Leto V. TRST, v pondeljek dne 11. septembra 1899. Štev. 25. Z-^^&JLife trikrat na mesec. —------, Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino-"sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. liadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. \ --------------------------------------:--------—a—— Tone „korenjak." - V tistih srečnih starih časih, Ko se vince ,,dober kup" je pilo, In po cestah starih naših S ,,parizarji" se še vozilo, So v Hudojužni — prijazni gorski vasici Štirje vinski bratci pozno v noči pili. Približala se ura je duhov — polnoč. In „slabi duh" takrat imel je hudo moč! Še korenjak ob uri tej molitvico je molil, Ko skoz ,,globoko grapo" na Grahovo je hodil, Ker v grapi tej ubil se neki Benečan In ob uri pozni prikazoval se duh njegov strašan. Vinski bratci okol mize se vprašati začnč: Kedo od njih ob tej — na Grahovo se upal bo. Od štirih — samo ,,Tone korenjak" vstane : ,,V globoki grapi strašijo le miši in podgaoe". Piačajte meni vinca pet poličev In jaz grem — ne boječ se vseh hudičev. Ta Tone bil je res orjak močan, V okolici vsem dobro znan. Korajžno roko tovarišem poda V znamenje — da stava zgovorjena obvelja; Al vince — seveda le tedaj dobiš, IVIu rečejo — ak' stavo dobro izvršiš. S koraki hitrimi na pot se zdaj poda In zatrdi — da ss od nikogar strašiti ne da. V globoko grapo — tam je že došel In ošabno v jamo kričati začel: „Oj Benečan kje si! — sem pridi ! Ak' hočeš, da te Tone enkrat vidi," Komaj naš orjak besede te izreče, Se v jami oglasi nekdo kričeče: „He, tukaj sem — če ti od mene hočeš kaj, Tu doli v luknjo k meni se podaj" ! — Naš Tone strese se, če ravno bil močan, In začne teči — meneč, da to je Benečan. Pri „Štefanu" na Grahovem se Tone še le vstavil. V izbo — in na peč v kot - zbesnel je planil, Besede druge z njega nikdo ni dobil. Kot, da ga ,,Benečan" z „globoke grape" je lovil, Tresoč po vsem telesu — še, jim de : V globoko grapo — nikdo naj ne pre. Čež uri dve tovariši ostali so prišli, Ki v Hudijužni s Tonom skupaj so pili, Seboj pripeljali so star'ga Tomažina, Ki se nalezel tudi malo preveč vina. Ter v ,,globoki grapi" Tonu se oglasil, Kar slednji mislil, da ga Benečan je strašii. Kevc. Slovenci bežite, Karabaldi je v Trstu! Nikar se ne smejajte. Kaj niste slišali njegov glas. Bože moj, dajte si vendar dopovedati, kako je do tega prišlo. Prav naravno dragi moji. Karabaldi, ta namreč kateremu pravijo general — brez komanda — je bil sin pokojnega Jožeta. Jože pa je nosil rudečo srajco iu tako ves njegov rogoment. Ta Jože Karabaldi je bil pa jako imeniten mož in general; pri Mentani kjer je tudi naš Polde služil kakor rudečesrajčnik je očetu Jožetu huda predla, kmalu bi mu bil ves rogoment zbežal, ko so zaslišali, da poeajo zares. Nu tedaj, zdaj lahko veste da če je bil oče Jože general zakaj bi njegov sin Meno tli ne bi bil tudi general; to pa še posebno zato ker v Italiji vsi Karabaldi možkega spola so generali na vse večne čase. Ker je pa oče Jože dal vse to kar je imel in kar ni imel ubogaj me, se je kralj Manovel usmilil zapuščenih sirot-generalovih ter jim določil »penzijon«. Dragi moji, samo od italijanskih penzijonov je težko živeti posebno generalom in takim ki imajo polno gnezdo v hiši kakor ravno naš Meno-ti, katerega ste videli. Kakor smo zvedeli v Vidmu, je italijanski govorno že do grla sit teh lenuhov generalov — zato bi se jih rad znebil; Italija jih ponuja zdaj Grkom, zdaj Meneliku ali ker ga menda nikjer ne marajo so prišli zdaj na misel šenkati mu Primorje dol do Dalmacije pa malo tam za Ljubljani). To ,,italijansko provincijo", ki jo imajo Lahi že risano na karti in v žepu bodo izročili generalu Karabaldu in ravno v Trstu pod melonom bo kronanje novega namestnika .,del!a Regione delle Alpi Giulie '. Moj Bog, Vi se