Ljubljanskemu „Tagblattu") smo s člankom o Ilodelnovem atentatu tako trdo na rep stopili, da v štev. 120 bruha žolč in strup na nas. Članek, ki ga je spisal eden „Tagblatto-vih" patranov je toliko dolg, kolikor surov. ali so ubijalci in morilci revno ljudstvo?' praša on? Mi pa prašamo: Ali so sami ubijalci in morilci po ječah? Ali ni med vjetniki mnogo prav liberalnih Griin derjev, švindlerjev, mazačev, postojiačev itd.? Kar govori pisuu o Itusiji iu o panslavizmu to mu lahko opustimo, ker naši bralci poznajo njegove nazore o teh rečeh in tudi naše stališče iz članka, ki smo ga v listu od 25. t. m priobčili. Kako daleč „Tagblatt" v svoji ne sramnosti gre, naj posnamejo naši čitatelji iz njegove trditve, da nihče ljudstva toliko ne stiska (presneli), nego duhovščina, in da so duhovniki brezdomovinski zeloti I Kdo je neki drugi „brezdomovinsk", če niso to narodni odpadniki, ki jim je ,,Tagblatt" organ? Svojo domovino zatajujejo, druga jih pa za sinove sprejeti neče, tedaj so v istini oni, in le oni,,brezdomovinski." (Rezervisti) imajo zdaj v Ljubljani vojaške vaje. Med njimi so, ker je po uovi postavi vsak vojak, posestniki, trgovci, obrtniki, davkoplačevalci in gospodarji vsake vrste. Mnogim prizadevajo te vaje dosti sitnosti iu škode. Tako se nam pripovedujeta slučaj: Nek gospodariz Val., konsistorijski svetovalec in fajmošter v Pliberku in č. g. Tobeitz Jan, konzistor, svetovalec in fajmošter v Št. Andražu. Fare so prejeli čč. gg. .• Rainer Jož., lajmošter na Komu, faro Št. Mihael blizo Wolfsberga; Bauer Šini, fajmošter na Visoki Bistrici, faro Št. Jurje na Vinicah; Joas Jan., provizor v Malnicah, ku-racijo Eberstein iu Stembal Mart., provizor v Čačah ondotno faro. Č. g. Iteicliman Šim,, kn. škof. svetovalec in fajmošter v Selah, je stopil v stalni pokoj. Prestavljeni so čč. gg.: Bezjak Pet. iz Vrat začasno za okerbnika Čanjške fare; Šumah Val., od Marije Pomočnice za provizorja v Št. Štefan v Podjunski dolini; Wedeuik Mat., iz Medgorjau ua Visoko Bistrico; Gutenberger Fr., iz Ebersteina za provizorja v Št. Marjeto v Reichenau; Eins-pieler Greg., iz Motnice za oskerbovaluega kaplana v Št. Jakob v Rožu; Forinas Fr., na ujegovo mesto iz Št. Martina nad Belakom za kaplana v Motnico in Kbhne Jož., iz Itadel za kaplana v Št. Martin nad Belakom. — Ku-racijo v Malnicah oskerbujejo duhovni v Zgornji beli in faro v Medgorjah č. g. Trobeš Ant., fajmošter na Radišah. Razpisana je fara St. Peter v Kačjem dolu do 25. junija. V L a v a u t i n s k i š k o fi j i. Čast. g. Simon černoša je imenovan župnik v 1'išecah. Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Iv. Siuiouič bv. Juriju na Slivnici, Iv. Kunce k sv. Petru pri Radgoni. Zopet v službo stopi č. g. Jakob Zui»anič iu pride za kaplana k sv. Lovrencu ua Dravskem polju. Vzajemnost slovensko -h r> vat s k a. Stanko Vraz, r. 1. 1810 v Cerovcu daleč od Ljutomera, je nabiral narodne Nakopičen je z najgrjimi psovkami, ki so prav ginartna pn Litjji je moral k vojaškim vajam „Tagblatta" vredne, kakor: „Farizeji, hinavci brezdomovinski zeloti" itd., nasprotno pa v stavkih ni nobene logike, nobene zveze; na metal je v svoji jezi vse skupaj , kar mu je ravno na misel prišlo : o Ilodelnu, o papežu, o inkviziciji, o državnih dolgovih, o Rusiji, o Poljakih, o panslavizmu, o „peterspfennigu" itd Ali se najde časuikar, ki bi zamogel