Nepremišljeno kajenje ali odvržena vžigalica na nedovoljenem kraju povzročita marsikateri požar ali nesrečo. LETO LVIII GLASILO SOZD HMEZAD. KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE ★ KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA * KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje ★ SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče ★ VRTNARSTVO Celje * KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec ★ INŽENIRING ★ KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ JUmJ CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CEUSKE MLEKARNE Celje * HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec ★ AGRINA Žalec ★ JATA ZALOG Ljubljana * TAJFUN Planina * INTERNA ST. 6 - 1988 BANKA HMEZAD ★ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA DM GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD Skupščina poslovne skupnosti za hmeljarstvo: Lani pridelali dovolj goldinga Slovenski hmeljarji so lani pridelali dovolj kakovostnega hmelja, da so zadovoljili zahtevam tržišča. Se posebej dobra je bila letina savinjskega goldinga, ki so ga pridelali 1400 ton. Vendar je to v glavnem posledica ugodnih vremenskih razmer. Vprašanje, kako zmanjšati nihanje pri proizvodnji te vrste hmelja, bo potrebno čimprej rešiti, so menili na seji skupščine Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije, ki je bila v drugi polovici maja. Površine pod to sorto so se v zadnjih letih le neznatno povečale, kljub višji ceni v primerjavi z ostalimi sortami. Pri obnovi hmeljišč s savinjskim goldingom imajo pridelovalci nemalo težav. Površine želijo obnavljati le z brezvirusnimi sadikami, ki jih je veliko premalo. Menili pa so, da ne bodo vztrajali samo pri obnovi hmeljišč s to vrsto hmelja, saj je na tržišču dovolj veliko povpraševanje tudi po ostalih vrstah, predvsem tistih, ki imajo visoke alfa vrednosti. Na drugi strani bi obnova samo ene vrste, oziroma enake zrelostne skupine, povzročila veliko tehnoloških in organizacijskih težav predvsem pri obiranju. Ves pridelek hmelja 4300 ton so prodali, kljub neugodnim gibanjem v tej trgovini. Zaradi precejšnjih zalog, se je lani še nadaljevalo gibanje nizkih cen. Zato je bilo za prodajo po tekočih cenah več količin in za ta hmelj so dosegli boljše cene kot v predhodnih letih. Za sorto aurora so dosegli od 200 do 240 nemških mark za petdeset kilogramov, za savinjski golding pa od 250 do 330 nemških mark za petdeset kilogramov. Kot so menili na seji skupščine, hmeljarji kljub dokaj dobrim rezultatom ne morejo biti v celoti zadovoljni. Konkurenca na svetovnem tržišču je vse'večja in zato si bodo morali hmeljarji še bolj prizadevati za kakovostno proizvodnjo. Pri tej, kljub nenehnemu opozarjanju, še ni korenitih sprememb. Lani so v Export-importu*: prevzeli kar 179 ton hmelja z določenimi pomanjkljivostmi. Kot so opozorili, tudi hmelj, ki ni bil razvrščen v to kategorijo, ni vedno bistveno boljši in dokler ne bo tudi večjih denarnih sankcij, ne morejo pričakovati boljših rezultatov. Za slabšo kakovost je dovolj tudi objektivnih razlogov; to so preveč izkoriščeni in delno zastareli obiralni stroji, štiriindvajseturno obiranje in neodgovornost sezonske delovne sile. Hmeljarji si še vedno belijo lase zaradi ostankov zaščitnih sredstev v hmelju. Lani so predpisi zahtevali izjemno veliko omejitev in prepoved vrste škropiv, ki so jih prej uporabljali v Evropi. Nov program zaščite z dovoljenimi preparati je povzročil dodatne stroške in veliko večjo odgovornost proizvajalcev, so povedali. Marjana Natek Kako in s katerim škropivom bodo letos zaščitili hmelj pred rdečim pajkom je problem, ki hmeljarjem povzroča največ preglavic. V Združenih državah pravijo, da bo lahko uvožen samo hmelj, ki bo zaščiten s sredstvi, ki so tam dovoljena. Le-ta pa so pri nas neučinkovita, oziroma, nimajo pravice uporabe. Kot trdijo slovenski hmeljarji, gre pri tem predvsem za odklanjanje blaga zaradi prevelike proizvodnje in ne za zdravju škodljive preparate. Američani pridelujejo hmelj v povsem drugih klimatskih razmerah in zaščita proti rdečemu pajku sploh ni potrebna. Na seji skupščine Poslovne skupnosti za hmeljarstvo so precej pozornosti namenili tudi ekonomiki pridelovanja hmelja. Kot so povedali, se s kakovostjo in učinkovitostjo še lahko merijo s tujo konkurenco. Toda naša družba jim nalaga preveliko breme obveznosti, tako da se s tujimi proizvajalci ne morejo več primerjati. Hmeljarstvo je izvozno naravnana dejavnost in to bi morala naša družba upoštevati, so menili. PRODAJA HMELJA NA JAPONSKO V manj kot desetih letih je Hmezadova organizacija Export-import zelo povečala izvoz hmelja na Japonsko. Od dobrih deset ton, ki so jih prodali takrat, so letos povečali izvoz na 250 ton. To pa je že precejšen delež v celotnem japonskem uvozu hmelja, ki znaša okoli tri tisoč ton. Kot pravijo v Exportu, bodo izvoz v to državo še povečevali, saj so možnosti za prodajo skoraj dvakrat tolikšne. Ob dobrem sodelovanju z japonskimi pivovarji bodo lahko izvozili okoli 500 ton savinjskega goldinga. Največ ga dobavijo Kirinu, največjemu japonskemu pivovarju, in od lanskega leta naprej pivavarni Asahi. Kot je povedal vodja izvoza hmelja v Export-importu, Andrej Natek, je japonsko tržišče izredno zahtevno. Zahtevajo zelo točno spoštovanje rokov in posebno embalažo. Z le-to je vedno veliko problemov, predvsem zato, ker Jugoslavija za njihove zahteve ne proizvaja dovolj kakovostnega kartona in ga je potrebno tudi uvažati. Za japonsko tržišče se bodo v tej delovni organizaciji še dodatno opremili in zanje bodo že prihodnji pridelek pakirali v sto-kilogramske kartone. -mn. IZ VSEBINE 2. stran: Obravnava sanacijskih programov 3. stran: Pivovarski slad iz Sovjet- ske zveze 4. stran: Cilj je dobro opravljeno delo in ne preseganje norme 3. stran: Seminar o zavarovanju 6. stran: Pregled počitniških kapacitet Poslovni rezultat Interne banke je zaradi vse večje nelikvidnosti in zadolženosti slabši V prvem trimesečju letošnjega leta je Hmezadova Interna banka dosegla slabši finančni rezultat kot v enakem obdobju lani. Vse to je posledica porasta zadolženosti Interne banke in njenih