še vedno čudite in vprašate, zakaj pa je ravno zdaj prišel na ,,razglaj" ravno ob obletnici pokojne avstrijske cesarice Elizabete. Bodite no pametni. Ali ni morda v Trstu nad 30.000 laških podanikov »puro sangue«, to je še precej enih regimentov deželne brsmbe. In da bi bodoči general in namestnik Trsta in naših laških provincij ne smel ogledati, kje ste z glevo. zakaj pa je šel v Lipico, kakor da si ogleda svojo bodočn konjarko ; čemu je obhodil zgornjo okolico kakor da prišteje ovčice svojih vernih podanikov. Jože Grgič v Padričih je že prenotiran za bodočega pretekta; ako le sprejme. Zdaj je odvisno od trčaških in drugih primorskih Slovanov ali mislijo za slučaj, da ostane še naša zemlja živa po 13 nvvem-bru, da ali bodo doma pričakali novo italijansko kraljestvo, ali pa da poberejo kodita in potujejo v Sibirijo. Storite kakor vam je orago. oo o ti manevre. PODLISTEK. Ribničar piše bratu. J. Skuk. Drugi muoj brat! Pruo žau m' je biu, ki nejs biu pršu v nedejlo na žegnovanie damu, k' smuo taku slovcjsnu obhajal', namreč k' smuo našga gaspuda Resprestarje žegnoval'. Kaj taega nej blii še n'kiil v naš' vas' kiikr je biu tu pasano nedeljo. Da ti buom pa bi natanku popisov s'm kupu ta vik' popir, vejm de buoš rad prebran. Zje v s'buto so nam neruol gaspiid ž'pan, de murmo kar jc muognče olejpšet našo vas, de muormo maje nasaditi in tud bandjere murjo b't po strejhah. •lest sej vejš muoj brat, sem taku na gnstu maje nasadu, de nej biu nič zida od šiše vid t, zetii k' jo nejs m biu nič pobejlu Generalštab je prišel po Bulgariji čez morje v Trst. Prvi dan je bil inšpecijon po mestu in na governu pod melonom. — Adjutunta Benussi in Bernardino sta raz-kazala generalu bataljone italijanske mula-rije. Popoldan so šli obiskat razne »fortez-ze« v zgornjo okolico. Proti večeru je bil prvi naskok v ulici Sv. Antona. General je vkazal oblegati trdnjavo »Bienenfeld« dokler se ne najč makaronov. Avstrijska straža jo gledala in poslušala bombardiranje z granatami: »evviva Garibaldi« — Generalštab se prikaže na balkonu pozdravi gioventu triostino in prosi naj delajo bolj na tiho, ker so že makaroni na mizi. — Avstrijski vojaki so v tej noči od samega strahu zbežali v vojašnico, ker so imeli velik piu piu pred generalom. — Drugo jutro je bila fin ta bataglia navale pred Koprom in Piranom. Avstrijsko brodovje se je z rešpektoin umaknilo do Pulja. Pravijo, da je osebni adjutant briga-diere Angelli dobil od lastnega hlapca nekega Ei^rlana par kanonad od zadej iu da še danes čuti bolečine. Generalštab je imel »logar« na governu na lesnem trgu. Maver je bil nabasal v svoj »kanon« toliko pol-fra, da ga je sam Karabaldi svaril naj gleda kaj dela, da se ne raztrešči. Drugi ilan je general na konju ispi-ciral »la sua Trieste«. Pred »Evropo« ga spoznajo njegovi barsaglieri ter zaženo velik krik. Natakar se prestraši in prileti iz hotela: Vas giebts da ! Kej je to kričanje; ali so morda gospod »statthalter« ? »O, ne ta bo menda njegov naslednik«, odvrne mu eden naših gospodov. Zadnji a tak ali naskok na generala jo bil določen pa na večer v novi luki. Tu so bili koncentrirani vsi regimenti. Samo artilerija je čakala na molu sv. Karla. — To vam je bilo upitje in streljanje od spredaj in od zadej. — Mnogo jih je prišlo, da se poslovc s posebnim pozdravom: va va in Italia mangiar polenta e lassime in pase, general senza regimento. Za devicami so šl' šala rji jen šularce gaspud šiimošter je j'mu črne špejgle tist' dan, učiteljica pa v klabiik' z an'm kurjem perjesam. Ti so šl tiid narnaprej. Za temi so pelali pa gaspuda Resprestarje. Dva druga gaspuda sta ga vsak ze en rokav držala, ti so šl tiid narnaprej. Za temi pa vsa Ribniška gspuoda, vsak je j i mu tist' dan frak, m'gari če so bi' pruov čevl' brez pet, samit frak je