vse to v en članek stlačiti? Mi preveč rešpektiramo zdravi okus svojih čitateijev, ki tudi več ali menj vedo, kako mora biti članek pisan, zato ue moremo na vso to mešanico v ene m članku odgovoriti. Po večem tudi odgovora vredna ni. Najbolj ljubljanskega buteljna boli, da smo mi rekli, da liberalizem odobruje hudodelstvo, uboj, rop itd. To smo dokazali, kdor pa ne verjame naj preštudira teorije uiaterja- Kmalo potem bi imel biti pri neki seji cestnega odbora, in ker ni mogel in smel iz lju bljanske kosarne v Šmartno zleteti, kaznoval ga je cestni odbor z denarno kaznijo! Pa to še ni nič. Drugi dan ga pridejo rubit zaradi nekega zaostalega davka. Žena si ni videla pomagati, popusti vse vkup in se poda k svojemu možu v Ljubljano. Zdaj ni pri hiši nobenega gospodarja; mož davkoplačevalec, ki pomaga državo vzdrževati se mora vojaščine vaditi, med tem ko mu doma gospodarstvo peša. Ali bi ne bila tudi v tem oziru potrebna kaka sprememba? Razne reči. Duhovske spremembe v Kerški škofiji. Dekana Bta imenovana: č. g. Berguiau ne pesni ilirske, vredoval književen list, zložil pesmi dokaj, povzdignil se med prvake ilirske, u. 1. 1851 v Zagrebu. Hvaležni so mu Hrvatje postavili spominek na grobu , in v slovstvu s tem, da so v peterih zvezkih vnovič dali na svetlo dela njegova. To je lepo in hvalo vredno ; ni pa lepo, da v svojem doinovju, v rojstvenem kraju Slovenec Vraz nima dostojnega spominka. V ta namen nasvetuje v Obzoru br. 118 neki v Štajerec, naj se povabijo Slovenci in Hrvatje, ter naj vzajemno postavijo ranjkemu slavnemu pesniku Stauku Vrazu, kakor smo Slovenci pred nekaj leti storili Vodniku, spomenico na njegovi rojstni hiši v Cerovcu, morebiti že letos in slavnost ta naj bi se obhajala vzajemno med Slovenci in Hrvati. V Zagrebu naj bi ,,Matica Hrvatska" in v Ljutomeru „čitaluica" ondašnja vzela to stvar v roke in ni dvombe, da ne bi se dobro izvršila pesniku in narodu hrvat-sko-slovenskemu na slavo. — Vzajemnost č e s k o - s 1 o v a n-s k a se je letos prav krasno pokazala o sv. Janezu Nepomučanu, kedar je iz Češke, iz Moravske, Sileške, Slovaške, iz Lužičan došlo do 30.000 jih na božjo pot samo po železnicah, čez 10.000 iz okolice. Bilo jih je. mngogo več mimo lani. Brezverci so si že marsikaj prizadevali, kako bi svetega Janeza vzeli ljudstvu, ali — čim bolj se ti trudijo, tim bolj ga časti verni narod. Dan poprej t. j. 15 so postavili spomenik slavnemu Jos. Junguiaiiu, in slavnost ta je bila tudi narodna, krasna, iu pobožne naslednji dan ni žalila ali motita. Tako je pravi Dokler narod ostane veren Bogu , bode veren ali zvest tudi domovini in cesarju. Gorje pa, kjer se mora klicati s starim 82letuim Viljemom: Skrbite, skrbite, da ljudstvo vere ne zgubi I Kde pa je največ kriv, da jih je sedanji čas toliko brez vere ? To naj bi premišljevali tudi pri nas predstojniki, dokler je še čas in ni še prepozno. — Sv. krst je prijel v nedeljo v cesarski kapeli v Schonbrunnu zamurec, ki je v službi pri nadvojvodinji Valeriji. Boter mu je bil cesarjevič Rudolf, krstil pa ga je dvorni fajmošter dr. Mayer. — Iz morja so izvlekli truplo g. K. Hoffmaua, vradnika v pokoju, po rodu Ljubljančana, ki je iz Roke hotel iti v Beljak, Nesrečnik je imel večkrat omotico in morda ker je rauo zjutraj okrog morja hodil, da ga je vrglo in tako je utonil. „Edinost." — Obesil se je v Mariboru