članic. Z likvidnostnimi problemi pa se spopadajo tudi organizacije izven sozda Hmezad, saj je v prvem trimesečju ostalo kar 36 milijonov dinarjev neplačane realizacije kar je skoraj osemnajstkrat več kot v istem obdobju lani. V takšnih razmerah 6.786 milijard dinarjev celotnega prihodka, od česar so prihodki od obresti znašali le 615 milijard dinarjev. Financiranje tekočega poslovanja je potekalo v vse bolj težavnih likvidnostnih razmerah. Le-te so se prenesle iz prvega trimesečja v april V marcu je zadolženost IB padla precej pod zgornjo mejo zadolženosti in zato je bilo potrebno sprejeti ukrepe za odpravo motenj v poslovanju IB. Skupna zadolženost članic sozda Hmezad se je povečala za 138 odstotkov in je znašala 35 milijard dinarjev. V strukturi zadolženosti so bančni krediti narasli za 131 odstotkov, krediti ostalih organizacij pa za 123. Negativen strukturni premik je bil dosežen tudi na področju vrednostnih papirjev, saj so se bistveno povečale izdane in prejete menice. Sozd Hmezad je v prvem trimesečju ustvaril 740 milijonov dinarjev kompenziranega ostanka dohodka, kar je ugodneje kot v enakem obdobju lani, ko je zaključil prvo trimesečje s 77 milijoni izgube. Z negativnim finančnim rezultatom pa so poslovale: Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica, 115 milijonov dinarjev izgube, Kmetijska zadruga Drava Radlje, 378 milijonov dinarjev izgube in Kmetijski kombinat Šmarje, TOZD Kmetijstvo 55 milijonov dinarjev izgube. Celotna izguba v Hmezadu je znašala nad 549 milijonov dinarjev. V prvem četrtletju je Hmezad dosegel naslednje rezultate: V prvem trimesečju so posamezne članice formirale le obvezni del sredstev za rezervni sklad. V primerih, ko je čistega dohodka dovolj, namenijo del sredstev za oblikovanje stanovanjskega sklada, za ostale namene pa ni denarja. Tako je Hmezad v tem obdobju namenil za akumulacijo le 1.202 milijarde di- V prvem trimesečju se je podvojila zadolženost članic na dolgoročnem področju in je znašala 18,622 milijard dinarjev. Najbolj so se zadolžile Kmetijska zadruga Drava Radlje, Kmetijski kombinat Šmarje in Mlekarna Arja vas. Vse naštete organizacije so povečale zadolženost v glavnem zaradi investicij iz denarja za manj razvite. Za investicije so v prvem trimesečju namenili 3.202 milijarde dinarjev, poleg tega plačali še 3.433 milijarde dinarjev avansov in predplačil. Tako v tem obdobju povečali naložbe za 244 odstotkov, od česar so največ denarja namenili za opremo, 61 odstotkov, za gradbene objekte 32 odstotkov in šest odstotkov za nasade ter en odstotek za zemljišča. Miha Goličnik direktor Interne banke Hmezad narjev. Fizični rezultati proizvodnje so boljši kot v enakem obdobju lani. Mlado pitanega goveda je bilo za osem odstotkov več, bekonov 12 odstotkov več, brojlerjev 9 in jajc za osem odstotkov več. Samo pri mleku je bila proizvodnja manjša za odstotek. Primerjave osebnih dohodkov, ki so bili izplačani v trimesečju, so neizvedljive predvsem zato, ker smo bili prisiljeni povečati bruto maso osebnih dohodkov. To je bilo treba storiti predvsem zato, ker se nekateri prispevki obračunavajo iz bruto mase OD in ne več iz dohodka Masa OD se je korigirala za okoli 20 odstotkov. Primerjavo imamo le za izplačilo neto mase osebnih dohodkov in neto osebnih dohodkov na delavca. Po teh podatkih smo v prvem trimesečju v Hmezadu plačali 474 tisoč dinarjev na delavca, kar je približno 141 odstotkov več kot lani. Iva Kveder PROGRAMSKA ZASNOVA GLASILA HMELJAR Uredniški odbor je na svoji seji, v drugi polovici maja, obravnaval programsko zasnovo glasila Hmeljar. Le-ta mora postati zrcalo dela in življenja v sestavljeni organizaciji, so menili. Omenjeni cilj bomo dosegli z aktualnimi prispevki iz članic Hmezada, poročanjem o uspehih in neuspehih ter reportažami o delu in življenju naših delavcev, kmetov in obrtnikov. Poročali bomo o delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v sestavljeni organizaciji. Fo-tokronikam bomo namenjali toliko prostora kot v preteklem letu. Te naloge bomo dosegli z večjim številom dopisnikov in sodelavcev glasila. V sodelovanju z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu bomo pripravljali Strokovno prilogo za hmeljarstvo. Le-ta bo izhajala po potrebi, strokovni nasveti pa bodo sestavni del glasila V vseh letih izhajanja je Hmeljar upravičil svoj namen in je postal nepogrešljiv vir informiranja v Hmezadu. Kljub finančnim težavam, ki se pojavljajo v zadnjih letih, je potrebno, da Hmeljar nadaljuje svojo vlogo. Cilj in želja uredniškega odbora je še boljši in aktualnejši Hmeljar. To pa ni odvisno le od članov uredniškega odbora in uredništva, temveč od vseh, ki delamo in ustvarjamo v Hmezadu. Zato bomo vsako pobudo za pestrejše glasilo s pridom upoštevali. _ _ tel. št. 714-141 Poročilo o delu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu je tako kot vsako leto izdal poročilo o svojem delu v 1987. letu. Uvodoma direktor mag. Ernest Ermenc poudarja, da smo lani v Sloveniji dosegli drugi največji pridelek hmelja po 1945. letu in da je bila kvaliteta hmelja tudi dobra. Poleg vestnega dela hmeljarjev ima za takšen pridelek velike zasluge prav IHP. Na 110-ih straneh je opisana organizacija inštituta, pregled delavcev, sestava in delo samoupravnih organov. Zelo lepo in pregledno je obdelano strokovno, raziskovalno, pospeševalno in svetovalno delo po oddelkih in sodelovanje s sorodnimi organizacijami, visokimi šolami in knjižnicami. Na koncu je pregled strokovne literature in izvlečki raziskovalnih nalog in letošnji program dela Vy Rezultati gospodarjenja Hmezadove organizacije so se v prvem trimesečju srečevale z vse težjim likvidnostnim stanjem. V gospodarstvu še vedno niso urejene tržne zakonitosti na eni strani in na drugi je čedalje več delovnih organizacij, ki poslujejo na robu uspešnosti. Že iz preteklega leta veljajo omejitve na področju osebnih dohodkov, skupne porabe in druge omejitve, ki povzročajo malodušje med delavci. Indeks Elementi P-88 R ni/87 R III/88 RUU P R 88 87 Celotni prihodek 377.426.809 37.104.608 112.344.814 30 303 Porabljena sredstva 317.727.875 31.849.932 96.769.645 30 304 DOHODEK 59.698.934 5.254.684 