Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 10 Hrastnik, 13. 10. 1989 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK 27. september 1989 zgodovinski datum Pišemo leto 1989. Šestinštirideset let po Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda. Takrat so sklenili! da se slovenski narod prostovoljno in po svoji odločitvi združuje v skupnost jugoslovanskih narodov. 27. septembra 1989 so Slovenci in državljani Slovenije s sprejemom ustavnih dopolnil ponovno oživili sporočilo Kočevskega zbora. V zavesti ljudi je to zmeraj živelo. Delegati v slovenskem parlamentu so le sankcionirali naravno pravico svojega naroda, da je sam gospodar na svoji zemlji. Mučen teden je za nami. Pokazal nam je vse razpoke v jugoslovanski družbi. Nerazumevanja, iskanje tistega, česar ni, zanikanja temeljnih pravic naroda... Vse to je bilo jedro političnega naboja, ki je letel ;na slovensko politično vodstvo in še posebej na slovenske komuniste. Slovenska partija ni nikdar izdala svojega naroda. Sedanja Zveza komunistov Slovenije z Milanom Kučanom na čelu potrjuje zgodovinsko izkušnjo. S čistim obrazom lahko današnji slovenski komunisti stopijo pred narod in slovenske državljane. Za takšne, kot je Momir Bulatovič, ki bi rad žvenketal z orožjem zaradi pokončnosti slovenske Zveze komunistov in njegovega vodstva, zaradi pokončnosti in hrabrosti slovenskega naroda, očitno nič ne pomeni črnogorsko čojstvo. Pokazali so se tudi črnogorski junaki. Vu-kašin Mičunovič, stari komunist, poštenjak, človek. Odstopil je kot član CK ZKJ, saj vsega tega, kar delajo zdaj južni liderji, bojda v imenu naroda, njegov želodec očitno ne prene- se.Torkovo dogajanje v organih zvezne države in v CK ZKJ je, milo rečeno, pokazalo, na za nas iracionalen strah, da se hoče Slovenija odcepiti. Pokončnosti je manjkalo napadalcem na slovenske komuniste, saj je celo sedanji srbski partijski voditelj na koncu skoraj prosil, naj Slovenci odložimo sprejem ustavnih dopolnil - ni pa zanikal pravice naroda do samoodločbe — kajti o tem bi se morali menda vsi dogovoriti. Zapisana pravica še ni realizirana pravica! Tega kajpak ni moč obrazložiti bojevnikom antibirokratske revolucije, tistim, ki obljubljano na »olako obećanu brzinu« ureditev razmer, ki vidijo ureditev Jugoslavije po meri največjega naroda. Bitka je dobljena, vojna še ne. Naši bodo morali mirno razlagati svojo potezo in odločitev o sprejemu ustavnih dopolnil. Tega jim ne bi bilo treba početi. Toda to morajo storiti zato, da v Jugoslaviji preženejo strah pred separatizmom slovenskega naroda in njegovega vodstva. S tem bodo le dokazovali, da so za Jugoslavijo, vendar ne za vsakršno Jugoslavijo. Sreda, 27. septembra je zgodovinski datum. Nismo ga obeležili z mitingi inj pohodi po slovenski zemlji. Obeležili smo ta dan tako kot Slovenci in državljani Slovenije znamo - delovno in dostojanstveno. Padla je tudi radostna solza in tega me ni sram zapisati. Marjan Horvat Delavska enotnost Referendum za sprejem statuta Steklarne Hrastnik V preteklosti smo z referendumom odločali o marsičem, v bodoče pa le o statutu podjetja. Preobrazba v družbeno podjetje Delavskifisvet delovne organizacije Steklarna Hrastnik je na seji 29. septembra sprejel sklep o razpisu referenduma za sprejem statuta družbenega podjetja Steklarne Hrastnik. Referendum bo 19. oktobra, za nekatere delavce, ki delajo v štirih izmenah, pa bo glasovanje omogočeno že dan prej, to jo 18. oktobra 1989. K osnutku, statuta, ki je bil objavljen kot priloga glasila STEKLAR v avgustu, ni bilo bistvenih pripomb. Nekatere člene pa je bilo vseeno treba dodelati oziroma dopolniti, toda zaradi tega ni prišlo do vsebinskih sprememb. Predlog statuta bo na vpogled na voliščih. Podrobnejše informacije pa bodo objavljene v informatorju, ko bo volilna komisija pripravila vse potrebno za izvedbo referenduma. Temeljna listina Slovenije 1989 Izraz hotenj in podpore Temeljno listino Slovenije 1989, ki smo jo v Sloveniji pričeli podpisovati sredi julija, je nekoliko zaustavil val dopustov. Tako je do sredine septembra listino podpisala približno tretjina volilnih upravičencev Slovenije. Podpisovanje listine pa se je naravnost razmahnilo v času, ko je Slovenija zaradi predvidenih, zdaj že sprejetih ustavnih dopolnil, doživljala nezaslišane napade tistih, ki bodočnost Jugo- slavije vidijo zgolj v konceptu unitarizma, močne federacije in ki se na najrazličnejše načine borijo zoper demokracijo. Doslej je temeljno listino Slovenije 1989 podpisalo okoli pol milijona vseh volilnih upravičencev. Podobno je bilo tudi v naši delovni organizaciji. V poletnih mesecih je temeljno listino podpisalo okoli 400 delavcev v zadnjih dneh pa jo je podpisalo še več •kot 360 delavcev, vseh torej okoli 760 članov kolektiva. Treba je tudi spomniti, da so nekateri svoj podpis dali v krajevni skupnosti ali kje drugje. Temeljna listina Slovenije je dokument, v katerega smo v Sloveniji zapisali v kakšni državi hočemo živeti, je s tem dobila množično podporo. S podpisom smo v Sloveniji na svojevrsten način izrazili svoja občutja in hotenja, hkrati pa našemu slovenskemu političnemu vodstvu, ki med Slovenci in tudi drugimi prebivalci doživlja ugled in spoštovanje kot ga najbrž še ni nobeno slovensko politično vodstvo doslej, naložili nalogo, da te zahteve tudi uresniči. Eno teh dejanj - ne kloniti pod pritiski ob sprejemanju dopolnil k slovenski ustavi, je zdaj že uresničeno. Mili Kobal Rebalans plana za leto 1989 Delavski svet je na seji 29. septembra obravnaval in sprejel rebalans plana delovne organizacije za leto 1989. Rezultati v obdobju od januarja do avgusta nam namreč kažejo, da zaostajamo za planskimi cilji, ki smo si jih postavili v začetku leta. Zaostajanja se kažejo predvsem pri doseganju količinskega plana proizvodnje in izvoza, prikazanega v USD. Količinskega plana proizvodnje ne dosegamo zaradi: • izpada proizvodnje v obratu IS; predviden remont stroja IS 3 je trajal dva meseca dlje zaradi neizpolnjevanja obveznosti dobaviteljev; • ker ne obratujeta proizvodni liniji na G peči (P 3), na B peči (IS 4); • izpada proizvodnje na I peči zaradi prebarvanja steklene taline; • zahtev trga (pogoste menjave izdelkov; • število brigad v ročni in polavtomatski proizvodnji se zmanjšuje; vendar je še vedno v načrtovanem okviru. Izvoz na konvertibilne trge ne dose- gamo zaradi: • premajhnih naročil prodaje na italijansko tržišče; • premajhnih naročil za razsvetijavno steklo; • negativne tečajne razlike. Plani fizičnega obsega proizvodnje po rebalansu znaša 27.146 ton steklenih izdelkov t.j. 3.781 ton manj od prvotno planiranih. Ali natančneje: v avtomatski proizvodnji bomo naredili za 3.872 ton manj izdelkov, v ročni proizvodnji pa bomo proizvodnjo povečali za 85 ton. Letošnji fizični plan prodaje stekla naj bi znašal 27.646 ton, kar