lončarja \Volfa sin. Vrloj brači slovenskim učiteljem! Centralni odbor za priredjivanje občih hr vatskih učiteljskih skupština opredielilo je, da če se 3. obča hrvatska učiteljska skupština obdržavati u Osieku i to 4, 5, i 6 rujna (septembra) o. g. (3. rujna u večer biti če pred-skupština.) Slovenski učitelji pokazali su dosada, da pozorno prate naš rad, te su nas kod prija-šnjih skupština u znatnom broju i posjetili Nadamo se, da i ovaj put u Osieku nt če iz ostati. Naša briga biti če, da jim bnravak u Osieku što više osladimo. Pristupnice, s kojimi su skopčane polak šice kod vožnje onamo i natrag, bezplatan stan u Osieku itd., dobivaju se po 1 for. kod ravn. učitelja kaptolske škole u Zagrebu g, Antuna Irgoliča. U Zagrebu, 24. svibnja 1878. Za centralni odbor: Ivan F i 1 i p o v i č Ljud. Tomšič predsjcdnik. tajnik. Spred porotnega sodišča. Dalje. Porotna sodnija je 24. t. m. sodila 21 letnega Florijana Raka iz Podrebra zarad uboja. 5. januarja zvečer med 5. in 6. uro peljala sta se Jožef Kolanc in Matej Drolc iz Kamnika domu proti Tuhinjam. Med potjo v soteski pri Vrhpolji zakliče nekdo Kolancu , ki je naprej vozil, da naj se ustavi, pa vdaril je po konju in odšel. V drugih saneh peljal se je Matej Drolc, k kteremu je neki potepuh od zadej skočil na sani in ga z nožem večkrat tako hudo vbodel v trebuh, da je 7. januarja vsled prisada umrl. Kolanc se je na Drolčevo upitje vrnil iu je hotel predrznega napadnika zvezati, ki mu je pa srečno ušel. Vse je dolžilo Florijana Raka, da je doprinesel to hudodelstvo; zato so ga prijeli in zaprli. Rak trdovratno taji, da bi bil on napadel Drolca, in dolži Kotnika iu Končnika, da sta to storila. Priča Ja kob Baloh pripoveduje, da mu je Drolc pred smrtjo povedal vse, kako da je bilo. Matija Sirjan trdi, da je Raka videl pri saneh Drol-čevih; krčmar Fiiihlich iz Kamnika pripoveduje , da je bil tudi on napaden na ravno tistem kraju, ko se je nekoliko pozneje peljal domu. Videl je tri ljudi priti proti njemu, kterih eden je z nožem ua vratu ranil konja, ki se ga je pa srečno otresil in zdirjal. Jurij Kotnik trdi, da je v Rakom in Končnikom 5. januarija zvečer popival o neki krčmi pri Vrb-poljti. Rak je šel dobro četrt ure prej iz krčme kakor unadva', ki sta šla potem za njim. Ko ga dojdeta, jima pokaže nož ter pove, da se je ravnokar ruval. Ravno to pove tudi tovariš Končnik. Oba pravita , da sta bila od nekih sani potisnjena ua stran, o napadu na Drolca pa nič ne vesta povedati. Krčmar Svetec z Vrhpolja potrdi, da so imenovani trije 5. januarja pri njem pili, in da je šel Rak četrt ure prej iz hiše, kakor njegova tovariša. Fran-1 čiška Kadivec je vse tri vidila v krčmi, ter pristavlja, da je videla Raka , kako da je svoj nož zatikal v mizo. Marjana Rak, bratranka zatoženčeva in teta njegova Ni ža Rak pričate, da se je Rak ob sedmih zvečer 5. jan. že k počitku podal. Srenjsko predstojništvo Raku daje prav slabo spričevalo, rekši, da je eden najhujših razsajaleev iu pretepalcev, ki precej prime za nož. Zarad tega je bil že večkrat kaznovan in obsojen zarad hudega telesnega poškodovanja enkrat že na C mesecev težke ječe. Tudi zdaj so ga porotniki uboja krivega spoznali in sodnija ga je obsodila ua G let težke, vsaki mesec z enim postom, 5. januarija vsakega leta pa s temn.m zaporom poostrene ječe. (Dalje sledi.) Eksekutivne dražbe. 