15.575.171 26 296 Skupaj obveznosti iz dohodka 18.655.228 2.308.396 4.722.802 25 205 ČISTI DOHODEK 41.043.706 2.946.282 10.855.310 26 368 Osebni dohodki 36.351.531 3.024.162 10.114.994 28 334 OSTANEK ČD kompenziran 4.692.175 -77.881 740.317 16 - Delavski svet Hmezada Obravnava sanacijskih programov Na seji delavskega sveta Hmezada, ki je bila v drugi polovici maja, so obravnavali sanacijske programe za Hmezadove organizacije: Gostinstvo-tu rižem Žalec, Kmetijsko zadrugo Ilirska Bistrica in Kmetijska zadruga Drava Radlje -TOZD Prevoz. Lanskoletna izguba, 196 milijonov dinarjev, je bila v Gostinstvo-turizem v celoti pokrita. Kot so ugotavljali na seji, so vzroki za izgubo v tej delovni organizaciji isti kot v preteklih letih. To je predvsem premajhen delež dohodka od turistične ponudbe, prenizka produktivnost zaposlenih, slaba organizacija dela, zastarela oprema in prevelik delež živega dela Stanje je še slabše zaradi neustrezne kadrovske strukture in fluktuacije. V tej organizaciji vidijo izhod iz težav v širjenju obsega poslovanja, tako da bi do konca desetletja dosegli 30 odstotno rast prometa v primerjavi z lanskih letom. V hotelu Prebold bodo razvijali predvsem stacionarni turizem in naj bi do leta devetdeset dosegli sto tisoč dolarjev neto deviznega priliva. Pri razvijanju stacionarnega turizma se bodo usklajevali tudi izven občine. V prihodnjih letih bodo razvili kategorizacijo gostinskih lokalov, zato pa bodo odločilne razpoložljive denarne možnosti delovne organizacije Za letos predvidevajo, da bodo za 2 odstotka povečali prodajo pijač in število nočitev za štiri odstotke, obseg obrokov hrane bo ostal nespremenjen. Pri planu naložb namenjajo največ pozornosti prvi fazi sanacije Samopostrežne restavracije v Celju. Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica Vzroki za 213 milijonov dinarjev izgube v Kmetijski zadrugi Ilirska Bistrica so predvsem v prevelikem številu zaposlenih. Preveč je kar dvaindvajset delavcev. Predvsem pa so premalo izkoriščene zmogljivosti v predelavi. Tamkajšnja mlekarna je lani delala le s 45,5 odstotno zmogljivostjo in klavnica z 29 odstotno zmogljivostjo. Željama je predelala 316 ton zelja manj, predvsem zato, ker jim je ostalo za prodajo 166 ton starega zelja. Kot so menili na seji, je celoten program zastavljen preveč optimistično in ni realnih možnosti, da bi bil že letos finančni izid pozitiven. Sama dejavnost je takšna, da ni pričakovati velikih sprememb. Ukrepi so opredeljeni le okvirno. Sodelovanje z Mlekarno Arja vas ter Agrino je samo bežno omenjeno. Zato so na seji delavskega sveta zahtevali dopolnitev programa, v katerem naj bi prikazali postopen izhod iz težav. Drava Radlje — TOZD Prevoz Temeljna organizacija Prevoz, v Kmetijski zadrugi Drava Radlje, je imela lani 19 milijonov dinarjev izgube; Vzroki zanjo so predvsem nesorazmerja med cenami storitev, ki jih določajo družbeni predpisi in cenami vhodnih materialov. Med vzroki so splošna nelikvidnost in slabi plačilni pogoji kupcev. Med notranjimi vzroki za težave pa so nedograjena mehanična delavnica in pomanjkljivosti v organizaciji dela. mn PIVOVARSKI SLAD IZ SOVJETSKE ZVEZE Okoli enajst tisoč ton pivovarskega slada bo uvozila Jugoslavija iz Sovjetske zveze in to predvsem zaradi premajhne domače proizvodnje ječmena. V ta uvoz se je tokrat vključila tudi Hmezadova članica, Hmezad Export-import in bo uvozila 3800 ton pivovarskega slada. O tem je vodja ostalega izvoza, Oskar Suhadolnik, povedal naslednje: TOZD Sadeks Letos odkupili manj polžev »Sezona pobiranja polžev je trajala letos mesec in pol. odkupili in prodali pa smo le okoli 300 ton polžev. V normalnejših letinah pa je sezona trajala le okoG tri tedne in lani smo v tem času odkupili kar 400 ton. Zato letos ne moremo biti zadovoljni,« je povedal direktor Agrini-nega tozda Sadeks, Polde Janežič. Kot je povedal, so imeli organiziran odkup skoraj po vseh področjih Jugoslavije. Pri tem pa so imeli nemalo težav z zapiranjem tržišča Takšen primer je bila naša sosednja republika Hrvaška, ki je dala dovoljenje za odkup samo svojim dvem delovnim organizacijam. »Z manjšim pobiranjem naj bi zaščitili naravo in sicer tako, da jih na določenih področjih ne bi smeh pobirati. To pa za ti dve, ki sta dobili dovoljenje, ni veljalo,« je povedal Poleg tega so bile letos odkupne cene zelo visoke, polži so namreč izvozno blago in so zato vsi pričakovali zaslužek od devalvacije dinarja. Letos so samo pokrili stroške in zato se bo v prihodnje potrebno bolj dogovarjati o odkupnih cenah. Za letošnjo sezono so v Sadeksu zelo razširili odkupno mrežo za gobe in zdravilna zelišča. O tem je Polde Janežič povedal naslednje: »Prizadevamo si, da bomo to sezono prisotni povsod tam, kjer bo dosti gozdnih sadežev in gob. Tudi zato smo lani odkupili skladišče za potrebe v Gložanu pri Bačkem Pet-rovcu in pa skladišče v Prijedoru. m. n. V OSRČJU JE VEDNO NEKAJ DOBREGA IN KORISTNEGA Hmezadov hotel GOLDING RUBIN v Žalcu je v osrčju moje dežele »Vrednost celotnega posla znaša 703 tisoč klirinških dolarjev in za uvoz slada bo celjska Kovinotehna izvozila opremo za mešanje šumečih napitkov. Vzorce slada so analizirali tudi v Pivovarni Laško in potrdili, da kakovost popolnoma ustreza našim normativom. V drugi polovici maja so nam iz podjetja v Minsku, s katerim so sklenili pogodbo, že opremili prvih tisoč ton slada, zadnjo pošiljko nam bodo dobavili septembra. Slad bomo dobavljali vsem jugoslovanskim pivovarnam in to po razdelilniku, ki so ga pripravili v zveznih organih. To je za nas neugodno, saj bo zato veliko več administriranja. Slad, predvsem češki, bosta letos uvažali še dve jugoslovanski organizaciji. -m.n. Novi Sad Sredi maja je bil 10 dni 55. kmetijski sejem, ki letos ni privabil toliko obiskovalcev kot prejšnja leta, saj se pomanjkanje denarja pozna na vseh področjih. Po izjavah razstavljal-cev, ki jih je tudi manj kot prejšnja leta, sejem postaja komercialno nezanimiv in nekateri pravijo, da ne bi bilo napak, če bi bil odslej vsako drugo leto. Oskar Suhadolnik Za Hmezad je bil sejem uspešen, saj je za naše novitete bilo veliko zanimanja, povpraševanja in tudi dokaj prodaje. Jata