gjeltov. Streljal' so pa vse na jami da se je kar Ribnca trjesla. Kadar je vsa ta precejsje šla v crkii so gaspiid tjehand prstopl' iu med mašo so gaspuda Resprestarje žegnoval, in potem ko je bla maše kuončana,so šl spjet vsi nazaj v farovž na kosilii, sevejde jest sm bi v tiid povablcn z mojo žjano. Ko smuo kje prši' je blii žje vse na-pravlenii miza pr miz', samu ze jst nejblii še nič na miz'. in bend'ru mi je biu pa gaspiid ž'pan posudu. Zvečjer smo tiid belaihtenguo napraul, ker pa nejsm jemu nobene svejče sem nej-kej starih obiid' sžgal, take k' nejso več duobre za rešjeta. Drug dan t. j. t. j. v nedejlo zjutraj, so prši' na' godci s obžirengo z nemškega, sej vejš tist' k' so bi' pr' spovd sej t' je znanii od basista. Gaspud ž'pan so mislili žje v Luož telegrafirat po Luoško baiulo, no so bli pa glili naš' prši'. Ob 9. uri so šl' vsa gaspuoda v farovž, tam so se ran žira!', in k'dar je biu vse vredu so zagudi, sevej guodci so šl' narnaprej. Za gude' so šle d'vice od 50 lejt v bejlem oblejčene, njesle so laboro za laboro samga kislega mlejka; tiste so šle tiid narnaprej. Spet druga: Zdaj, ko si je nabasal trebuh pojile lehko čez lužo počiyat. — Tako so končale Karibaldinske manovre v Trstu. — -r? Cvenka moč. Bolj kakor med in fige tržaške, Bolj kot učene debele knjige kraške, Bolj nego uljudnost v svetni omiki, Bolj nego v cerkvi pobožni svetniki: Ugaja denar nam v sili veliki. Ljubljanski posestnik. Posestnik : .Oče, kaj greste na rotovž, imate gotovo posla. 0(V: Da, da, da posla imam, bil je se-kutar pri meni. Zdaj nesem dohodke v mestno blagajnico z veseljem ker sem čital v »Narodu«, da naj se obrnemo posestiiki za sprejem naših otrok le na rotovž. Posestnik: Oče upate li, da bodo uživali vaši otroci korist vašeh žuljev. Oče: Gotovo, zakaj pa ne saj je naravno, da se skrbi za Ljubljančane. Posestnik: Oče, oče vi se motite, dokler se hodemo s tremi biči bičali ne bodo naši otroci imeli zavetja v svojem rojstnem kraju. Oče: Buzorona mislite, da se mi ne vgodi želja saj so na dan volitve zagotovili. Posestnik: Oče, obljubiti in podeliti to bi bilo preveč, nam zadostuje obljuba. Oče: Toraj bi bila za naše otroke edino to koristno, da zapustimo trojne biče poprimemo pa bratovsko staro kra- Jest s'm biv žje lačn bi biu že rad kej pogriznii no puolej so pa začjel nuost' na mize. Prva m'neštra je bla v žiip krampir k'der smuo tega pospraul, so prnjesl ze-roštan krampir, zatem v komašnah krampir, potem okisan krampir, v oblicah krampir, v kožicah krampir, mlejčn krampir, krampir s kislem jen s sladk'm mlejkam kokr je k'term pašelu, talcu de je biu krampr vrh kramperjc. Polej so začl' nuost mlajkii, namreč : Sladkii mlejku, ki slu mlejku, pinenii mlejku, frišnii mlejkii, zegrizenu mlejkii, topljenu mlejku, mlejku vrh mlejka, mlejku takti in takii. Kadar smuo vse pospraul' so pa gudc' zagndli ano polko, smo šl' pa vsi plesat vsak s svojo. Gaspud Resprestar je šu pa kovsko navado: ta ni naše krvi tuje je tuje. Posestnik: Oča ravno danes sem vidil Ljubljanskega otroka za mestnega po-metača. Oče: Kako je to, saj so vender mestni otroci »telegentni« in »zmožni« naj bi se ne insultirali. Posestnik: Oče »telegentni« še preveč a tihotapci niso ne prilizovalci. Očetova strankarija preganja naše otroke v tujo zemljo. Oče: Toraj mi stariši tepemo sebe in svoje sinove ter podimo svoje sinove v tujo zemljo. O joj posestniki ljubite vsaj lastno kri !! Da zabim te ? Da zabim te ? — kako sploh to mogoče Bi bilo vendar, resno in kedaj ? — Zatreti v srcu čute one vroče, Kateri zatč le planite sedaj ? Saj vzela srce si mi, ko v pogledu Le samem združil se je bil pogled — Poljubov sladkih še v številnem redu Okusil rad tedaj bil čara i med. Zatorej dekle dvomit mi nikari ! Ne plakaj, — upaj! čuj ljubezni glas; Jednakih še trenotkov (la podari Pomladi rajske, nama zlati čas. J. Z. Devoljufo. o oo Resnično vse. Lastna prelivala se dimi iz ust, Lepši duh dije nam svinjska čeljust. s kiihareo; takii jo je vrti v da je frak ano klafro proč Ijetii. Zvečer pa smuo napregl stare lojterne kida pasmo se pelal'trikrat guor jen duol. Jen takii smuo kumplil našo slavnost. To t' muoram tiid naznant, de naš gaspud imajo strašnii močne žgne. Ko je gorejlii včeraj uni vas' pa so šl Resprestar ogenj panat pa se je pri ta zadn šiš ustavii, en plut je biv tam naprej, še tist' je po-frfolii. Zdej pa končam to muoje pismuo in h koncu ti še to dostavim de muoji Katri manka še 14 dni ze poruodt'; buoš pa takrat pršu k' buomo krstil', pa gabuova en par labor popila. Ostanem tuj brat Janez Bezgov. Sin: Oee, zakaj ima pravica zavezane oČi ? OČe: Sinko pomni: ima jih zato, da ne vidi krivico, ki se nam Slovanom godi. — Trst in Čedad. V avstrijskem Trstu pljuvajo na slovensko zastavo v italijanskem Čedadu pa slovensko zastavo mirno gledajo kako lepe barve ima. — Tržaški trgovec — ti na slovensko vprašanje —- odvrne z grdo psovko. V Čedadu te pa sam pozdravi in vpraša slovenski in ako se temu začudiš te prav mirno zavrne: Kaj mislite da smo mi kakor prenapeti Tržačani. — £ Šiltrot: ,,Di*eifus je oproščen smrti, zdaj grem lahko mirno domov; uboga Sara me že težko čaka!" Alfred, Alfred koliko me že ti staneš. Na španjski podlagi. Potovaje po širokem svetu pridem v španjsko vas tam nekje v deveti deželi. V tej vasi so imeli posojilnico. O tej posojilnici sem zvedel to-le: knjigovodja je imel sestaviti letni računski zaključek. Direktor posojilnice dr. Smešnik je vedno trdil, da ima posojilnica 900 gld. čistega dobička. Knjigovodja se je ubijal noč in dan z računom, da bi izkazal omenjeno vsoto kot čisti dobiček. A ni šlo. Dr. Smešnik, ga je zato večkrat karal t r mu dejal: »Saj morate vendar na prste izra-čuniti, da je najmanj 900 gld. dobička«. Pa zguba se je kazala, če je ubogi knjigovodja računil na prste ali na fižole. Konečno je bila posojilnica primorana najeti dva izvedana uradnika iz glavnega mesta, katera sta redivirala posojilnično delovanje vseli let, kar posojilnica. obstoji. Na podlagi te revizije sta izkazala 300 gld. čistega dobička. Nekateri pa še celo trdijo, da še 10 gld. ni. Slišal sem celo, da samo (i0 gld. Natanko ne mora nihče povedati, ker tiskanega zaključka ni nikjer dobiti, še manj pa je bil ponatisnjen v kakem časopisu. Kdo je tega kriv, da je dobiček tako majhen? Po mnenju gg. odbornikov bi bil knjigovodja sam, ki ni znal čistega dobička vzeti iz »prazne« vreče. Na Spanj-skem bi tacega knjigovodjo djali na natezalnico ali v »prešo« ali bi ga pa tako dolgo s kleščami za prste šoipali, da bi na vse zadnje moral zapisati svoto 900 kot čisti dobiček. V deveti deželi je pa kaj tacega prepovedano, zato so pa povsem mirnega knjigovodjo brcnili iz posojilnice brez kacega vinarja nagrade, kar mu je direktor vedno obetal. Vprašam te, dragi »Brivec«, ali ni tako maščevanje podlo, sramotno, nevredno XX. stoletja. Po pravici ti povem, da bi se jaz takemu postopanju strašansko čudil, ko bi se to ne bilo zgodilo v španjski vasi povzročeno od španj-skega skozi in skozi smešnega, maščevalnega človeka. Mož ni vedno ta, Ki kocine ima, Gola resnica. Iz policijske sobe. (Poslovenil Silvester.) Komisar: (mestnemu stražniku): »Prive-dite mi Uršo Cmrl iz ječe !