2'J. maja: 3. Zadnik iz Nemško vasi, 3. Be-čaj iz Repurjev, 3. Kotnik iz Uševka, 3. Turk iz Loža , vsi v Ložu , 3. Žgur s Podboršta , in 2. Pegan oba v Vipavi. 3. Duh z Raškega vrba v Krškem. 2. Potočnik od bv. Lenarta , 2. Vernik iz Stare Loke, oba v Loki. 31. maja: 3. Cepirla iz Malega Otoka, 3. (lešnik i». Palčja, 3. Cucek iz Stare sušice, vsi v Postojni. 3. Pire iz Zaloke , 3. Jurečie iz Kalja, 1. Polokar iz Krške vasi, vsi v Krškem. 3. Sku-vavee iz Radolicc in Ješenak iz Mlina, v Radolici. 2. Tomšiš iz Knježaka , 2. Frank s Prema , oba v Bistrici. 2. Bertoneclj iz Godcšič., 2. Maček iz Sestranske vasi, 2. Tekuvčič vsi v Loki. 2. Kamilic iz Metlike, 2. Južna iz Dobravice, oba v Metliki. I. Škufca iz Visejca v Žužemberku. Babnik iz llrastja v Ljubljani. Telenrnllen«' denarne cenr 24 in ja. Papirna renta 02.25 — Srntierna r»um 66.45 — Zlata renta 72.110, — IsBOletno državno posoillo 114. Bankin« akcijo 796 — Kreditne akei\e 211 90 - London 120 8fi — rtrebr.. 103—.— Ces. kr, cekini 5 69,— 20 frankov 9.56, pri Nova krčma .Črnogorcu a na Poljanah št. 23, je preskrbljena z najboljim vinom različnih sort od 28 do 48 kr. liter, z dobrim pivom iu okusnimi jedi.i. Slavno občinstvo se vabi uljudno k obilnemu obiskovanju. (3) Najnovejša ia najizvrstnejša podoba papeža Leona XII!.. V Veliki obliki oljnotis, v veliki obliki, 68 cent. visoka in 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem I okviru se dobiva no 15 gld. (ki se /nmorejo plačati tudi v trt h mesečnih obrokov) pri liurl Till-11. (20) knjigarna in prodajalnica umotvorov, muzikalij in papirja v Ljubljani. Umrli so: Od 22. do 26. maja: Ana Ilrušnik, hiš. ž. 64 1., za sušico. Marijana Tartnik, kroj. ž. B4 1., za jetiko. Neža Snerjanec, kanci. v. 04 1., za vročinsko boleznijo. Jožef Sveiger , kovač 33. 1., in Polona Karič, rudarjeva ž. 40 I., oba za jetiko. Marija Žebevnik, gostinja 78 1., za gnojenjen ; Matej Pczdir, pos. 74 I., vsled pljučnice, Marjeta Magister, del. i. 52 1., za uremijo. Vsi v bolnišnici. Blaž Koprivšek , del 85 1, , za vtriplj. možganov. Marija Rutar, vrad. sluga o., pol leta. o. za božjastjo. Urša Zanika, h. pos. 77 1., starosti. Klara Jatin, žel. vrad. ž. 74 I., starosti. Marija lingler, učenka 4 raz. 133/4 vtriplj. pljuč. vsled vsled 1., za Loterijske številke 25. maja. Na Dunaju: 1, 20, Sli, 5«, 47. V Gradcu: 18, 5«, 51, «10, 20. Najprimernejše darilce za pridne otroke ste povesti: 1. Haiiuni, ali »»tinti dnevi •leruzuleiiiit, in 2. /iiiliiji dnevi Ogleja. Knjižici ob egate okoli 180 strani iu si dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „ttlovenft»". ki po želji preskrbe tudi ličnejše ve/anie. Kdor j h naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu. (13) Svarilo. Na mnogoštevilna od več struni j z dežele prihajajoča vprašanja naznanjam tu javno , da gospod Josip Kristan uze od 15. maja 1876. leta nij več niti zastopnik niti uradnik banke „8 avije- ter da nikakoršnih o d govo r n o s 11 j ne prevzamem za njegov a d e j a n j a. Ivan IBrihar, glavni zastopnik banko ,.Slavije.', Žitne cene preteklega tedna. Za tiste, kterim uova mera in vuga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3'2' mernikov. V Ljub- V Novem- V Kranj i V Soilra- V Mari- V Ptuju V Ormuiu V Colovcn V Zagrebu jj ^ j Ijuni mestu žiti boru _ gT Icr. gl. kr. gl. kr. gl. | kr gl. kr. gl. , l