je prejela za domačo selekcijo brojlerjev veliki kristalni pokal. Strojna - PKM je prejela za atomizer P 36-1000, ki je namenjen sadjarstvu, srebrno medaljo, za odmični mulčer SM 180-D pa bronasto medaljo. Vy NA KRATKO.. Megi medalja za kakovost -Hi/““ lil'1 Spi s 1 VJ Za izdelek, prečiščevalec diesel-skih goriv, je Agrinina organizacija kooperantov prejela zlato medaljo za kakovost na letošnjem kmetijskem sejmu v Kranju v dugi polovici aprila. Prečiščevalec diesel-skih goriv je eden od novosti Megi-nega proizvodnega programa in služi za izločevanje vode, parafina in manjših delcev trdih primesi iz dieselskih goriv. Namenjen je uporabi v delovnih strojih in vozilih z močjo motorja od 80 do 260 kW. Med novostmi, ki so jih prikazali na sejmu, pa je bil tudi strojček za kovičenje in razkovičenje verig za motorne žage. m. n. Kooperacijska pogodba z Dragocco V tozdu Agrine Žalec, Sadeksu, so sklenili kooperacijsko pogodbo z avstrijsko firmo Dragocco. V sodelovanju z njo bodo proizvajali arome za prehrambeno, kozmetično in parfumerijsko industrijo. V prvi fazi naj bi ta firma dobavljala razne osnovne substance, oziroma komponente za tovrstno proizvodnjo. Sadeks bo v kooperaciji izvažal svoje polproizvode, kot so ekstrakti in eterična olja in zdravilna zelišča ter gozdne sadeže. m. n. Pridobitve Agrine V nadstropju blagovnice v Žalcu so za tozd Maloprodaja uredili dodatne prodajne prostore. V Ilirski Bistrici pa so pri prodajalni uredili zunanji skladiščno-prodajni prostor z nadstrešnico. Tozd Transport naj bi kmalu dobil več novih vozil. Vy Prašičje garje Raziskave so pokazale, da garjavi prašiči pojedo 15 kg krme več kot zdravi. Prav tako se podaljša tudi čas pitanja za teden dni. Najuspešneje se znebimo garij na ta način, da pred vhlevitvijo vse prašiče umijemo z vodno raztopino sredstva proti garjam (na primer Gamacidom). Ta način je tudi najuspešnejši pri preprečevanju garjavosti prašičev. Dušan Vedenik Stol proti stresu Za premagovanje psihosomatskih težav, nespečnosti, stresa in glavobola bo kmalu na voljo UFO naslonjač, ki ga bodo kooperacijsko izdelovali v organizaciji kooperantov Megi v Žalcu. UFO naslonjač je fotelj, ki ima v hrbtnem delu vgrajeno blazino z možnostjo brez stopenjske regulacije gretja do petinštirideset stopinj. Vgrajene ima tudi naprave za masažo v hrbtnem, sedežnem in nožnem delu. Naslon fotelja ima v višini glave vgrajena stereo zvočnika, ki ju je možno priključiti na radio, kasetofon ali magnetofon. Tako se doseže prijetna kombinacija glasbe in masaže, saj se glasbena terapija vedno bolj uveljavlja kot ena izmed metod za premagovanje stresa Z različnimi kombinacijami masaže, toplote, vibracije ter elektromagnetnih izmeničnih polj omogoča UFO sistem olajšati bolečine in sprostitev otrplih mišic in okorelih sklepov. Zjutraj pripomore k večji budnosti, ter daje občutek dobre volje na začetku delovnega dne. V večernih urah pa se z UFO sistemom zmanjša napetost in pospeši spanec. mn. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM KONČAN Cilj je dobro opravljeno delo in ne preseganje norme Se kot fante je Jože Goropevšek iz Prekope opazoval soseda, ki si je delal opravka okoli traktorja s katerim si je služil kruh na državnem posestvu. Potiho si je želel, da bi bil tudi sam dovolj velik, da bi lahko upravljal s tem zanimivim strojem. Leta so minila in odkar je Jože prvič zaoral zemljo na delovni enoti tozda Kmetijstvo Laikova vas, v Prekopi je minilo že celih sedemindvajset let. In kdove koliko kilometrov brazd je zaoral, jih prebranal in kultiviral... Vse to še danes počne s tolikšnim veseljem in vestnostjo kot na začetku. Zato ni naključje, da je za svoje delo dobil letoš- njo zvezno prvomajsko nagrado dela. Doslej raznih priznanj za svoje delo ni dobil in kot mi je povedal: »Nagrade nisem pričakoval in zato sem bil predvsem presenečen, ko so mi povedali, da jo bom dobil ravno jaz. Ničesar takšnega nisem naredil in v Hmezadu je še veliko takšnih delavcev.« To je povedal še posebej ponosno in dajal je vtis, kot da je nagrado prejel v imenu vseh Hmezadovih traktoristov. »Delal sem kot sem najbolje vedel in znal,« je zatrdil Toda nekatera dejstva Jožeta še posebej odlikujejo. Pri svojem delu je vsa leta dosegal nadpoprečne rezultate. Prizadeval si je za zmanjšanje stroškov proizvodnje. Jože ni delavec, ki bi čakal le na naročila »šefov«. Sam ve, kaj vse je treba narediti, da bo vse nared, ko bo treba na njivo. O tem je povedal naslednje: »Za vsako delo se vedno temeljito pripravim že prej, traktor mora biti brezhiben in prav tako priključek. Z dobro pripravo se lahko norma preseže do deset ods- totkov. Več nikakor ne, kajti če bi bil presežek večji, bi bilo delo slabo opravljeno. In po premisleku je dodal: »Nikoli mi ni bil cilj preseganje norme, temveč le dobro opravljeno delo.« Jože je delavec, ki mu ni vseeno kakšne rezultate bo dosegla njegova delovna enota In od dobrega dela traktoristov je nedvomno odvisen pridelek. Tako Jože ponosno pripoveduje, da pridelujejo v njegovi delovni enoti kakovosten hmelj, saj četrte in tretje vrste sploh ne poznajo. Poleg tega so v zadnjih letih dosegali visoke hektarske donose, kar je prav gotovo tudi Jožetova zasluga. Posebna vestnost pa Jožeta odlikuje v odnosu do traktorja. Zanj je to živa stvar, ki ima svoje zahteve in želje. Pred sedemnajstimi leti ga je prevzel in doslej mu še služi skorajda brezhibno. K temu bi mu lahko zavidal tudi kakšen kmet v dolini, saj se ne morejo vsi pohvaliti, da bi jim stroji služili toliko let. Jo- Kmetija je razdeljena na majhne parcele Lep dan je obetalo majsko jutro, ko smo se odpravili obiskat kmetijo Antona in Marije Hruste! s Studenc pri Ponikvi. Dovolj zgodaj, da bodo še doma. A ni bilo tako. Domačija je samevala. Pa sem pogledala v hlev, okoli nove še nevseljene hiše. No pa bo pot zastonj sem pomislila in hotela pogledat še v sadovnjak. Med tem časom pa je že prihitela drobna in urna ženska. Kolo je imela obloženo s posodami za mleko. Gospodinja in kmetica Marija Hrustelj je bila to. »Toliko dela je zjutraj. Danes pa še posebej, ko sem kar sama. Mož je odšel po opravkih,« je razlagala. Čakal jo je še