<< (Stražnik gre in in pripelje imenovano žensko osebo. Stara je kacih 40 let in je male postave. Iz obraza brati ji je neka prekanjena navihanost, katera se pri mestnih pohajalkah pogostoma najde. Lasje sploh niso veliko počesani ter se studno ovijajo okiog glave. Raz-capanost obleke prekosi le nesnažnost cele noše, ki se spodaj konča v dve raznobarvni nogavici in dva zgoraj odrezana možka črevlja.) Urša: »O dobro jutro g. [komesar! Oh, moj Bog, oprostite g. komesar, da pridem v tako nerodni obleki; pa ravno sem se hotela spreobleči, ko je prišel policaj in me — — —«. Komisar: »Lepo vas prosim, bodite tiho in čakajte, dokler ne vprašam. Vi ste se v pretečeni noči zopet potepali po mestnem vrtu. Stražnik Kopicelj vas je tam o polnoči zasačil v družbi nekega delavca Sršena. — Kaj pomenijo takšne reči?« Urša (z najbolj začudenim obrazom): Jaz ? — Jaz bi se bila potepala? To pa je že nekoliko preveč!« Komisar: »No, no! Saj vas dobro poznamo ! Ni prvikrat, da ste se po noči okoli vlačugarili. Toda povedite mi, kaj ste iskali po mestnem vrtu v tako poznamen času?« Urša: »Glejte gospod komesar, zdaj vam hočem povedati, kako sem se s Srše-šenom sešla, in ko bodete vse slišali, bodete sami pritrdili: »Uršika, jaz sprevidim, da ste celo nedolžni!« Komisar : »Odgovarjajte na vprašanje in ne mlatite prazne slame!« Urša: »Torej dobro. Glejte, moj mož —j to vam je pijanec prve vrste. Večer na večer leta v Puzemačkovo žga-njarijo, kjer tako dolgo pije, dokler ne pridem po njega. Torej dobro. Včeraj zvečer pa sem si tako le mislila : »Uršika«, sem si mislila, »ti greš po tvojega starega, drugače obleži neumna živina črez noč na cesti in kaj poreče potem zjutraj vsa cenjena soseska, Uršika«, sem si mislila, »sramoto imaš le ti!« Torej dobro, ko grem po moža. pridem tudi v mestni vrt in tam me sreča Sršen«. Komisar: »Kdo jo pa ta človek Sršen? Urša: »Ej - e j! Tega morate vendar dobro poznati. To je tisti človek, ki si išče prenočišča vedno le na prostem, ker ga drugod nima in in ki je še le pred nekoliko dnevi prišel iz ječe«. Stražnik: »Gospod komisar, to je tisti ničvrednež, s katerim smo že radi pohajkovanja imeli 47krat opraviti«. Urša (naglo): »To že ni res. Saj mi je on sam še le včeraj pravil, da se je to zgodilo še le 46 krat. — Torej dobro. Ko me sreča, reče mi: »Dober večer, Uršika !« in jaz mu odgovorim : »Bog daj, Sršen!« Komisar: »Ob kateri uri je bilo to?« Urša (premišljuje): »Čakajte— — bilo je tako morebiti ob devetih«. Komisar: »In ob d vanajstih po noči zasačil je vaju stražnik«. (Zvršetek pride). Večna polenta. Furlan, furlan Prehudo bolan, Ob večni polenti Po večkrat na dan. re/re c? fm Dopi Šiora Pepca : Kaj pa imajo ti ljudje, koga nek čakajo! Mož: Kaj ne ves, nov governator pride v Trst, pravijo da je general. Olia: Molči, molči že bo zopet kak laški lačenberger; kedaj pa je prišlo sem čez lužo še kaj pametnega! Škrjanček. Po napevu: „Skrjanček poje, žvrgoli" Živi v S'nožečah mlad škrjanc, Poslušaj ga, moj ljubi Kranj V, Sladko prepeva, žvrgoli, Na čifute preži. Slovansko deeo tam uči, Da zrnce si pridobi, A vmes pa poje v kratek čas, Heilačem dela spas' Kolesar varen ni pred njim Ali lieil! kriči pred njim — Češ naj pove po svetu vam, Da so heilački tam! »O vi vsi, ki mimo greste«, Vas prosimo, da poveste, Da tam škrjanček žvrgoli, Ali heil, Ali lieil! vrišči! Vojaško kap'co tud' pozna Pod njo žari ji zvezdica, Škrjanček poje beli dan — Oj, ti zakonski stan! OFcir, se ve je lepa stvar, A smola ta, on stane dnar . . . Škrjanček stoka in ječi, Ofeir moj, d'narja ni ! Ce ti Slovan boš mimo šel, Skrjanč'k te bo za nemea vzel, Ali heil! ti koj zakričal bo, Da te boli uho! za njim, Škrjanček moj, jaz nekaj sem, Kar sem in mislim ti povem, I tebi minul bode maj,. Poslušaj me sedaj! Ce »Brivec« v roke te dobi Ostrže drobni kljunček ti. Čopek tud zdrav ostal ne bo, Ostrigel oj, ga bo ! Ušftipovski. Oblastno krilo. Lepa Meta, ni za kmeta Ne za trdega Toneta: Mehkega moža ji dajte, Hlače bo nosila — znajte ! — Pod brkasto zvezdo. Lačen lazi pohajač, Srajca mu visi iz hlač. Zračno veho vrh klobuka, Kaže len, prismojen Luka. K Brezzoba čeljust. Same čenče in laži, Baba rada govori; V slast koščico