pomeni, da se bo zmanjšal glede na prejšnja predvidevanja za 11%. V rebalansu plana predvidevamo tudi, da bomo prodali 500 ton več izdelkov od planirane proizvodnje. Prodaja naj bi bila večja v obratu avtomatske proizvodnje za 400 ton (300' ton MDA-P in 100 ton MDA-K), v obratu ročne proizvodnje pa za 100 ton. PLAN IZVOZA STEKLA V LETU 1989 v USD: 1 USD = 5210.76 din PODROČJE PLAN 1989 REBALANS 1989 IND. konvertibila 8.830.723 7.500.000 85 Wiring 311.220 117.115 38 SKUPAJ 9.141.943 7.617.115 83 V preteklem in letošnjem letu smo v Steklarni Hrastnik veliko napravili na posodobitvi proizvodnje, ob tem pa je nekako neopazno šel mimo nas jubilej - 30 letnica, odkar se je v naši tovarni zavrtel prvi avtomatski stroj (KS 6), ki je bil za tedanji čas prava revolucionarna pridobitev in prvi korak v avtomatizaciji proizvodnje, ki si je v kasnejših letih vse bolj utirala pot. Danes avtomati izdelajo 87 odstotkov (v kg) vseh naših izdelkov. Okrepiti ugled komunistov Kako odločati o presežnih delavcih To je vprašanje, s katerim se bomo slej ko prej srečali tudi v naši delovni organizaciji in ki bo prineslo nemalo težav. Svež in banalen, za delavce, ki jih je to doletelo, pa tudi boleč, je spomin na dogajanje ob stečaju v Tomosu. Tu so odpuščali delavce ne glede na število let, ki so jih prebili v tovarni, ne glede na delovne izkušnje, ki so jih pridobili za strojem, upoštevali so kriterije kot so narodnost, disciplinska odgovornost oziroma kršitev delovne obveznosti ter druge. Lahko bi rekli, da je Tomos šolski primer, kako se takšnih težav ne sme reševati. Glede na to, da zaposlitev danes veliko pomeni, in da se z brezposelnostjo odprejo za posameznika in družbo težki problemi, stem da bi do reševanja le-teh pristopili čim bolj človeško ih pravično, smo na podlagi smernic in- RS Zveze sindikatov Slovenije pripravili pravilnik, ki naj bi nam pomagal reševati probleme s tega področja. Osnutek pravilnika je bil skupaj s statutom v javni razpravi od 11. 7. do 22. 9. 1989. Javna razprava naj bi pripomogla, da bi končna formulacija pravilnika res upoštevala prave kriterije in načine reševanja vprašanja presežnih delavcev. Delavci so imeli možnost dajati pripombe in predloge k osnutku pravilnika, te pa je potem obravnaval ih proučil delavski svet na seji, 29. 9. Najbolj se je zapletlo pri 6. členu, Ril določa, da je delavec lahko prerazporejen na nižje vrednotena dela in da je torej upravičen do osebnega dohodka za dela in naloge, ki jih opravlja, ter da mu v primeru, da to nižje vrednoteno delo odkloni, preneha delovno razmerje. Oblikovan je bil predlog, naj bi delavec, ki je tri leta pred upokojitvijo in je prestavljen na nižje vrednotena dela, dobival osebni dohodek v višini osnove OD za delo pred prerazporeditvijo, da bi se mu za pokojnino upoštevala ta osnova. Delegati se o tem vprašanju nismo mogli poenotiti. Zato so zadolžili strokovno službo, da ta člen dopolni oziroma popravi v skladu s podanim predlogom in zakonskimi določili, ter odločanje o sprejemu ali nesprejemu tega pravilnika preložili na naslednjo sejo. Ksenja Pirc Sredi septembra smo v Steklarni Hrastnik končno le spravili pod streho programsko volilne konference. Končno pravim zato, ker so bile sklicane že v začetku julija (že takrat je bilo pozno, če upoštevamo, da smo reorganizacijo delovne organizacije izpeljali že konec lanskega leta), nato pa zaradi maloštevilne udeležbe članov prestavljene v jesenski čas. Tokratna udeležba članov na konferencah je sicer zagotovila njihovo sklepčnost, vseeno pa je bilo postavljeno vprašanje o odnosu tistih članov, ki organizaciji formalno pripadajo, plačujejo članarino, njihova odsotnost na sestankih pa vendarle povzroča težave pri delu osnovne organizacije. Po novi organiziranosti imamo v delovni organizaciji tri osnovne organizacije; tako prva osnovna organizacija vključuje člane avtomatske proizvodnje in zmesarne, v drugo so vključeni člani ročne in polavtomatske proizvodnje in dodelave ter tretje delavce orodjarne in vzdrževanje. Delavci skupnih služb nimajo svoje osnovne organizacije, pač pa so vključeni oz. porazdeljeni v vse tri osnovne organizacije. Vodilo za takšno organiziranost je bila predvsem želja po učinkovitejšem delu komunistov v delovni organizaciji. Bistvene razprave o poročilu iz preteklega obdobja ni bilo, je pa bilo izrečeno nekaj zaskrbljujočih besed o neučinkovitosti organizacije in apatičnost]: njenih članov. Izrazili so tudi veliko zaskrbljenost zaradi vse bolj poglabljajočih se mednacionalnih odnosov. Kar je bilo še posebej očitno na seji CK ZKJ, namenjeni mednacionalnim odnosom, kajti očitno je, da se vodstva partij ne morejo sporazumeti kakšen naj bo bodoči koncept delovanja in razvoja naše družbe. Na konferencah so bila izvoljena še nova vodstva osnovnih organizacij. Za sekretarje so bili izvoljeni: v prvi osnovni organizaciji Slavko Gornik, v drugi Završnik Franc in v tretji Aleš Volaj. V vseh treh osnovnih organizacijah pa so podprli kandidaturo Matije Koritnika za predsednika konference ZK DO. Iz vsake osnovne organizacije je bil izvoljen po en kandidat za člana občinskega komiteja ZK. Izvoljeni so bili dipl. inž. Stojan Binder, Srečko Jakšič in Riko Knez. Vse tri seje so v dobršni meri izzvenele bolj kot formalnost, je pa pomembno zapisati v drugi osnovni organizaciji izrečeno misel - da je sedanje stanje v partiji tudi odraz težke ekonomske krize. Je pa resnica, da slovenska zveza komunistov pod vodstvom Milana Kučana med ljudmi uživa velik ugled.« Naj k temu dodamo svoj komentar? Čas je, da tudi komunisti v Steklarni damo prispevek k ugledu svoje organizacije. Mili KOBAL Z dobrim sodelovanjem so problemi lažje rešljivi Analiza dela v preteklem obdobju, reševanje tekoče problematike in perspektivne naloge, taka je okvirna opredelitev vsebine sestankov, ki jih imajo od septembra enkrat mesečno v proizvodnem sektorju. Nanje so vabljeni oziroma so dolžni na njih sodelo--vati vsi obratovodje in izmenski vodje, torej vsi, za proizvodnjo najodgovor-nejši delavci. Glavni razlog uvedbe teh sestankov je, kot je v uvodu na prvem sestanku dejal direktor proizvodnega sektorja in tudi sklicatelj sestankov, dipl. inž. Stojan Binder, ugotovitev, da imajo delavci ki vodijo in organizirajo proizvodnjo, premalo informacij, za hitrejše in učinkovitejše reševanje nastalih težav. Vsebina prvega sestanka je miniia v znamenju pojasnil o rezultatih našega dela in poslovanja letošnjih osmih mesecev, pa velikih' likvidnostnih težav, ki so nas pestile skozi poletne mesece. Slišali smo tudi optimistično napoved, da se bo glede na kakovostno proizvodnjo in dobro prodajo položaj v delovni.organizaciji kmalu popravil. Ze na prihodnjem in vseh nadaljnjih sestankih pa bo osrednja točka obravnava rezultatov proizvodnje; če pričakovanih rezultatov ne bo (v bodoče naj bi analizirali ne le uspešnost posamičnih obratov kot je bilo v navadi doslej, ampak naj bi imeli podatke o uspešnosti posamičnih strojev linij, delavnic, brigad...), iskanje vzrokov za slabo delo ali izpade. To pa ima cilj, ki ga najbolje ponazarjajo ob koncu sestanka izrečene besede direktorja sektorja: »Za dobro delo smo v prvi vrsti odgovorni mi, ki proizvodnjo vodimo. Dobre rezultate pa lahko dosegamo le z dobrim medsebojnim sodelovanjem. To pa je tudi najboljši način, da čimprej splavamo iz težav in da si svoj image na domačem iijf tujih tržiščih ^gradimo s kvalitetnim delom, ker le tako si. gradimo tudi zanesljivejšo prihodnost.