kup jutranjih opravil. Krave je že pomolzla in odpeljala mleko v zbiralnico. Ostalo pa ji je še marsikaj in delo se ji je kar samo ponujalo. Kljub temu je bila Marija kmalu nared za pogovor. Kot je povedala, kmetija ni preveč velika, dobrih šest in pol hektarjev meri. Na tej površini pa gojijo pisano množico kultur. Od zelja, repe, hmelja in jablan. Težko bi rekli, da so se Hrustelovi specializiran le na eno ah dve proizvodnji. Kot so mi povedali na zadrugi, je njen mož, Anton zelo iznajdljiv in si kar sam skrbi za prodajo - pridelkov. In od česa vam kane največ denarja v žep, sem jo vprašala? »Doslej je bilo še največ dohodka od hmelja, ki pa ga ne prodajamo sami. Pridelujemo tudi zelje in repo, ki jo potem tudi sami kisa- mo,« je pripovedovala Marija. In dodala: »Mi tudi pozimi nimamo pravega počitka Okoli tono zelja in prav toliko repe smo prodali letošnjo zimo. Treba je zaslužiti za kakšen plašč in kaj podobnega. Otroci tudi vedno kaj potrebujejo.« Vsi trije Dragica, Zvonko in Janez hodijo v šolo. Dragica študira agronomijo v Ljubljani, Zvonko strojništvo v Celju in najmlajši Janez obiskuje kmetijsko šolo v Šentjurju. »Janez bo ostal doma«, je povedala. Pridni so takrat, ko pridejo domov. Tudi knjige si prinesejo domov, če je treba, toda radi priskočijo na pomoč,« je pohvalila otroke. Ena od pomembnejših dejavnosti kmetije pa je sadjarstvo. Že pred osmimi leti so zasadili prve jablane in tako imajo okoli hektar sadovnjaka. Tudi tukaj se zaenkrat še poslužujejo lastne iznajdljivosti pri prodaji. Jože Goropevšek — letošnji dobitnik prvomajske nagrade dela žetu je to uspelo. Kot je povedal: »Tudi traktor ima svoje zahteve in če ravnaš z njim lepo, bo tudi on ubogal. Navadil sem se nanj in mi je — „kako bi rekel, prijatelj. Z njim z lahkoto opravim vsako delo in to dovolj dobro. Kadar sedem na kakšen drug traktor, imam občutek, kot da mi ne gre delo tako dobro od rok. Po premisleku pa je dodal: »To se dogaja tudi drugim traktoristom.« Takšen je naš, Hmezadov, dobitnik prvomajske nagrade dela. Kot rdeča nit pogovora je bila vseskozi njegova delovna enota in sodelavci traktoristi. Zato tudi daje občutek, da je prejel to pomembno nagrado v imenu vseh Hmezadovih traktoristov. Marija Hrustel iz Studenc pri Ponikvi v sadovnjaku In kaj Mariji ni pogodu, oziroma jo najbolj moti v kmetijstvu, sem jo vprašala. »Ja, predvsem to, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke, v trgovinah pa mnogo previsoke,« je povedala. Po premisleku pa je začela razlagati o razdrobljenosti parcel. Rekla je: »Veliko preveč časa izgubimo s selitvijo z njive na njivo. Vse bi bilo ceneje in hitreje, če bi bila kmetija zaokrožena. Toda doslej še ni bil nihče pripravljen zamenjati.« Še bi lahko govorili o težavah naših kmetov. Toda Marijo je čakalo še veliko dela m zato bi razmišljanje o težavah izgledalo kot mletje otrobov... Saj namesto nje ne bo danes nihče ničesar naredil. STRAN PRIPRAVILA: Marjana Natek Seminar o zavarovanju Koristi od zavarovanja bomo imeli le, če bomo o njem dovolj vedeli Čimveč dobrih zavarovalnih pogodb in hitro reševanje škodnih postopkov je eden od ciljev Hmezadove službe pravne pomoči. Da bi se ta uresniči], so v prvi polovici maja organizirali enodnevni seminar o zavarovanju. Udeležencem so predavali in odgovarjali na številna vprašanja predstavniki vseh vrst zavarovanj pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Spregovorili so o zavarovanju družbenih sredstev, premoženjskem, transportnem in kreditnem zavarovanju, avtomobilskem zavarovanju in o zavarovalni tehniki. Kot gradivo za seminar je služil tudi Projekt zavarovanja v SOZD Hmezad, ki so ga pripravili v službi pravne pomoči S področjem zavarovalstva se je ta služba začela načrtno ukvarjati in omenjeni projekt je prva faza in osnovna informacija o zavarovanju. S tem naj bi se izboljšala kakovost zavarovalno pravnih razmerij in zaščita tovrstnih interesov v Hmezadu. Kot pravijo v službi pravne pomoči, bodo zastavljeni cilj dosegli le s tesnim sodelovanjem Hmezadovih organizacij in pa dobrim sodelovanjem z Zavarovalno skupnostjo Triglav. Hmezad združuje v njej znatna sredstva in zato želi, da je ta denar smotrno naložen v investicije. To je v sedanjih gospodarskih razmerah še bolj pomembno, so poudarili na seminar- Drago Teržan, odvetnik, delovna skupnost Služba pravne pomoči: Pri pregledu zavarovanj smo ugotovili, da so določena zavarovanja nesmotrna in zato predlagamo delovnim organizacijam naj povečajo zavarovalne premije ali pa jih ukinejo. V Hmezadu bi se morali bolj zavedati, da je zavarovalnica finančna ustanova, ki obrača velika družbena sredstva. Zato so velike možnosti za najemanje kreditov po ugodnih pogojih in celo za pri- dobitev nepovratnih sredstev za ureditev preventivne dejavnosti Vse premalo se zavedamo ekonomske moči, ki jo ima Hmezad pri Zavarovalnici Triglav, saj smo med največjimi zavarovanci na celj- ju. Zavarovalni pogoji so namreč v določenih primerih vse preveč abstraktna informacija, razen tega so pogosto zelo zapleteni. Zato potrebujejo nestrokovnjaki dodatno strokovno razlago. V Hmezadovih organizacijah je za zavarovanje zadolženo precej ljudi, ki pa premalo vedo o tej problematiki. Le-ta je v učnem programu le na višjih in visokih šolah in kdor te izobrazbe nima, težko spozna že osnovne pojme iz zavarovalstva, kaj šele zapletenejše zavarovalne vrste in zavarovalno tehniko, ki pa se poleg tega še hitro spreminja. Na seminarju so poudarili, da si v Hmezadu želimo predvsem jasnih in kratkih informacij o zavarovalnih pogojih in navodil V prihodnje naj bi zavarovalna skupnost tudi bolje prilagodila zavarovalno tehniko inflacijskim gibanjem. Vse prepogosto se dogaja, da inflacija popolnoma razvrednoti zavarovanje, ki je bilo ob sklenitvi pogodbe kakovostno. skem področju. Lani smo za bruto premije plačali milijardo in pol dinarjev, kar je petinosemdeset odstotkov vseh plačanih premij v občini Žalec. Kot organizatorjem nam je žal, da se seminarja ni udeležilo več delavcev iz Hmezada. Seminar bomo ponovili v jeseni, preden se bodo začele sklepati zavarovalne pogodbe Marko Savinek, direktor delovne skupnosti Službe