obgloda Suha starka brez zob;(. o oo 1S1. Iz Trsta. Predragi! prosil bi te, da bi pokukal v pekarno na trgu velike vojašnice. Tukaj prodaja naš rojak in ob enem sc vojskuje za naš slovenski jezik. Sem zahaja mnogo okoličank, med temi tudi mnogo lahonskih škorkolank, ki {se tako lepo med seboj pogovarjajo italijanski kakor kake parizanke, ali trde Italijanke. Posebno se čudim kadar pridejo svojimi otroci, seveda po laško in v klobukih me prositi »bombončkov« v gretarski la-ščini. Tu ti je mati perica ter trda Slovenka, a jezik ima zavit v italijansko poslov i co. Neki dan sem jih vprašal ali res ne razumejo več slovenski, mi ena reče : Come la vuol che, che la parli šč . . . che la se triestina, e i miei fioi non voio che ii parli quela kruta lingua«. Tukaj bi opozorili g. Jurizzo, naj obišče te slovenske bolnike in naj še pred smrtjo pripelje na pravo pot. Kakor dušni pastir onih že zgubljenih ovčic, bi imel tudi dolžnost to storiti. Pričakujemo tudi od njega, da nas posluša, ker drugače ga bodo te dušice tožile na onem svetu. (Op. uredništva). Predragi, kako daleč smo prišli, da okoličankam (seveda naših poštenih mater in deklet, ki tudi narodno čutijo ne valja naše besede) lastni %ma(crni jezik več ne diši. Rekel sem jim, da po njih žilah teče zelena kri lahonskih peric. Tudi sem jim povedal, da v Dutovljah sta dva osla, ki se zoveta eden Hortiš, drugi Mauroner. Prvega jaše furlanska Marjanca, druzega kalabrožka Tonca. Oh kako ste se jezile ter jezno odšle. »Zvesti rodoljub«. Iz Šturij na Vipavskem. Dragi Brivec ! V naši vasi se je polotil neki Fran-eelj vaše obrti. Brez »patenta« brije ta mojster svetnike v cerkvi in vsak razsoden človek vam bo z veseljem pritrdil, da so se Janez Krstnik, sv. Miha in drugi pomladili vsaj za dvajset let, odkar so prišli v pest Franceljnu. Ko jih Franeelj lepo osnaži, ostrga in okrtaei, nalisa jih z neko francozko moko (»puder« ji pravi on) in svetijo se Ti v pravi pravcati rajski milobi. Ako bi prišel slučajno gost iz nebeških višav v vaš lokal, in ako bi se Vam, spretni g. Brivec, kar pa nikakor ni prav verjetno jela roka tresti, tedaj, ljubi moj, spomnite se, da životari tukaj pri nas mož, kateri bi bril še vse kaj druzega. Pa pustiva te čenčarije ! Ne veste ne, kaka radost je prešinila vse vaščane, ko' smo culi, da si je nabavil neki gospod par mlečnih krav. »No, kaj če to!« boste za-rentačil v svojo kosmato brado. Seveda^ ljubi moj, za vas je to vse jedno ima-li dotičnik v svojem hlevu race ali krave, a za nas je to zelo važna stvar, kajti do- J sihdob smo bili molženi mi, odsihmal upamo pa, da se bo vršila ta dobrota na kravah. Pa kaj mislite, g. Brivec, da žive pri nas ljudje samo od jedi in pijače? Kaj še ? j Rede se večinoma od politike »en—-gros« kakor pravijo. Nekaterim se zdi jako čudno, kako je to, da je jela zbijati v poslednjem času občinska »karijola« uprav predpustne burke. No, to uganko se lahko reši. Naša slavna »karijola« je bila vajena taktu ter-eeta. A odkar jo je pustil na cedilu »škant« se mora zadovoljiti z ne baš harmonično uglasbenim duetom, klarinetom izpod »boršta« in pa z »rajbniškim basom«. Kedaj se prekucne ta šmentana »karjola« čez škarpo je samo še vprašanje časa. Zdravstvujte! Iz Fojane: Dragi Brivec vabim Te, da prideš h nam obrit necega, sicer golega, gospoda. Le poslušaj zakaj : Neko nedeljo zberejo se štirje Tijan-skih fantje in gredo v Rutarje. Za to vas bil je nekak praznik. Ljudje so pravili, da so praznovali sveto kožo. Fantje grejo na ravnost k slovenskemu krčmarju'Sla-koriču. Tukaj v kerčmi so zagledali v kotu godca starega, ki je deržal v naročju harmoniko, na obrazu se mu je bralo da mora biti to kaka laška dlaka. Med plesom in godbo pribrenči v krčmo neki črno snk-nješ s »kano« na glavi, kateremu lahi pravijo: sior