« Mili Kobal Vročinski dodatek Hladno poletje z vročimi dnevi Koledarski del vročega obdobja je za nami, instrumenti s katerimi merimo temperaturo in vlažnost pa kažejo drugače. Naše napovedi, ki so temeljile na osnovi poletnih podatkov, so se torej uresničile, saj je bilo do 27. septembra izmerjenih 98 vročih dni, v katerih je bil priznan vročinski dodatek. Kljub temu, da je bila zelo hladna pomlad, in tak tudi začetek poletja, so bili dnevi, s priznanim vročinskim dodatkom v enakem povprečju, kot je bil priznan s časovno določitvijo začetka ß konca trajanja, tako pri izplačilih vročinskega dodatka ni bil prikrajšan nihče. Vsekakor pa je bolj normalno, daje vročinskij dodatek, če je priznan, izplačan v mesecih ali dnevih v katerih so delovni pogoji nenormal|j|oziroma težki. Za tiste, ki niste v delavskem svetu in tiste, ki niste sodelovali pri polemikah na sestanku sindikata z nekaterimi vo- dilnimi in strokovnimi delavci, pa naj ponovimo, da se vročinski dodatek priznava za delavce'v ročni, polavto-matskiin avtomatski predelavi steklene mase v dneh, ko temperatura in vlažnost presegajo določene vrednosti. Vročinski dodatek se priznava, ko zunanja temperatura presega 22 °C, neodvisno od relativne vlažnosti. V primerih, ko pa relativna vlažnost presega 55%, pa se temperaturna meja zniža do 19 °C in sicer na naslednji! način: - nad 22 °C neodvisno od % relativne vlage; god 21 g22 °C. in več kot 55 % relativne vlage; - od 20 - 21 °C in več kot 65 % relativne vlage; - od 19 - 20 °C in več kot 80% relativne vlage;' ■ Služba varstva pri delu Obvestilo Zakon o temeljnih pravicah pokojninskega in invalidskega zavarovanja določa, da se zavarovalna doba šteje s povečanjem (benifikacija) tudi zavarovancem (delavcem), ki so prebili v de- lovnem razmerju oziroma na delu, na podlagi katerega so bili obvezno zava-rovanitn so delali poln delovni čas kot: • zavarovanec s telesno okvaro naj- manj.,70% • vojaški invalidi od I. do VI. skupine • civilni vojni invalidi od I. do V. sku-.pine • sklepi • oboleli za distrofijo in sorodnimi mišičnimi in nevromišičnimi boleznimi in za paraplegijo, cerebralno in otroško paralizo. Zavarovancem iz prejšnjega odstavka se šteje vsakih 12 mesecev, dejansko prebitih v delovnem razmerju, na pod- lagi katerega so bili. zavarovani, za 15 mesecev zavarovalne dobe, starostna meja, ki je predpisana za pridobitev starostne pokojnine pa se jim zmanjša za eno leto za vsakih 5 let, dejansko prebitih na takem delu. Člane kolektiva, ki izpolnjujejo katerega od zgoraj navedenih pogojev naprošamo, da dokazilo o tem dostavijo kadrovski službi. Kadrovska služba Oktober - mesec požarne varnosti Delo gasilcev IGD Steklarna Programske usmeritve, sprejete na 11||kongresu gasilske zveze Slovenije zavezujejo vse gasilske organizacije, da v svoje delovne programe vključijo požarno preventivne aktivnosti, ki naj prispevajo k zmanjšanju števila požarov |n požarnih škod. Število registriranih in tistih, ki niso evidentirani, opozarja na možnost večjega požara, ki mu tudi gasilska služba ne bo hitro kos. ilLlčinkovitost intervencije gasilcev rii odvisna le od njihove opremljenosti in strokovne usposobljenosti, temveč pretežno od tega, kako hitro lahko gasilci pristopijo k objektu, kako uporabno je hidrantno omrežje, kako je bil objekt zgrajen glede na vzdržljivost, namembnost in varnost, ter kakšen je požarnovarst-veni odnos ljudi ob tem objektu pred nastankom požara. Če so v obdobju pred požarom zanemarjeni preventiv- ni -ukrepi, potem tudi od gasilcev ne pričakujmo, da bodo lahko požar pogasili brež večjih posledic. Tudi odgovornost vodstev v združenem delu in krajevnih skupnostih je glede požarne varnosti velika. Požari v Sloveniji in Jugoslaviji potrjujejo misel, ki ji|fe izrekel Tito; »V miru je požar največji sovražnik države.« Gasilci industrijskega gasilskega društva Steklarna skozi vse leto v steklarni izvajamo protipožarne preventivne preglede. Za oktober - mesec varstva pred požarom pa je operativni štab društva pripravil naslednji;-program: • .Izobraževanje delovnih ljudi, obča-nov in mladine o varstvu pred požarom in samozaščitnem ravnanju. • Požarno preventivne, preglede na delovnih mestpna bivalnih okoljih izvajamo redno skozi vse leto. V mesecu varstva pred požarom pa jih bomo izvajali še intenzivneje. Nudili bomo tudi pomoč delavcem in občanom pri izvajanju njihovih preventivnih nalog. Opravljali bomo tudi občasne preventivne akcije, ki naj bi pripomogle k večji požarni varnosti na posameznih področjih: v naravi, gospodinjstvu, pri otroških igrah, pa tudi zavarovanja našega okolja. • V mesecu požarne varnosti, bp tudi sektorska vaja za vsa gasilska društva občinske gasilske zveze Hrastnik na temo - požarima strehi avtomatske proizvodnje. O preventivnih pregledih bomo vodili posebne zapisnike, ki jih je sodelovanju z zavarovalno skupnostjo izdala gasilska zveza Slovenije. Ivan Grum Nevsakdanji gostje Številni med vami so v teh dneh srečali v naši tovarni ali na cesti kar malo nevsakdanje goste, ob tem pa se vam je prav gotovo porajalo vprašanje, kdo so in kaj počnejo v naši tovarni že nekaj tednov. Do zdaj se je po tovarni že dodobra raznesla novica, da so ti fantje iz Alžira, in.da so pri nas.na tečaju. Med nami bodo ostali pet ali šest tednov. Prišji so s.priporočilom firme Em-hart, zato, da si pridobijo znanje na stroju H-28 (avtomatu za proizvodnjo kozarcev). Priznanje od vodilne firme na svetu, da smo sposobni prenesti svoje znanje tudi na druge, ni zanemarljivo. Pravzaprav si to lahko štejejo v čast, tako delavci na tem stroju, kot tudi vodilni v tovarni. Naši gostje si želijo' pridobiti znanja za dela na samem stroju in na celotni liniji. V Steklarni v Alžiriji je ta čas stroj H-28. že v montaži. To je njihov prvi tovrsten stroj. Spada pa v sklop linije za izdelavo kelihov v kombinaciji z avtomatsko stiskalnico. Za zdaj si najbrž še težko predstavljajo kako komplicirana je proizvodnja na tej liniji, čeprav upajo, da bodo ob znanju, pridobljenem tu prjjfias v Hrastniku,..kos tej nalogi. Rezultate bo pokazal čas, mi jim vsekakor žejimo uspeh. Da pa se med seboj lažje sporazumemo (Alžirci govorijo