pravne pomoči: Že ko smo ustanavljali službo pravne pomoči, smo si kot cilj zastavili spremljanje vseh področij in eno od teh je tudi zavarovalstvo. Pri tem je v Hmezadu še precej nejasnih stvari in premalo je le reše- vanje sporov s tega področja. V naši službi delamo preventivno in kompleksno. Zato smo se kadrovsko okrepili in pripravili prvo fazo projekta. V prihodnje bomo z nasveti sodelovali pri sklepanju zavarovalnih pogodb, predvsem pri zahtevnejših stvareh. Neumestno je pričakovati, da bomo lahko sodelovali pri vsaki zadevi in bi določena zavarovanja poenotili. To bi bil korak nazaj, kajti zavarovalstvo je zelo razvito in upošteva posebnosti zavarovancev. Prizadevali si bomo, da bo sklenjenih čimveč zavarovalnih pogodb in da bo reševanje škodnih postopkov čim hitrejše. Irena Zore, interna kontrola, Kmetijska zadruga Savinjska dolina: Lahko rečem, da je bil seminar koristen in potreben, Zavarovalstvo je zelo kompleksno področje na eni strani, na drugi imamo v naših organizacijah zanj zelo raznoliko kadrovsko zasedbo. Dobro je, da so nam predstavniki zavarovalnice pojasnili določena vprašanja in mislim, da bo v bodoče laže sklepati boljše zavarovalne pogodbe. Opazila sem, da so udeleženci veliko govorili o prehitrem razvrednotenju denarja. Ta problem verjetno ne bo kmalu odpravljen,, toda mislim, da se bo temu morala prilagajati tudi zavarovalnica Odškodnine bi bilo treba hitreje izplačevati in pa revalorizirati. Ko so postopki končani, dobi upravičenec komaj razpolovljeno vsoto denarja. Mogoče je bil enodnevni seminar prekratek za obravnavo vseh oblik zavarovanja in v prihodnje bi bilo dobro, da bi na enem od prihodnjih seminarjev namenili več pozornosti le eni obliki. Marta Vogrinc, računovodkinja. Kmetijstvo Žalec: Dobro je, da so se v Službi pravne pomoči začeli ukvarjati s tem celovitim področjem in se v ta namen tudi kadrovsko okrepili. Iz naše delovne organizacije smo se seminarja udeležili v večjem številu. Predvsem zato, ker se prijave Kaj menijo o seminarju, in čemu bi v zavarovanju morali v bodoče nameniti še več pozornosti, je bilo osnovno vprašanje, ki smo ga zastavili udeležencem. Povedali so naslednje: škod delajo v tozdih in delovnih enotah in zato morajo naši delavci poznati vsaj osnovne značilnosti zavarovanja Tovrstne seminarje bi morali v Hmezadu organizirati vsaj vsaki dve leti, kajti tudi na tem področju je veliko sprememb. Le-te je vsekakor potrebno spremljati, kajti zavarovalne premije so zelo visoke in tako se lahko ali prihrani velika vsota denarja ali pa izgubi. Navedla bom primer iz naše delovne organizacije. Lani smo imeli še vse traktorje kasko zavarovane, kar se letos ne izplača več. Marjana Matijec-Natek Tel. št. 714-141 ZNANJE ZA RAZVOJ Akcijo Znanje za razvoj bomo v Hmezadu začeli v začetku šolskega leta 1988/89. V njej bodo sodelovali absolventi srednjih, višjih in visokih šol. Tako naj bi mladi s svojim znanjem, zaključnimi deli in diplomskimi nalogami, ob pomoči starejših prispevali k uresničevanju razvojnih usmeritev v Hmezadu. Organizacijski del, to je pogoje razpisa, materialno osnovo in vse ostalo potrebno bodo opravile strokovne službe delovne skupnosti Hmezada. Pri opredelitvi strokovnega dela, oziroma področij pa bodo sodelovale razvojne in strokovne službe delovnih organizacij. Absolventi bodo lahko raziskovali naslednja področja: urejanje kmetijskega prostora, primarno kmetijsko proizvodnjo, hmeljarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, vrtnarstvo, živinorejsko proizvodnjo, projekt malih kmetij, predelavo kmetijskih proizvodov, proizvodnjo močnih krmil, trgovino, gostinstvo in turizem. Pregled počitniških kapacitet SOZD Hmezad Žalec Objavljamo vse počitniške kapacitete SOZD Hmezad Žalec, ki jih bodo to. JATA ZALOG kamp prik. 5 Podčetrtek Jana Gostinčar v letu 1988 lahko koristili delavci, kooperanti in združeni obrtniki. Pregled je izdelan po lastništvu (DO, TOZD, DS), enotah s številom ležišč, lokacijo in osebo, ki bo v posamezni DO, TOZD, DS, SOZD razpolagala s podatki o zasedenosti teh kapacitet in telefonsko številko, preko katere boste lahko vprašali in se dogovorili o vsem, kar vas bo zanimalo v zvezi s koriščenjem navedenih kapacitet. DO, TOZD, DS, Enota Štev. Lokacija Odgovorna oseba SOZD ležišč 1. KMETIJSTVO ŽALEC TOZD KMETIJSTVO LATKOVA VAS kamp prik. 5 Stoja-Pula Marjana Pišek tel. 063 714-241 TOZD KMETIJSTVO PETROVČE kamp prik. kamp. prik. 5 Stojà-Pula 5 Banovici Marjana Pišek tel. 063 714-241 TOZD TOVARNA KRMIL ŽALEC garsoniera 4 Mareda Ivica Povalej tel. 063 714-241 DS SKUPNE SLUŽBE ŽALEC kamp. prik. 5 Stoja-Pula Marjana Pišek tel. 063 714-241 DO KMETIJSTVO ŽALEC stanovanje stanovanje garsoniera stanovanje stanovanje garsoniera 6 Mareda 6 Mareda 4 Barbariga 4 Barbariga 4 Barbariga 4 Barbariga Marjana Pišek tel. 063 714-241 2. KK ŠMARJE PRI JELŠAH kamp prik. kamp prik. 5 Stoja-Pula 5 Stoja-Pula Bojana Božič tel. 063 821-211 3. KZ ILIRSKA BISTRICA lesena hišica lesena hišica kamp prik. 4 Moščeniška draga Marija Maljevac tel. 067 816-41 4 Moščeniška draga 5 Runke-Premantura 4. KZ DRAVA RADLJE TOZD PREVOZ RADLJE kamp prik. 5 Stella-maris-Umag Marija Jeznik tel. 062 871-513 TZO KMETOVALEC VUZENICA kamp prik. 5 Turist-Vrsar Dušan Klemen tel. 062 878-011 5. SADJARSTVO MIROSAN garsoniera garsoniera 4 Červar 4 Barbariga Cvetka Napotnik tel. 063 776-511 6. VRTNARSTVO CELJE kamp prik. kamp prik. 5 Sirena-Novigrad 5 Sirena-Novigrad Milena Šolinc tel. 063 240-21 7. KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC TZO BRASLOVČE kamp prik. 5 Sirena-Novigrad Konrad Toman tel. 063 721-242 TZO ŠEMPETER kamp prik. 5 Sirena-Novigrad Zinka Špom tel. 063 701-418 TZO PETROVČE stanovanje 4 Barbariga Rudi Trobiš tel. 063 776-618 DO KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC garsoniera 4 Miholjaščica-CresVojko Bizjak tel. 063 714-141 stanovanje 4 Barbariga Vojko Bizjak tel. 063 714-141 8. KZ SLOVENSKA BISTRICA kamp prik. kamp prik. kamp prik. 6 Lanterna 4 Lanterna 5 Podčetrtek Branka Lah tel. 062 811-261 9. CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE stanovanje stanovanje stanovanje stanovanje garsoniera garsoniera garsoniera