vičari. Ko bi trenil prijme ta gospod krčmarja in začne ga po laško oštevati. Mrzlica ga je prijela, ko mu je krč mar po slovonski rekel, da so to fantje napravili za kratek čas. Na to vičari: »Koša senza pečaš, tantiš galiniš di manku tanč pečaš d i pluj. Zdaj pa je začel krčma rjev sin s tem gospodom. Izvrsten sin mu lje že kako neusmiljeno povedal, da mu rekel gospod: »Taš tu ke tu jaš rižon kome le vače tale štale«. Sin se hitro odreže : E luj šijor vičari kumpanj. Med to ceremonijo so slovenski fantje zapeli par slovenskih pesmi namreč. — Bog te živi Slavenija, Zastava že razvita je, Slovenec sem i. t. d. Zdaj ustane eden slovenskih fantov in reče godcu, da naj zaigra eno slovensko. Kakor mačka na miško skočil je tale vičari k godcu postavil perst k ustam in reče : Sklave no, sklave no, Diiju nuš vardi sklave no; čo Tite suna une opere di romanz, in res slišimo romansko štimo. Razumni fantje so obkolili tega gospoda in okoli njega je sve kričalo »Slovenec sem«, »Slovenec sem« i. t. d. Go-spodček prestrašen od Slovenca jo popiha na dom po poti pa jo govoril sam med seboj: »Krištmatu šešfurlan, kel no va ben«. Slovenci so pa v krčmi govorili. — Bog. odpusti mu saj no ve kaj dela. ha, ha, ha, Sikovlje. P ridi na Spodnje Štajersko. Vem, da še nisi potoval tukaj v našem kraju, kjer se nahaja precejšno število kosmatincev in kodrastih koštrunov. Do Pragarskega se lahko pelješ po železnici, potem pa jo kreni peš ob železnici ogeroke proge. Ko prideš v prvo vas na levi, Strazgonjco, stopi v gostilno in trgovino »Gemisehte Warenhan. štev. da ni res, da ima hlapec Miloš sina ne hčerke ker še oženjen ni. Sicer pa vemo da bi se rad g. Go-stiša oženil ako bi dobil pridno žensko ter ,'}0 tisoč dote, gotovo bi se tudi rad kak drugi ako bi bilo tako. Čudno se mi zdi da »Brivče« ni nič prišel z škaijerai in britvami v Logatec, ker jaz vem da bi se gotovo kak pustil Uriti morebiti za celo leto. No pa naj počaka »Brivče« saj menim, da se bodo vse ono pustili hriti. Za danes zadostuje. ^ | Slavnemu uredništvu „Brivca" v Trstu. Letošnjo leto v spomladi prinesel je Vaš cenjeni list »Brivec« dopis od Male-nedelje v kterem je obdelal dva tukaj bivajoča gospoda. Ker se eden teh gospodov na mojo osebo zaradi tega dopisa glede uljudriosti prav čudno izraža in vede, prosim Vas blagorodni gospod urednik da izjavite ali ste odkar Vaš cenjeni list obstoji od moje strani, ali sploh od kterega drugega kraja sprijeli. Zali valjajoč se Vašemu blagorodji že zanaprej za to uslugo ostajam Vam udani Anton Božič jun.. Izjava uredništva. Ako omenjena gospoda sumničita, da bi bil dopisovalec onega dopisa g. Ant. Božič jun. se jako motita, isti dopis smo dobiii iz druge roke Gosp. Božič nam ni še nikdar poslal kaki dopis ter ni v nobeni dotiki z našim listom Torej mir, da ne zve ,,Brivec1' o tem. K Letigrami. Barkovlje. Naš Jože je dobil, tudi premio za razsvetljavo. - Ginnastica mu je odstopila svoj »smaco«. Gorica. »Soča« in »Gorica« ste že davno odprli razstavo »narodnega delovanja«. Dr. Turna ima lepši pavilon. Sicer ni še vse razloženo. Gorica. Peter in Gašpar sta najela 00000000cxx300000000cxxx30000000 naj vač prostora za razprodajo žajfe in' Kedor daruje liovčič za družbo krtač. Ljudje pravijo, da ni nič kaj dober Cirila ill f^otorfa ta izdelek, da"bolj maže ko čisti in. da 1)omaga re|fti našo slovensko mladino požajfana .barva, še bolj zbledi. Gašperju iy j.^,, ,„ llomških kmui>elj. mislijo že. odpovedati prostore v Gorici. 