francosko), skrbita dva prevajalca, naš domačin Zdravko Laznik in študent Ibrahim iz države Mali, ki študira vfLjubljani. Učilnica je tako še na en način potrdila svoj namen še več to je način, ko se nam zanjo namenjena sredstva vračajo v nekoliko drugačgiobliki, saj prodaja znanja tudi ni zastonj; " Albin Lavrič Anketni list za kadrovsko evidenco Ažurno urejeni podatki so pomembni za pregled nad trenutnim stanjem v DO. Zato smo pred kratkim v kadrovski službi uvedli računalnik. Da bo evidenca resnično odraz dejanskega stanja, želimo vanj vnesti čim bolj pravilne podatke. Ker nekaterih podatkov doslej nismo vodili ali pa so že zastareli prosimo, da izpolnite spodnjo anketo: PRIIMEK IN IME_____________________________ dekliški priimek (za ženske)_______________ rojstni podatki___________________________ _ OSEBNA IZKAZNICA registerska številka__________________ datum izdaje__________________________ občina izdaje_________________________ ZDRAVSTVENA IZKAZNICA registerska številka________________________ datum izdaje____._____________________ občina izdaje_________________________ ČLANSTVO V DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJAH a) ZK b) ZSM c) SZDL č) sindikat d) ZB OPRAVLJENI TEČAJI_________________________________________________ NASLOV STALNEGA BIVALIŠČA _ krajevna skupnost________________ pošta____________________________ občina___________________________ NASLOV ZAČASNEGA BIVALIŠČA krajevna skupnost________________ pošta____________________________ občina___________________________ republika________________________ ZNANJE TUJEGA JEZIKA PODATKI O SORODNIKIH zakonec ime in priimek (za ženo tudi dekliški priimek) zakonec - rojstni podatki__±__________________ zakonec - naslov (če le-ta ni isti kot delavčev)_ narodnost ZAKONSKI STAN a) samski b) poročen c) izvenzakonska skupnost č) samohranilec d) vdovec-samohranilec e) razvezan-samohranilec f) vdovec g) razvezan VRSTA STANOVANJA Družbeno stanovanje: Individualno stanovanje: a) last naše DO a) individualna hiša b) last druge DO___________________ b) individualno stanovanje (kupljeno) c) kadrovsko, last_________________ c) sostanovalec pri starših č) solidarnostno č) najemniško stanovanje d) sofinäncirano-last naše DO e) sofinancirano-last druge DO f) sostanovalec pri starših g) najemniško stanovanje h) samski dom Telefonska številka (doma) OTROCI Ime in priimek rojstni podatki naslov (če le-ta ni isti kot delavčev) INVALIDNOST a) 2. kategorija b) 3. kategorija c) 3. kategorija ■ 60 % telesna okvara č) nad 60 % telesna okvara d) spremenjena delovna zmožnost e) lažje delo Obrazložitev namena anketnega lista Točni podatki o delavcih so zelo pomembni za mnogo odločitev v zvezi z delovnimi razmerji. Med drugim bomo odslej s pomočjo računalnika izračunavali tudi letni dopust, potne stroške in razne dodatke pri osebnih dohodkih. Omogočajo natančen pregled nad trenutnim stanjem v delovni organizaciji in vrsto zbiranj podatkov, ki brez računalnika zahtevajo dneve dragocenega časa. Pri tem pa vsi skupaj vedno bolj spoznavamo, kako drži star pregovor, da je čas denar. Poleg tega bodo s pomočjo računalnika hitro dostopni različni statistični podatki, ki so neogibni za učinkovitost kadrovske službe. Urejanje podatkov z računalnikom nam bo omogočalo, da se bomo bolj posvetili ustvarjalnej-šim nalogam. Prosimo vas, da izpolnjene anketne liste oddate v obratnih pisarnah v delovni organizaciji; delavci, ki delajo v upravriivzgradbi ali v gradu direktno v kadrovski službi čim p rej g: naj kasneje pa do konca oktobra 1989. Če boste pri izpolnjevanju anketnega lista naleteli na kakšne težave, se obrnite na našo službo. Hkrati vas prosimo, da nam kasneje vsakršno spremembo zahtevanih podatkov sporočite takoj, ko bo nastala. Hvala za sodelovanje. Kadrovsko izobraževalna služba Inventura naših letovanj V dirki za preživetje in v borbi proti visoki inflaciji pozabimo sami nase! Toda, ob polovici leta opažamo, da nam psihofizične sposobnosti pojenjujejo, čutimo preutrujenost zaradi nakopičenih problemov doma in v službi, zato nam je še kako potreben dopust. Te besede izgovarjamo skoraj vsi, v celotni družbi na vsakem koraku. Že v začetku leta so bili naši žepi dokaj plitki, da bi si lahko večina naših družin privoščila dopust kje na morju, v gorah ali kje drugje. Vse to se je odražalo tudi pri prijavljanju za letovanja. Večina prijavnic je bilo namreč naslovljeno na prikolice, šele nato na počitniška domova Portorož, Bohinj. V začetku so bile cene tiste, ki so zadrževale naše delavce, da bi si sploh upalPletovati v naših počitniških domovih. Bolj ko se je bližalo poletje, vse večja je bila inflacija, cene so se zviševale, kot po tekočem traku, naš sindikat pa je vseeno obdržal postavljeno ceno, ki je bila določena še pred pričetkom sezone. Tudi plačilni pogoji so bili ugodni. Vse to je botrovalo, da so se člani kolektiva začeli zanimati tudi za proste zmogljivosti v počitniških domovih. Komisija za letovanja je imela največ težav pri razporejanju delavcev za letovanje v prikolicah, potem v Bohinju in nazadnje v Portorožu. Vendar pa moramo komisijo za letovanje pohvaliti, saj je vestno, pošteno in v postavl- jenem roku razporedila delavce oz. letovalce po našem na novo sprejetem pravilniku o letovanju. Verjetno marsikdo misli, da naše službe nimajo nobenih problemov, da je povsem normalno, da mora biti vse v redu ali v prikolicah, ali v počitniških domovih. Toda, treba se je zavedati, da je v naše delo vključenih veliko ljudi, da naši delavci lahko letujejo brez skrbi in problemov. Najprej je potrebno najti »ta pravo« ekipo za počitniška domova Portorož, Bohinj. Veliko razgovorov opravi naša kadrovska služba in služba družbene prehrane, na veliko vrat je potrebno potrkati, pregovoriti ljudi, jih pripraviti za sezonsko de- lo. Moram priznati, da imamo srečo, da naši upokojenci oziroma upokojenke prav radi priskočijo na pomoč. Tako so bile tudi letos naše ekipe res »ta prave«. Naj jih omenim, kajti to si prav vsi zaslužijo. V počitniškem domu Portorož, so nas s prijaznostjo, čistočo in dobro kuhinjo razveseljevali Ferdo, Stanka, Mimi, Fanči, Đuliano, Mateja, Milena, Alenka, Ivanka. Nekateri so morali prej domov, tako da se je med sezono osebje tudi menjavalo, a nivo dela in storitev ni padel, ampak je bil vseskozi enak. V počitniškem domu Bohinj pa so nas pričakali: Mirko, Milka in Mici. Trikratni »M«, lahko rečem, da so se skozi vso sezono prav tako trudili, delali kot ura, imeli svoj nivo, čistočo, prijazno bese- do, dobro hrano. Vse te kvalitete zagotavlja naše osebje, da se delavci, ki prihajajo v domove, hočejo počutiti domače. So pa tudi taki, ki se ne zavedajo, da če bi si privoščili drag hotel, bi bili kljub visoki ceni samo letovalci iz sobe št. te in te, ne pa tako, kot se lahko počutijo v naših domovih, da so to Franci, Jože itd. To raven pa mi vendarle zagotavljamo. Saj so počitniški domovi naši, za naše delavce, da se na dopustu sprostijo, pozdravijo, osvežijo in naberejo novih delovnih moči. Spomnimo se na naše steklarje ali avtomatičarje in druge delavce, kakšno delo opravljajo, da je težko, v težkih pogojih. Zato potrebujemo pravi dopust in tega se naša služba zaveda. Počitniške prikolice so bile tudi letos locirane v kampu Funtana pri Poreču. Letovalci so v večini pohvalili čistočo prikolic, in kamp ter lokacije, pripom- Priročnik: ABC Masaže Masaža je v evropskem in nasploh zahodnem civilizacijskem prostoru od nekdaj veljala za vzhodnjaško večino in je večini zahodnjakov tudi bila nekako tako razumljiva in blizu kot vzhodnjaški miselni sistemi. Nekaj veljave je imela masaža le v svetu športa in kot dodatna, spremljevalna terapija pri zdravljenju in še posebej v obdobju okrevanja po bolezni. Vendar pa se v zadnjem času ta odnos postopoma spreminja in masaža !§ hkrati z načinom mišljenja, ki jo spremlja - se čedalje bolj uveljavlja tudi na drugih področjih in ob drugih priložnostih, torej tudi v stikih med povsem zdravimi ljudmi, bodisi zaradi preganjanja utrujenosti, nespečnosti in podobnih tegob, bodisi zgolj zaradi vzbujanja ugodja. Masaža poleg tega odpravlja napetost, blaži glavobole, sprošča nategnjene in boleče mišice ter nasploh veliko prispeva k boljšemu počutju. V marsičem je torej zelo koristna in tudi naučiti se je ni težko, saj gre navsezadnje za nekaj, kar nagonsko vsi počenjamo, ker iz lastnih izkušenj;vemo, da nam godi in pomaga. V pričujoči, z barvnimi fotografijami in nazornimi risbami bogato popestreni priročniški knjigi je masaža opredeljena kot katerakoli sistematična oblika dotikanja,_ za katero se je izkazalo, da vzbuja ugodje in pomaga k zdravju. Kakor obeta že njen podnaslov - »nazoren pogled vzhodnih in zahodnih tehnik masaže« - je urejena pregledno in sistematično, pri čemer je posebej osredotočena na tri najbolj znane in razširjene tehnike. Te so: masaža v običajnem pomenu te besede, pri kateri gladimo na široko in tekoče; shiat-su, vzhodna metoda terapije s pritiskanjem, ki je povezana z akupunkturo; in refleksologija, pri kateri za obdelovanje refleksnih točk na stopalih učinkujemo na celo telo. be pa so se nanašale na malenkosti, kot so mehanizmi za zapiranje oken itd. Delavci vedno znova radi izrabljajo te domače oblike letovanja, od počitniških domov do prikolic, vendar tisti, ki se vračajo z letovanja, vedno pogosteje postavljajo vprašanja, kdaj bomo posodobili sobe, predvsem kopalnice in WC v sobah, povečali jedilnico v Bohinju, da bo sprejela vsaj en avtobus - za izlet, kupili kakšno prikolico ali kontejner. A v prihodnosti se nam obeta prav večji poudarek in zanimanje za ta naš sindikalni turizem. Res je to seznam želja, a vendar v teh težkih finančnih časih se nam te želje vse bolj odmikajo. Ne bi pa se smele povsem odmakniti. Darino Rižner Prepisano iz knjige vtisov Harmonija, vljudnost, spoštovanje, red, čistoča, je najlepše, kar nam lahko da ta počitniški dom. Hvala! Portorož, 14. 8. 1989 Joseph Conrad: TAJNI AGENT Leta 1857 v Ukrajini rojeni Poljak Teodor Josef Konrad Korzeniowski se je iz Krakowa, kjer je odraščal, z dobrimi dvajsetimi leti odpravil po svetu; želja po pustolovščinah ga je pripeljala v angleško mornarico, ki jo je nato leta 1895 zapustil kot kapitan in britanski državljan, da bi se mogel v celoti posvetiti pisateljevanju, ki je bilo njegova druga strast. To drugo polovico življenja je preživel kot angleški pisatelj Joseph Conrad. V literarno zgodovino se je zapisal z vrsto romanov in povesti, v katerih je obravnaval predvsem pomorske dogodivščine in druge napete pustolovščine. Snov zanje je seveda v veliki meri črpal iz lastnih bogatih izkušenj, medtem ko se je pri njihovi literarni obdelavi zgledoval zlasti pri mojstrih kritičnega realizma. Zaradi vznemirljivih zgodb, dognanega pripovednega sloga ter živahnih, presenetljivih in barvitih opisov okolja se je Conrad priljubil tudi našim bralcem. Nekatera njegova najbolj znana dela-Lord Jim, Tajfun, Senčna črta - smo dobili v prevodu že v tridesetih letih, pričujoča knjiga pa bo po vsej verjetnosti znova obudila zanimanje za njegovo slikovito literarno zapuščino. Roman Tajni agent iz leta 1907 se v primerjavi z večino Conradovih pripovednih del s pomorsko tematiko in eksotičnim okoljem dogaja v Londonu, med resničnimi in namišljenimi anarhisti. Po pisateljevih besedah v uvodni pripombi je vzpodbudo zanj dobil v resničnem dogodku, ki se je odigral v angleškem glavnem mestu, vendar ga je po svoje predelal in umetniško oblikoval. Tajni agent se mu je tako oblikoval v pripoved o (smo)uničevalnem anarhizmu, ki pa je pisana tako, da njeno mračno vsebino ves čas spodjeda in dopolnjuje grenka ironija. Posnetek iz Portoroža je prvomajski, ekipa pa v skoraj enaki postavi. Manjkajo le Ferdo, Duiijano in Ivanka. Novo v knjižnici Steklarska kolonija tokrat že petič Zavzetost pri delu: tudi vabilo na sendvič in sok je ni moglo prekiniti. Devetindvajset septemDer je dan pionirjev, to je za šolarje svojevrsten dan. Učenoj in tudi njihovi pedagogi naredijo temeljit pregled dela v preteklem šolskem letu ter načrt za bodoče delo, na ta dan so se na šolah različne prireditve: športne, kulturne, različni krožki. Učenci hrastniške osnovne šole ob sodelovanju naše delovne organizacije so letos že petič zaporedoma priredili steklarsko kolonijo in kot že nekaj let doslej, tudi tokrat k sodelovanju povabili učence zasavskih osnovnih šol: Trbovelj, Zagorja, Litije, Gabrovke, Izlak in Dola. Kolonija je običajno organizirana tako, da ena skupina dela na osnovni šoli, druga pa v Steklarni. Tudi letos sta kolonijo vodili naši delavki iz oddelka oblikovanja Dopustov je konec, tudi za športnike. Medtem, ko se sindikat ubada z ozimnico, je večina naših športnih ekip začela nov prvenstveni ples. Športnikom, ki tekmujejo v takoimenovanih tekmovalnih športih, so se pridružili tudi rekreativci. Pričel se je namreč tudi jesenski del vsakoletnih trimskih iger, ki bodo, upamo spravile na plan tudi tiste manj zagnane privržence tekmovalnega športa. September pa bo zapisan še po eni »hudo resni« zadevi - naši nogometaši so se kot prvi uvrstili v sklepni del Svetovnega prvenstva, ki bo prihodnje leto pri naših sosedih Italijanih. Sicer pa, naše žogobrcarje vežejo na italijo zelo lepi spomini. Med drugim so tam leta 1968 na Evropskem prvenstvu osvojili drugo mesto. V polfinalu so izločili takratne svetovne prvake Angleže. V finalu pa nas je premagal - pristranski švicarski radnik Dinst. NOGOMET Po še enem neuspelem poskusu v kvalifikacijah naši nogometaši ponovno tekmujejo v Celjski nogometni ligi. Vanda in Bernarda, tema slikanja pa je bila 130 let steklarstva, kar so učenci s pomočjo barv in čopičev na manjših akvarijih in steklenih ploščah izrazili na najrazličnejše načine: od risb, ki ponazarjajo delo v tovarni, panorame steklarne, do sproščenih fantazijskih vzorcev. In če lahko ocenimo, na razstavi, ki bo v prihodnjih tednih obšla vse, na koloniji sodelujoče šole, si bodo obiskovalci lahko ogledali nekaj zelo lepo poslikanih steklenih izdelkov. Učenci, ki so sodelovali v koloniji, pa jim bodo lahko še kaj povedali o Steklarni, ki so si jo ogledali preden so pričeli slikati. Mili Kobal Po nesrečnem porazu v prvem kolu, ko so v Štorah nastopili s prepolovljenim moštvom in je moral v vrata celo eden izmed igralcev, so v drugem kolu po lepi in obetavni igri premagali Radečane. Podobno kot člani, tudi mladinci niso uspeli v kvalifikacijah za uvrstitev v višji tekmovalni razred. Zato tudi oni znova nastopajo v stari druščini, ki pa je nekoliko močnejša po odločitvi Nogometne zveze Slovenije, da morajo vsi republiški prvo in drugoligaši obvezno tekmovati tudi z mladinskimi selekcijami. Kaže pa, da bodo hrastniški mladinci tudi v takšni konkurenci nalogi kos. Kar zadeva okrepitev teh pravzaprav ni. Iz radeš-kega Papirničarja se je sicer vrnil Zdravko Glinšek, ki pa bo moral zaradi zapoznelosti pri zahtevku za izpisnico, pavzirati praktično ves jesenski del prvenstva. Člansko vrsto so okrepili z nekaterimi najboljšimi igralci iz mladinske enajsterice, kar je po tistem kar smo videli v tekmi s Papirničarjem, pametna in pravilna poteza. Pa si poglejmo še rezultate, ki so jih dosegli naši nogometaši v prvih dveh kolih. Člani - Kovinar Štore : Hrastnik 2:0 (1:0), Hrastnik : Papirničar Radeče 3:1 (1:0). Mladinci - Partizan Hmezad Žalec : Hrastnik 0:3 (0:1), Celulozar krško Hrastnik 2:2 (0:1). ROKOMET Stekla je tudi rokometna sezona. Rokometaši Dola, ki letos že petič zapored tekmujejo v južni skupini druge republiške lige, so pričetek prvenstva pričakali močnejši kot je sprva kazalo. V klubu sta še naprej sklenila ostati Tone Medved in Miran Vidmar, pa tudi Igor Gošler je, kot kaže, saniral poškodbo tako, da je dokaj uspešno zaigral v prvih dveh prvenstvenih tekmah. Težava je le v tem, da ti trije igralci ne trenirajo toliko kot bi bilo potrebno za dobro uigranost ekipe. Sicer pa so tudi rokometaši podobno kot nogometaši, startali s porazom. V prvem kolu so na domačem igrišču klonili proti presenetljivo dobri ekipi iz Dobove, ki se bo z občutnimi okrepitvami prav gotovo potegovala za prvo mesto in uvrstitev v republiško ligo. K sreči so se Dolani hitro opomogli in že v drugem kolu, na vročem igrišču v Krmelju zabeležili popoln uspeh. Podobno kot njihovi starejši vrstniki, so tudi mladinci v prvih dveh kolih zabeležili polovični uspeh, kar pa je precej bolje kot v prejšnji sezoni, ko so dosegli vsega eno zmago in še to za zeleno mizo. Rezultati prvih dveh tekm: člani — DOL : DOBOVA 18:30 (4:16), KRMELJ : DOL 26:29 (11:13). Mladinci - DOL : KRŠKO SENOVO 15:24 (5:10), ZAGORJE IZLAKE : DOL 18:24 (8:12). Sočasno s člani in mladinci tekmujejo tudi pionirji. V okviru Zasavske lige, katere organizator je Zasavsko — Dolenjska zveza, tekmuje pet pionirskih ekip letnik 1975 in mlajših. Svoje moči merijo na turnirjih, kjer vsaka izmed sodelujočih ekip od-digra po dve tekmi. Prvi od štirih turnirjev je bil odigran na Dolu, kjer so bili doseženi naslednji rezultati: DOL : RADEČE 25:22 (14:13), RADEČE : STT RUDAR 29:11 (18:5), STT RUDAR : IUV USNJAR 6:20 (3:8), ZAGORJE : IUV USNJAR 8:20 (4:13) in ZAGORJE : DOL 9:27 (3:14). Organizatorji, ki za takšno skrb zaslužijo vse priznanje, zatrjujejo, da bodo po končanem tekmovanju starejših, izvedli še prvenstvo mlajših pionirjev - letnik 1978 in mlajši. Že sedaj pa velja ugotovitev, da so tovrstna tekmovanja v naši republiki bolj izjema kot pravilo. KOŠARKA Mlade košarkarice Hrastnika, pod vodstvom trenerja Nika Toplaka, so na najboljši poti, da dosežejo enega večjih uspehov hrastniške košarke. V tekmovanju za slovenski pionirski pokal so se že uvrstile v polfinale, kjer so po prvem delu na prvem mestu brez poraza. Sicer pa velja dodati, da gre za enega najmasovnejših tekmovanj mladih športnikov pri nas, ki se začenja s področnimi tekmovanji po regijah in konča s finalnim turnirjem četverice najboljših ekip. V polfinale, ki je razdeljeno na dve skupini: vzhodno in zahodno, se je uvrstilo osem najboljših ekip. Doslej je odigran prvi del tega dela tekmovanja, ki poteka po dvokrožnem liga sistemu. In čeprav so naše pionirke v tem delu dvakrat gostovale in bile le enkrat gostiteljice, so osvojile vseh šest možnih točk, tako da so brez poraza na prvem mestu. Ker se v finale uvrstita po dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine, so Hrastničanke praktično že finalistke. Sicer pa so v doslej odigranih polfinalnih srečanjih dosegle naslednje rezultate: COMET (SLOVENSKE KONJICE) : HRASTNIK 22:36 (10:11), ILIRIJA (LJUBLJANA) : HRASTNIK 44:45 (15:23) in HRASTNIK : BRANIK (MARIBOR) 49:37 (28:20). Naj še dodamo, da v KK Hrastnik že razmišljajo o tem, da bi v primeru uvrstitve hrast-niških pionirk v finale zastavile vse sile, da bi bilo finale v Hrastniku. NAMIZNI TENIS Od leta 1981, ko se je ekipa TKI-Ke-mičarja uvrstila v Zvezno namiznoteniško ligo, je prvič pred dekleta postavljena zahtevna naloga, boja za obstanek v družbi najboljših. In kaj je vzrok takšni nagli spremembi kvalitete znotraj ekipe, ki je v sezoni 1987/88 po več kot dveh desetletjih čakanja prinesla v našo republiko naslov državnih prvakinj? Nedvomno so to kadrovske spremembe v igralskem pogledu. Kompletna vrsta, ki je osvojila naslov državnih prvakinj, je v letošnjem prestopnem roku zapustila klub in odšla tja, kjer so jim ponudili boljše materialne pogoje. Tako je Vesna Ojsteršek prestopila k ljubljanski Kovini Olimpiji, njena starejša sestra Andreja je skupaj s soprogom Jožetom Urhom za leto dni podpisala pogodbo z italijanskim A-2 ligašem iz Parme, tretja igralka Monika Reflak pa je okrepila drugoligaša Primex iz Vrtojbe pri Novi Gorici. Novo vodstvo je torej stalo pred nehvaležno nalogo, kako sestaviti ekipo za tekmovanje v zvezni ligi. S pomočjo stališč Predsedstva NTZ Slovenije je v Hrastniku formirana republiška mladinska selekcija, kar z drugimi besedami pomeni, da so TKI-Kemičarju pristopile: Manca Sevšek (Kovina Olimpija), Tanja Niša-vič in Mojca Guzelj (obe Ilirija). Ta mlada ekipa naj bi s pomočjo nekaterih domačih igralk - Barbare Teršek, Špele Kastelic in Tine Zalezina, skušala zagotoviti klubu obstanek v ligi. Strokovno vodstvo meni, da to ne bo težko in da bo ta, nedvomno perspektivna ekipa svojo pravo vrednost pokazala šele z leti, ko naj bi posegala po daleč vidnejših mestih kot so tista, ki vodijo v drugoligaške vodje (medrepubliško ligo). Ob tem, ali je to dobro in, ali ne bodo zapostavljene domače igralke, pa je že druga tema, za razgovor na drugem mestu in drugačni ravni. Medtem pa lahko rečemo, da je ekipa kljub porazu proti večkratnim državnim prvakinjam iz Zagreba, dobro startala v novo prvenstvo. S končnim izidom 6:3 so premagale novinke v ligi igralke osiješkega Metalca, ki bodo po vseh napovedih sodeč ene od glavnih konkurentk kemičarkam v boju za obstanek. Naj za konec še dodamo, da bo tudi moška ekipa TKI-Kemičarja v novi sezoni precej oslabljena. Darijan Vizjak, prvi igralec ekipe in deseti s slovenske jakostne lestvice za preteklo sezono, je pristopil k italijanskemu prvoligašu iz Pordenoneja. Dosežki kemičarjevih ekip v prvem kolu novega prvenstva so naslednji: Zvezna ženska liga TKI-KEMIČAR : METALAC OLT 6:3, TKI-KEMIČAR : MLADOST - ribomateriali 0:9. Republiška liga moški - SOBOTA : TKI-KEMIČAR 9:0, GORNJA RADGONA : TKI-KE- Šport in rekreacija MIČAR 7:2 in še ženska republiška liga - VESNA ZALOG : TKI-KEMIČAR 5:4. TRIMSKE IGRE Kot smo omenili že v začetku so se v septembru nadaljevale spomladi začete občinske TRIMSKE IGRE za leto 1989. Ker praksa kaže na to, da je iz- Ekološke vesti Pobuda zelenih Slovenije Mauricio Olenik je v imenu Zelenih v družbenopolitičnem zboru dejal, da so za postopno regeneracijo Zasavja, ne podpirajo pa predvidene investicije Te-To lil Zasavje, ki naj bi stala toliko, ko znaša dvoletna slovenska akumulacija, s katero bi lahko odprli 50.000 delovnih mest. Pri tej investiciji naj bi odprli le 136 zaprli pa 3.000. Investicijo sicer opravičujejo z ekološko sanacijo Zasavja, po drugi strani pa podaljšujejo obljubljeno zaustavitev TE II celo v leto 2005. Zeleni opozarjajo, naj se Slovenija ne pusti več izsiljevati od lokalnih centrov moči. pad udeležbe v drugem delu očiten že nekaj let, menimo da je prav, da se vsi odgovorni med njimi tudi avtor tega prispevka, zavzemamo da bo ta izpad letos čim manjši. O rezultatih pa bomo spregovorili v eni naslednjih številk našega glasila. Jože Premec Periskop v Zasavju Če lahko verjamemo napovedim RTV Ljubljana, bo ena od mladinskih oddaj Periskop posneta v Zasavju, ustvarjalci oddaje pa se bodo v njej lotili ekoloških problemov naših krajev. Lepo, da se vsaj drugi brigajo za nas, če se že sami ne znamo. Ker bo nemara vsaj vesoljna Slovenija lahko videla in zvedela kje'in kako živimo, se lahko zgodi, da se bomo komu celo zasmilili. Ampak le za hip, kajti že naslednji trenutek se bo vprašal, kako je mogoče, da tukaj živeči ljudje kaj takega dopuščamo. Upamo in želimo si lahko le, da bodo mladi periskopovci znali poiskati prave probleme in zaobiti tiste ljudi, ki kruto resničnost radi polakirajo. V slovo Fridi Kiopotan Ustavilo se je še eno srce. Boleče je odjeknilo, ko smo zvedeli, da je ne bo več med nas. Zaman so bila upanja in želje, le nemočno smo lahko stali in opazovali njen neenaki boj z boleznijo, v katerem je omagala in je njeno življenje čez noč mnogo prezgodaj; ugasnilo. Kako nemočna so naša hotenja; kako brezplodne vse želje, ob krutji dokončnosti človekovega življenja. Bolečina je še večja, udarec še teže razumljiv, če omahne človek, ki ga ima okolica rada, če omahne tako zgodaj v cvetu svoje ustvarjalnosti. Frida se je rodila v delavski družini, 1. oktobra leta 1941 v Hrastniku. Družina je zgodaj ostala brez očeta, ki je daroval življenje kot borec NOB, tako je morala vse breme za odraščanje otrok nositi njena mati. Frida je začela svoj lasten kruh služiti kot dvajsetletno dekle, ko se je leta 1961 zaposlila v Steklarni, najprej kot pomožna delavka, nato pa je napredovala v kontrolor-ko stekla. Leta 1959 je spoznala Štefana, ki je kmalu postal njen mož. V zakonu se jima je rodil sin Štefan. Ra- da se je ukvarjala z vrtičkarjem, predvsem pa ji je bilo v veliko veselje gojenje rož. V 35. letu starosti so se pričeli kazati prvi znaki bolezni, ki so se stopnjevali do te mere, da je bila leta 1981 ocenjena kot invalid II. kategorije, za kar ji je bil določen tudi skrajšani delovni čas. Nikoli ni stopala v ospredje, pa vendar smo vedeli, da je tu, med nami, saj je bila zanesljiva in dobra sodelavka, ki ji nikoli ni bilo težko opraviti naloženega dela. Njen vsakdan je bil razpet med domom, družino in delovnim mestom, neumorno ga je izpolnjevala kot delavka, žena, mati, gospodinja in kot babica. V svoji skromnosti je bila vseskozi priljubljena, s svojo mirnostjo in večno prijaznostjo, pa je bila pripravljena nuditi toplo besedo in tovariško oporo. Potem pa je bolezen postopoma, počasi, a kruto ugašala njene moči in njeno življenje. Njena delovna knjižica leži na mizi. Zaprta bo ostala, njenih osemindvajset let delovne dobe bo nedorečenih, saj ji ni bilo dano, da bi nekoč, skozi leta, požela sadove tega svojega dela. Tako pa ... Besede zahvale za njen trud in človečnost bodo ostale le na papirju in ji izrečene mnogo prezgodaj. Zahvale Sodelavkam in sodelavcem izmene Oberčkal in vsem ostalim, ki so prispevali za prelepo darilo ob mojem odhodu v pokoj, iskrena hvala! Rada se bom spomnila na čas, ki smo ga skupaj preživeli skupaj ob delu. Želim vam, da bi pri bodočem delu dosegali obilo delovnih uspehov v osebnem življenju pa, da bi bili zdravi, srečni ih zadovoljni. Helena Najdenič Sodelavcem iz ključavničarske delavnice in vsem drugim, ki so prispevali za prelepa darila in mi izrekli prijazne besede ob mojemu odhodu v pokoj iskrena hvala. Ostaja mi drag spomin na vas in na čas, ki'smo ga preživeli ob delu. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Vinko Gračner Dragi sodelavci v izmeni Lipar-Novak-Neškovič Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi ob odhodu v pokoj poklonili prelepa darila, ki mi bodo drag spomin na vas in čas, ki smo ga skupaj preživeli ob delu. Iskrena hvala tudi za vse dobre želje, izrečene ob slovesu še zlasti hvala Franciju Šuštarju in Tonetu Liparju za izrečene besede. Želim vam mnogo delovnih uspehov in dobrega medsebojnega razumevanja. Hvaležna Pavla Rot Zanimalo vas bo Julij 1989 Konec junija je bilo v Steklarni zaposlenih 1450 delavcev, v juliju pa je bilo stanje zaposlenih naslednje: na novo se je zaposlili 13 delavcev (11 moških in 2 ženski), zapustilo pa 7 delavcev (4 moški in 3 ženske). Ob koncu julija je bilo v DO zaposlenih 1456 delavcev. Prišli so: Senad Fazlič, Dževad Fazlič, Admir Hokič, Janko Čeperlin, Andrej Šimenc - vsi priučitev za steklarski poklic; Du-lijana Radešič§f delavec težak, Tomislav Kalem - odbijalec (iz JLA), Feh-rudin Osmanovič - krogličar (iz JLA), Samir Kajtezovič - odbijalec (iz JLA), Marko Bratuša - obratni elektrikar (iz JLA), Suzana Josič - čistilka sanitarij in kopalnic, Rajko Marolt- avtomehanik, Željko Romih - vodja ekonomskih raziskav in strateško planiranje. Odšli so: Viktor Dolinar - voznik viličarja (na lastno željo), Silva Rot - vratarka (upokojena), Mirhad Huzejrovič -krogličar (izključen), Enisa Marjanovič - pomožna delavka v brusilnici (izključena), Pavla Rot - kontrolor (družinska pokojnina), Liljana Matekelj - nala-galka, prelagalka v slikarnici (na lastno željo), Boris Krošlin - avtomehanik (na lastno željo). Poročili so se: Jelena Predojevič in Rajko Odžič Kadrovska služba Zahvale Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta Jožeta Smešnika se iskreno zahvaljujemo godbi Svobode II za žalostinke, Kristi Pufler za besede izrečene ob poslednjem slovesu. Prav tako se iskreno zahvaljujemo sindikatu DO za vence, delavcem službe zavarovanja ter za darovano pomoč, iskrena hvala tudi vsem, ki ste se udeležili poslednjega slovesa, nam pa izrekli sožalje. Vsi njegovi Ob tragični izgubi dragega, dobrega in skrbnega moža, očeta in dedka Tonija Bohneca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, podarili vence jn cvetje. Iskrena hvala za izrečena sožalja in sočustvovanje. Hvala dr. Milinariču za nesebično zdravstveno pomoč. Zahvaljujemo se delavcem brusilnice in komercialnega oddelka, še posebno pa oddelku oblikovanja in Slavkotu Marcenu. Hvala govornikom za ganljive poslovilne besede in godbi za zai-granje žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Ani in hčerka Vesna z družino. Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Šobe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, izrekli besede ob poslednjem slovesu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Spomin na počitnice Letos sem letoval s taborniki na morju pri Labinu. Z vlakom smo potovali do Pazina. Tam so nas čakali domačinKiz Labina in nas z avti odpeljali do šole v Drenju. Na prostoru pri šoli smo v krogu postavili tabor. Na sredini tabora smo postavili jambor za zastavo, zraven pa majhen kres, kjer je ponoči gorela lučka. Večkrat nas je presenetil dež, zato smo spali v šoli. Do morja, kjer smo se kopali, smo hodili dvajset minut. Jure Knez, 5.b Letošnje počitnice so bile zelo pestre. Nekaj časa sem preživel doma, bil pa sem tudi na morju v Piranu. Ker je bilo morje onesnaženo, sem se bolj malo kopal. Dneve smo tako popestrili z vožnjo s čolnom. Na odprtem morju je bila voda čista, zato sem se rajši kopal tam. Videl sem tudi področje, kjer gojijo školjke. Vozil sem tudi čoln. Zanimivo je bilo v portoroški marini. Tam je bilo veliko jaht in čolnov. Ob večerih sem se vozil s kolesom. Dnevi so hitro minili in moral sem se vrniti domov. Matija Feguš, 5.d Nagradna križanka 10 PULA 89 SLOVENSKI FILM : DVE »ZLATI ARENI* P0AFRIKA* NIJENJE STIKAUŠČE PLOSKEV DRŽAVNA BLAGAJNA DOKUMENT DANE ZAJC ERICH ENGEL PALAČA V LENIN» GRADU TONA BRUSNI KAMEN DELČEK prediva KRAJ V STARI BITINUl IVANA KOBILCA MAJHNA JADRNICA SL. PEVKA (BRANKA) AMPER NEZNANO HIMALAJ* SK0 BITJE ERUDIT ADMIRAL NELSON SLOVENSKI PARTITANE SKI PESNIK (1922-1944) KRATEK, DUHOVIT IZREK UMETNIK S ČOPIČEM SREČKO (LJUBK6V.) UDAV STANKA GODNIČ REKA V BOSNI 10 POJAV NA NEBU TISKARSKO SITO KURIVO ZA VISO* KE PECI ANTON INGOLIČ KONEC POLOTOKA ODVODNI KANAL VNETJE ZRELA PODOBA, FIGURA KRAJ NA KOZJANSKEM RUDI _ KOSMAČ DETE MADŽARSKO ŽENSKO IME ORNICE SESTAVIL: KARLI DRENEL JANEZ TRDINA AMERIŠKI POLITIK (HENRY) ČAČINOVIČ RUDOLF AFRIŠKA REPUBLIKA OČALA DRŽAVNIK GADAFI OTOČJE V MOLUKIH PEVKA Tl KARAM VRSTA ANTILOPE VRANIČNI PRISAD TANTAL TEKSTILNI IZDELEK EVELYN LEAR PESNIK GRAFE«- NAUER NJORKA QOROVJE V SAHARI CASBEN) MESTO V PANDZABU, PAKISTAN MEDNARODNA OZNAKA ZA SEVER GREMIJ JED IZ RIBJIH IKER PRIZIDEK IVAN SIVEC Tl PALKA PRI ŽU* ŽELKAH RADIJ RADIUS MADŽARSKO MESTO KRAJ PRI KRANJU IZDELOVALEC PASOV SLIKAR KREGAR JAPONSKO MESTO VRBOV GOZD OBRAT ZA PRIDOBIVA* NJE SOLI MOZOLJA« VOST GUINNESS OLIVER CROMWELL NAŠ KOM* PONIST (RADOSLAV) KNJIGA ZEM. UEVIDOV RDEČA POLJSKA CVETICA MLEČNI IZDELEK RAFKO* IRGOLIČ SIJAJEN USPEH MUSLI- MANSTVO ENO KOLO IGRE V TENISU ARTHUR RANK AJDA KALAN OSMI „MESEC ZIDOVSKE* GA LETA HUS PRITOK TIBERE IGRALKA BEQOVIC REKA V SVICI DOBA, VEK ŠOLSKI ZAPOR VODNA ŽIVAL Iz zbirke šal Dopustniške ★ ★ ★ V hotelu A kategorije sedi gost na terasi ob morju in zahteva steklenico češkega piva. Ko mu ga natakar prinese, gost pogleda na nalepko in ugovarja: Saj to pivo ni češko, ampak jugoslovansko! A je to kaj pomembno? Saj ga boste pili, ne pa se z njim pogovarjali. k k k Zakaj si v oporoki napisal, naj te pokopljejo v morju? Zato ker je žena rekla, da bo prišla potem, ko bom umrl, od veselja plesat na moj grob. ■k -k -k Žena reče možu: Zdravnik mi je svetoval morje. Kam naj grem? K drugemu zdravniku! ■k -k k Dvojica pride v obmorski hotel in zahteva sobo z dvema posteljama. Hotelski uslužbenec jima ustreže in ju spremi do sobe. Nato vpraša gosta: Lahko še kaj storim za vas? Ne, hvala, vse je v redu. Kaj pa za gospo soprogo? Za soprogo? Ah da, prinesite mi eno razglednico! k k k Ko se družina odpelje na dopust, se žena spomni: Joj, pozabila sem izključiti likalnik! Nič hudega, reče mož, jaz sem pa pozabil zapreti vodo v kopalnici. k k k Turist z dvema kovčkoma gre proti pristanišču. Ko pride do pomola, zasliši ljudi, kako vzklikajo in mahajo z rokami in zagleda ladjo, ki je kak meter oddaljena od obale. Takoj se odloči in vrže oba kovčka na ladijski krov. Nato vzame kratek zalet, skoči in se ujame za ograjo. Eden od potnikov ga začudeno pogleda in vpraša: Zakaj ste skočili na ladjo ? Turist se hoče pošaliti in reče: Ste hoteli odpluti kar brez mene, a? Odpluti? Ne, saj šele pristajamo...« Med reševalce s pravilnimi rešitvami cele križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 60.000 din 2. nagrada 40.000 din 3. do 7. nagrada 20.000 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do 26. 10. 1989. Nagrajeni reševalci Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 41 rešitev. Žreb je nagrade namenil naslednjim: 1. nagrada 60.000 din: Ludvik Rancin-ger, 2. nagrada 40.000 din: Ivan Restar, pet nagrad po 20.000 din: Stane Deželak, Silva Rojko, Julij Smodiš, Irma Kirn in Lidija Kirn. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Ristori, Norge, Osaka, Ontario, Ebert, Akron, Gransk, trojka, kriza, aire, Šrot, Italijan, Švicarka, E. H., Malaka, KI, Atika, Alain, Adler, strelovod, par, Suarez, atestat, Nana, laso, Lato, Bojan, Al, stan, Ištar, Avala, Tit, Atomske toplice, Iza, tona, Osijek, Kr, Nerva, sreda, Asamati, Amati, Ak-bar, kanafas. (K. D.) Duhovite o prijateljih Nihče ni popolnoma cel - manjkajoči deli so njegovi prijatelji. H. EMERSON FOSDICK Velik človek nima samo svojega duha, ampak tudi duha svojih prijateljev. F. NIETZSCE Kaj na svetu je bolj naše kot bogastvo naših prijateljev? W.SHAKESPEARE ij-j steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godicelj H- in Albert Kapelar. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2200 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601/41-622, int. T10. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.