garsoniera 5 Barbariga 5 Barbariga 5 Barbariga 5 Barbariga 5 Barbariga 4 Barbariga 4 Barbariga 4 Barbariga Helena Zagvozda tel. 063 31-511 LJUBLJANA kamp prik. 5 Pila-Pronat Krk tel. 061 481 -511 kamp prik. 5 Pila-Pronat Krk kamp prik. 5 Stella-maris-Umag kamp prik. 5 Stella-maris-Umag kamp prik. 5 Stella-maris-Umag kamp prik. 5 Stella-maris-Umag kontejner 5 Stella-maris-Umag kontejner 5 Stella-maris-Umag kontejner 5 V alkanella-V rsar kontejner 5 Valkanella-Vrsar kontejner 5 V alkanella-V rsar kontejner 5 Valkanella-Vrsar kontejner 5 V alkanella-V rsar brunarica 10 Črnivec 11. TAJFUN kamp prik. 5 Savudrija Zdenka Dolinšek PLANINA kamp prik. 5 Savudrija tel. 063 783-12} 12. MLEKARNA kamp prik. 5 Bijela uvala Gertruda Terčak ARJA VAS kamp prik. 5 Ježevac-Krk tel. 063 776-411 kamp prik. 5 Baška-Krk 13. EXPORT- kamp prik. 5 Stoja-Pula Marta Pintar IMPORT ŽALEC kamp prik. 5 Anita-Vrsar tel. 063 712-221 kamp prik. 5 Čikat-Mali Lošinj brunarica 5 Čatež stanovanje 5 Mareda 14. STROJNA ŽALEC TOZD GRAMES kamper 6 Lanterna-Poreč Meta Šlatan ŽALEC kamper 6 Čateške toplice tel. 063 711-211 kamper 6 Podčetrtek kamp prik. 5 Zaton-Zadar garsoniera 4 Miholjaščica-Cres garsoniera 4 Miholjaščica-Cres stariovanje 6 Miholjaščica-Cres stanovanje 6 Miholjaščica-Cres garsoniera 4 Pungart-Kope garsoniera 4 Pungart-Kope garsoniera ■ 4 Pungart-Kope garsoniera 4 Pungart-Kope TOZD PKM ŽALEC kamp prik. 5 Lanterna-Poreč Dragica Breznikar kamp prik. 5 Lanterna-Poreč tel. 063 711-211 kamp prik. 5 Oliva-Rabac kamp prik. 5 Oliva-Rabac kontejner ' 5 Indije-Pula stanovanje 4 Mareda bungalov 5 Pungart-Kope 15. MINERVA kamp prik. 5 Stupice-Premantura Marija Blagotinšek ZABUKOVICA kamp prik. ■ 5 Stupice-Premantura tel. 063 707-160 kamp prik. 5 Stupice-Premantura kamp prik. 5 Zelena laguna-Poreč kamp prik. 5 Fiesa kamp prik. 5 Podčetrtek 16. AGRINA ŽALEC kamp prik. 5 Fažana Katja Hauptman kamp prik. 5 Fažana tel. 063 713-211 kamp prik. 5 Stoja-Pula kamp prik. 5 Stoja-Pula kamp prik. 5 Lanterna-Poreč kamp prik. 5 Lanterna-Poreč kamp prik. 5 Čatež stanovanje 4 Barbariga stanovanje 4 Barbariga stanovanje 4 Mareda garsoniera 2 Mareda 17. DS INTERNA BANKA ŽALEC stanovanje 5 Lopari-Nerezine Diana Podbregar tel. 063 714-251 18. SOZD HMEZAD kamp prik. 5 Stupice-Premantura ŽALEC kamp prik. 5 Stupice-Premantura (združene kapacite- kamp prik. 5 Puntica-Funtana te) kamp prik. 5 Puntica-Funtana kamp prik. 5 Puntica-Funtana dom 24 Crikveriica “ najem 21 Crikvenica brunarica 22 Golte nad Mozirjem Izlet članov aktiva upokojencev Aktiv upokojencev SOZD Hmezad Žalec organizira za člane aktiva enodnevni izlet na Primorsko. Izlet bo 9. junija 1988 z naslednjim programom: - ogled Predjamskega gradu - ogled Škocjanskih jam tt razgovor v KZ Ilirska Bistrica in ogled Agrinine trgovine v II. Bistrici. Vsak udeleženec prispeva znesek v višini, ki bo določen oz. potreben za pokritje stroškov prehrane in vstopnine na dan samega izleta. Stroške prevoza plačajo DO po številu udeležencev. Prijavnice za izlet bodo vsem članom aktiva poslane po pošti. Informacije dobite pri tovarišu Povšetu, DS Skupne službe SOZD Hmezad, tel. 714-141. Izvršni odbor aktiva upokojencev SOZD Sedanji in bodoči upokojenci Večkrat se slišijo vprašanja, kdo je lahko član aktiva upokojencev SOZD Hmezad. Z namenom, da v bodoče dilem ne bi bilo, vam v celoti predstavljamo 1. člen Pravil o delovanju aktiva upokojencev SOZD Hmezad Žalec. Aktiv upokojencev Hmezad Žalec sestavljajo osebe, ki so bile pred upokojitvijo zaposlene v delovnih organizacijah SOZD Hmezad, članicah in njenih pravnih prednicah in so s posebno pismeno izjavo prostovoljno izrazile interes za udejstvovanje v aktivu'upokojencev. Aktiv upokojencev je prostovoljno združenje, ki je ustanovljeno z namenom: „■ - stalnega povezovanja z delovno skupnostjo in njenimi samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami; _ jf uveljavljanje tovariške pomoči; — informiranje o delu in problematiki SOZD Hmezad; REKU SO: Sjjj organiziranje športno-rekrea-tivne in kulturne dejavnosti; - sodelovanje pri načrtovanju koriščenja počitniških in drugih zmogljivosti družbenega standarda; - povezovanja iii; sodelovanja s podobnimi aktivi iz drugih organizacij združenega dela. Pristopne izjave dobite v kadrovskih službah DO, kjer Ste bili, oziroma ste zaposleni. Dobite pa jih lahko tudi v DS Skupne službe SOZD osebno ali pokličite po telefonu tovariša Povšeta, le-ta vam bo pristopno izjavo poslal. Članarine ni. Novost je še ta, da se lahko v aktiv Včlanijo tudi upokojeni kmetje. To spremembo je sprejel aktiv upokojencev na svojem letnem zboru letošnjega aprila. Izvršni odbor aktiva upokojencev Pivo že v neolitiku Na otoku Ram na Hebridih so arheologi našli lončen vrč, katerega notranje stene so bile prekrite s črnim slojem. Strokovnjaki škotskega Nacionalnega muzeja v Edinburgu so to snov preiskali ih odkrili, da gre za sledove neke vrste piva še iz neolitika. Vy ZDA: Povečan izvoz plemenske živine V prvem četrtletju 1987 so Združene države- Amerike izvozile 9789 plemenskih živali specializiranih mlečnih pasem v vrednosti 10,5 milijona dolarjev. Tako so izvozili skoraj toliko mlečnih živali kot v celem letu 1986, ko so v tujino prodali 10.092 živali. 