000000030000»000000cx)000000000 Radovedni medajco«. smo kedo dobi »veliko Slovenke pozor! ® ® g XXXXXXXXXXXXXXX u U U. Kupujte vedno od svojih Vam priporoča svojo bo gat) založeno prodajal- ura 11 Iranca Marija uofcelj registrovana zadruga z omejenim poroštvom, nieo na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po edini in prvi sovenski denarni zavod v Trstu primerni ceni raznovrstno žensko in možko Ulica S. Francesco Št. 2. , l)€rilo> narejene obleke za gospe in otroke _____ • i. .i , . . . . ter razne druge potrebščine za gospe in sprejema hranilne nloge in obrestuje " 1 81 denarni zavod. i io/ 'ii^i, i v • ~ fi, j . gospode. Potrežba je točna cene nizke. ■I /o- lonko ne plačuje v Trstu noben 6 ' T „ J . V postavajte cenjene blovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih ! Hentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji. Obresti se vsako leto kapitalu dripisujejo, da teko m_I__k«, J obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese _ knjižice. ^^ NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - iilioa S. Catarina it. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno Sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne v gaja, sc vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Cevlon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.76 1893 „ 38.245.13 « 1894 „ 49.741.66 1895 „ 88.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah. xxxxxxxxxxxxxxx n Usojatn si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamen in izvršujem točno naročila na i kavo v Gorici Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, pe trolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode.1 cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd. , čaj, olje, riž, makerone, delikatese, ■ sadje, ribe, vina itd. Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. hrčmarjem, drežinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in rake, sveže sadje, fino olje, itd. Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja. Z odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. I Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjcdiou ct Zajcu dobim najboljše šta jersko zelezo, železne, cinkaste, pocir.jene m medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne krize. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. i m o a > "3 M m c$ M <8 M Nikaka skrivnost ni več napravljati si vsakdo doma brez vsake priprave in težave izborne likerje (tudi za prodajo), ki stanejo pod polovico cene in sicer se napravijo s pomočjo najboljših ekstratov. Ekstrakt za napraviti: 5 lit. Ruskega pelinovca stane samo 90 kr. „ Ruma .....„ ,, 90 „ „ Konjaka.......„ 9f> ,, „ Slivovke ,, Ki> ., „ Alaša .....,', „ 75 ., „ Očaka............,, 95 ijaF" Fran ko pošta naroeevalca. Ekstrakte razpošiljam samo proti predplačilu. Zneski se mi dopošljejo tudi lahko v poštnih znamkah ob enem z naročilom. Vsakikrat pri-denem navodilo, kako se napravi dotični liker. Josip Stoka. — Trst. 9? m 9f h O 32 XXXXXXXXXXXXXXX Gostilna Fran Potočnik ulica Ireneo st, 1. - trst - ulica Ireneo št! Toči pravo domače istrijansko, dal" matinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko vedno zveze pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno in zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči. Za obilni obisk se priporoča udani Fran Potočnik gostilničar. xxxxxxxxxxxxxxx Edino pravi Fag-lianov sirup kri očiščajoč. Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolain Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno. To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijiea mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom. Schutzma. ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni. ČUDEN FRAN urar Glavni trg. - ljibljana - Glavni trg. Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. - Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. [[ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne poduene nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst. EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP -r^-rr-rr |