21 %- lanskega izvoza je šlo na Tajvan, sledijo Kanada, Venezuela, Mehika, Ekvador, Japonska in Indonezija. Od mesnih pasem so v prvem četrtletju 1987 izvozili 5540 plemenskih živali v vrednosti 4,9 milijona dolarjev, kar je manj kot leto poprej. Glavni kupec je bila Mehika {69 %), sledijo Kanada (13 %), Tajvan (4 %) in Brazilija (4 %). Seme bikov so izvozili v 54 držav, pri čemer je bila s 36 % Evropska gospodarska skupnost glavna odjemalka. Medtem ko so Italija, Nizozemska, Danska, Švedska in Peru svoje nakupe povečale, so ZR Nemčija, Romunija, Saudska Arabija in Indonezija zmanjšale svoje nakupe semena v ZDA. (Revija: Sodobno kmetijstvo št. 5). Tel. št. 714-141 DODATNI RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ SOZD HMEZAD DO Celjska mesna industrija razpisuje na osnovi ugotovljenih kadrovskih potreb, dodatne kadrovske štipendije za naslednje poklice oz. programe izobraževanja: Alojzija Jošt, skupinovodja, TOZD Kmetijstvo Latkova vas, DE Prekopa: V aprilu in maju je v hmeljiščih največ dela ih zato delamo dvanajst in tudi štirinajst ur na dan. Tako delam že celih osemindvajset let, odkar sem se zaposlila. Skrbim, da je hmelj pravilno obdelan: Z ljudmi pa je težko in včasih se pošteno namučim, da jim razložim kako je pravilno. Čeprav mi ni hudo delati na soncu, vetru in tudi dežju, je to vplivalo na moje zdravje in zato se bom kmalu upokojila. poklic oz. program stop. zalit:. - , štev. štip. DO mesar IV. 2 CMI prodajalec mes. izd. IV. 2 CMI živilski tehnik V. 1 CMI Za prosilce navedenih štipendij veljajo enaki splošni razpisni pogoji in roki, kot so bili objavljeni v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v dnevnem časopisu DELO in VEČER, ter v 4. številki /april/ glasila HMELJAR. Programer izobraževanja Niko VEBER m. n. Zahvala Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje in izrekli sožalje. Žalujoči otroci: Jožica Šanca, Rajko Vinkšel in Darinka Marovšek V spomin Marca smo se poslovili od naše članice ANTONIJE ŠTRAJHAR z Gomilskega V 62. letu je končala svojo življenjsko pot na kmetiji, ki jo je podedovala po teti. Leta 1950 se je poročila in -v zakonu se ji je rodilo osem otrok. Na mali kmetijirin ob številni družini je morala trdo delati. Bila je zelo pridna in mirnega značaja. Rada nas je sprejemala v svoj dom. Ostala nam bo v lepem spominu. TZO Trnava Uspeh lahko temelji le na nadarjenih posameznikih - zato imajo vrhunski posamezniki na Zahodu visoko ceno - materialno in moralno. Naše monolitno pojmovanje družbe nadarjenim ljudem ni naklonjeno. Med nadarjenimi in delovnim okoljem zato ni prave povezave. Če v naši delovni organizaciji največji strokovnjaki zagrozijo, da bodo organizacijo zapustili, jih nihče ne bo skušal zadržati; nekatere to celo veseli, saj nadarjeni pravzaprav povzročajo samo motnje in težave. (Revija za razvoj št 3) Žrebanje prvomajske nagradne križanke Tudi tokrat je v uredništvo Hmeljarja prispelo lepo število rešenih križank. Izžrebali pa smo naslednje: 1. nagrada - 20 tisoč dinarjev Karel Cehner, Pohorska 6, Žalec 2. nagrada - 15 tisoč dinarjev Fanika Bastl, Šempeter 3. nagrada - 10 tisoč dinarjev Terezija Cokan, Vrbje 43, Žalec 3. knjižne nagrade Matjaž Jelen, Agrina, TOZD Veleprodaja Silvo Lompret, Vrtnarska šola Medlog, Celje Bojan Pilih, Agrina, TOZD Sadeks Zakaj sem si zavezal oči, koga ah česa ne želim videti, sta bili vprašanji, ki smo vam jih zastavili v prejšnji, majski številki Hmeljarja. Priznati moramo, da smo pričakovali več odgovorov. Toda puške nismo vrgli v koruzo, držah smo obljubo in objavljamo naslednje odgovore: So mi zato zavezali oči, da videl ne bi svojega imena? Preveč v stilu mojem se godi, vse na račun delavskega razreda. ŽAJ Kako razložil vam bi to, ko mesarja uzrlo je oko. Nož v rokah že drži, Oh, kako se jim mudi. Pomagajte mi, prosim vi. Marta Gaberšek, Rogaška Slatina Še prašiči nočejo gledati, kako se gospodari. Edo Kolenc, Šmartno ob Paki Večjih svinj od sebe. Mojca Gregorc, Žalec Oči si nisem zavezal sam. Moji gospodarji hočejo, da bi požrl svinjarije, ki so preveč odvratne tudi za moj prašičji želodec. Marjan, Celje Nagrade: ZAJ prejme vrečo krmil, ostali knjižne nagrade. Javna kmečka tribuna Današnje zelo kritične razmere v kmetijstvu so terjale, da so se sestali kmetje in istomisleči v četrtek, 12. maja v Unionski dvorani v Ljubljani. Spregovorili so o pobudi za ustanovitev Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, o temeljnih vprašanjih sedanjosti, preteklosti in prihodnosti slovenskega kmeta in podeželja, o zadružništvu v luči ustavnih sprememb ... Obe zvezi so tudi ustanovili. Vy Rožnik Če rožnika toplo dežuje, kašče in ulnjake napolnjuje. Če Anton (13. VI) seje proso, gre Vid tretji dan gledat, če z njim kaj bo. Pred kresom (24. VI) prosi naj deži, potem prositi treba ni. Ne daj se zavesti ne svetniku ne sofistu temveč bodi človek. Človeka ne smemo soditi po tem, česar ne ve, temveč po tem, kar zna. Če sistem škoduje razumu, je napačen, če škoduje značaju, je slab, če škoduje vesti, je zločinski. Edini način, da imaš prijatelja, je to, da si prijatelj. Za smeh - Na tržnici prodaja kmetica zajčje meso. Stranka je izbirčna: - »Tega ne bi imela, ker ima preveč šiber v telesu«. - »No, potem pa vzemite tega- ta si je iz obupa prerezal žile«. -0- I »Torej nisem več tvoje edino sonce, tvoja edina zvezda? joče Anka. »Ne,« odvrne Janko. »Preveč je satelitov, ki te obkrožajo.« -0- Poslovnež prinese svoji poslovni partnerici v podjetju lep prstan. »Ah ti je všeč?« jo vpraša »Prečudovit je. Zanj bi bila pripravljena dati tudi devištvo, če bi ga še imela.« DINAR NA DINAR ZA RAZVOJ KMETIJSTVA FOTOKRONIKA Prve dni maja je Hmezad obiskal Milovan Zidar, sedanji predsednik republiškega družbenega sveta za gospodarski razvoj in ekonomsko politiko. Ogledal si je Agrino, Sadjarstvo Mirosan in farmo Zalog ter dve kmetiji kooperantov Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Dela na žalski obvoznici prihajajo z betoniranjem temeljev mostu in ravnanjem brežin v predzadnjo fazo izgradnje. Tako kot na dvorišču TZO Polzela, čakajo namakalne naprave povsod, kjer imamo hmelj, na znak Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu, da je vlaga v zemlji padla na kritično stopnjo in je nastopil čas namakanja. Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec. -—. Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenje in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »Styna« Celje-Maribor. Predsednica uredniškega odbora: Ivanka KragL Člani: Darko Simončič, Pavlina Glušič, Marija Kroflič, Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Branko Povše in predstavnik Inštituta ?a hmeljarstvo in Divovarstvo mag. Milan Žolnir. Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili V ybihal, inz. kmetijstva, novinarka Marjana Natek. Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili VybihaL Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje — TOZD Grafika. Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Cena izvoda je 700 din. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka.