142. štev. V Ljubljani, v četrtek 20. decembra 1877. Letnik V. « Inseratl «e »prejemajo in valji triatopna vrsta: i kr., če se tiska lkrat, t** H D >1 II - II »i n n II ^ 'i Pri večkratnem tisRanji ae •ena primerno zmanjša. Rokopisi •e ne vračajo, netran kovani, pisma se ue sprejemalo Naročnino prejema opravništvi administracija) in ekspedieiia i H Starem Iren a. št. 16 Po pošti prejeman velia: Za eeio leto , . 11) ji. — «r. r.a poi ieta . 6 — ca četrt ieta . . 2 „ 50 ,, V sdministraciii velia: Za ueiu ieto . 8 gl. 40 kr. r.a poi leta 4 20 ,, ta četrt leta . . 2 ., 10 ,, V Ljubljani n h timn iiošiijan velja 60 kr. več na ieto. Vredništvo je ua Bregu iiifua Polititn list n stasii narod. štev. 190. Izhaja po trikrat na teden in -- v toreK, i'et.rteK in soboto. "t a Vabilo k naroževanju „SLOVENG A". „SIovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošilja« za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman; Za celo leto......8 gl. 40 kr.; „ pol leta.....4 „ 20 „ „ četrt leta.....2 „ 10 „ „ en mesec.....— „ 70 „ posamezne številke . . . — „ 7 ,, Po pošti: Za celo leto.....10 gl. — kr.; „ pol leta.....5 „ - „ „ četrt leta.....2 „ 50 „ „ en mesec.....— „ 90 „ posamezne številke . . . — „ 8 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za celo leto.....C gl. — kr.; „ pol leta..... 3 „ — „ „ Četrt leta .... 1 „ 50 „ List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postamveisungen) opravništvu, Stari trg, hiš. štev. IG. Turška okrožnica na velevlasti. Visoka porta razposlala je na vse evropske velevlasti okrožnico, v katerej jih prosi, naj bi posredovale, da se naredi mir. Plevna je tedaj Turkom vzela pogum in želijo si že miru. Pa navzlic temu, da je Turčija v Evropi in Aziji popolnoma tepena, govori še jako možato, in se trmasto drži svojih prejšnjih nazorov. Poglejmo si to okrožnico. Ona pravi, da je bila voj-ka čisto uepotrebna, ker je Turčija sama hotela reforme vvesti s tem, da je dala vsemu cesarstvu vstavo; posameznim pokrajinam pa ni smela dati pri vilegij, ker bi bile potem druge nezadovoljne. Turčija tudi ne more trpeti, da bi se druge države v njeno vladanje vtikale. Krvi, pravi okrožnica, je že dosti prelite, čast obojih armad je rešena; nadaljevanje vojske bi uničilo blagostanje obeh držav: zato naj Evropa posreduje med obema državama, da se naredi mir. — Tako okrožnica. Koj na prvi pogled se vidi, da na podlagi te okrožnice se ue more r-klepati mir, to razvidijo celo turkoljubni listi. Turčija zavzema v njej prav tisto stališče, kakor pred vojsko. Ze pred vojsko je ravno to obetala, kakor sedaj, namreč da bo po novi ,,vstavi" osrečila vse svoje narode, in da drugim ui treba za to skrbeti. Sedaj se ravno tako braui proti vtikanji tujih sil v njene zadeve, kakor pred vojsko, in na vsa vprašanja po reformah odgovarja s kazanjem na Mitha-dovo vstavo. Sedaj, kakor pred vojsko hoče ohraniti neodvisnost in celoskupnost svoje države, tedaj ne misli nobene dežele odstopiti, ter pravi, da ima še dosti snage, da zamore svojo celoskupnost in neodvisnost braniti. — Vse to tedaj, kar sedaj obeta, obijubovala je že pri carigrajski konferenciji, pa velevlasti niso hotele verovati resničnosti turških obljub, tudi niso imele nobenega zaupanja do nove turške vstave, ki se obče smatra za komedijo, ter so zahtevale poroštva za zboljšanje stanja kristjanskih podložuikov. Ker pa visoka porta tega ni hotela dati, razbila se je vsa konferen-cija, in Rusija je bila primorana v imenu Ev-repe Turčiji vojsko napovedati, da maščuje žaljenje, katero je zapopadeno v zaničevanju evropskih želja, in da z orožjem v roci prisili Turčijo, dati poroštvo, kterega z lepa ni hotela dati. Smešno bi bilo toraj misliti, da bo Rusija sedaj po tolikih žrtvah denarnih in telesnih in po tolikih slavnih zmagah sprejela pogoje, katere je Turčija že pred bojem obetala. O turški vstavi je sodba že sklenjena, in nihče ne bo od nje kacega zboljšanja pričakoval. Vstava sama je že nasprotna turški veri, katera pozna le abselutnega khalifa, in se ne bi mogla dolgo držati ; Staroturki so tako že godrnjali zoper te nove naredbe, kaka pre-kucija , in ves Mithadov švindel je pri kraji. Pa če bi se ta vstava tudi obdržala, moramo pomisliti, da je število krščanskih poslancev v zbornici tako majhno in neznatno, da bi ne mogli nič doseči pri turški večini. In če bi prav turška vlada hotela pravična biti , in bi dobre postave dajala, Turki v provincijah bi se vendar nič ne brigali za to; različni paši in begi po deželi bi take ukaze kar v ogenj metali, in po stari navadi naprej gospodarili. Saj so turški sultani že več takih ukazov razposlali, pa se ni nihče zanje brigal, in ostalo Ostroška biblija. (Konec.) Posebnega predgovora nema v Ostroškej bibliji ne stari zakon v obče in ne nijedna knjiga tega zakona. Knjige so tu vse tiste in ravno tako razvrstene kakor v Vulgati, samo da so tudi apokrifne knjige mej drugimi po-meščeue; Ostroška biblija ne dela razločka mej kanoničnimi in apokrifnimi kjigami. Tako sledi za drugo knjigo Pa?;i!:pomenom Ma-nassetova molitev, za drugo knjigo Esdre, ki se tu imenuje samo Neheinijii, slediti precej apokrifui druga in tretja (v Vulgati tretja in četrta) knjiga Esdr<. in za drugo Makabej-sko sledi apokrifna tretia. Tu naj omenim zopet neko nenatančnost, v Konstantinovem predgovoru, kjer se pravi, da so bile v Vasiljevi-čevem rokopisu vse knjige : .arega zakona, a na konci tretje Makabejske knjige je pa pripis: „Ta tretja Makabejska se ne najde v druzih biblijah, še v samej slovanskej ne, ne v latinskih, in ne v letskili, ampak samo v grškej in českej". V novem zakonu imajo pa vsi evangeliji, apostolsko dejanje in vsi apostolski listovi svoje predgovore, samo skrivno razodenje ga nema. V evangelij sv. Mateja je predgovor Te-ofilakta, bulgarskega nadškofa; pisatelji družili predgovorov niso imenovani. Za apostolskim dejanjem sledi precej Jakobov list, za Jakobovim pa Petrova dva, Janezovi trije pa Judov, in za Judovim slede Pavlovi listi in sicer v istej razvrstitvi kakor v Vulgati. V tej bibliji se ne štejejo strani, ampak listi, in po tej štetvi bi se smel stari zakon v tri, novi pa v dva dela razdeljen imenovati, ker v starem zakonu se začenjajo listi šteti pri prvej Mojzesovej knjigi, pri psalmih in pri prvej Makabejskej knjigi, v novem zakonu pa pri evangeliji sv. Mateja in pri apostolskem dejanji. Na konci vsake knjige je zapisano, koliko poglavij ima dotična knjiga. Črk še ta biblija nema toliko, kolikor jih zahtevajo sedanji cerkveno - slovenski slovui-čarji.*) Tako ni tu ne jotovanega „e11 in ne zložnega „o" v navadnem pomenu. V naslovih so črke tako jedna v drugo zložene in okraj- *) Cf. Jovanovie: Gramatika cerkovno-slav- janskago jazika. šane, da se včasih težko čita. Sicer so pa tudi tukaj v tekstu na prav množili mestih, kakor v druzih starih rokopisih in knjigah nekatere zlasti koučajne črke postavljene mesto v besedi nad besedo. Čitanje opovira dostikrat tudi skupna pisava, kajti včasih se drže skupaj po tri besede. Tudi se tu zelo in pogosto skrajšuje in sicer veliko bolj kakor v najno-vejšej bibličnej izdaji „svete sinode," rekel bi, da skoraj tako kakor v Ostromirovem evangeliji. Tiskovnih pomot je dosti, ali temu se no smemo čuditi, če pomislimo, da se jih še sedanje knjige ne morejo iznebiti. Tej bibliji je priložen nekak „direktorium", v katerem se začne leto z mesecem septembrom. Tiskal je delo mnogogrešni Ivan, sin Teodorov iz Moskve, ali kakor stoji v grškem prevodu, iz Velike Rusije. Končno pristavimo še nektere opazke v jezikoslovnem oziru. Supina, katerega nema sedanja cerkvena slovenščina, že tudi tukaj ni, zato ima pa glagol drugač dosti oblik. Tako sem našel samo za perfectum passivum te-Ie oblike 1) pitaem bčh. 2) pitan bčh. Ap. dej. I. 17, 3) pitaem byvah. Luk. VIII. 29. IX. 17. jc vse pri starem. Rusija tedaj po pravici ni mogla videti v turški vstavi nobenega poroštva za zboljšanje turškega gospodarstva, in ker Turčija drugih garancij ni hotela dati, pričela se je vojska. Evropske vlasti so same pri kon-ferenciji izrekle, da turške vstave ne morejo sprejeti kot poroštvo reform.1, tedaj ne morejo sedaj Rusije siliti, naj to spozna za dobro, kar so same zavrgle, če nadalje pomislimo na velike žrtve, ki jih je Rusija darovala, ne moremo več na celoskupnost Turčije misliti ; Rusiji pripada po pravici neko odškodovanje, in ker Turčija denarja nema, morala bo odstopiti nekoliko zemlje, in ker je na obeh bojiščih popolnoma tepena, našla se bo težko kaka vlada, ki bi hotela trditi, da se mora celoskupuost turške države ohraniti. Črnogora, Srbija in Rumunija se tudi ne bodo zastonj vojskovale, kot zmagovalke bodo hotele tudi nekaj pridobiti, Črnagora razširjenje svojih mej, Srbija in Rumunija pa neodvisnost, če druzega ne. Dokler tedaj visoka porta o celoskupnosti svoje države govori, ne more o miru niti govora biti. Kaj hoče nadalje turška vlada nameravati s to okrožnico ? Najložej si mislimo, da hoče z njo evropske vlasti razdvojiti. Ona si namreč misli: Tiste vlade, ki so meni prijazne, kakor angleška, ogerska, francoska, bodo sedaj rekle: „Glejte, Turčija hoče odjenjati, bi rada mir naredila, in obeta vvesti reforme, - pa krvoločna Rusija se hoče še dalje kopati v človeški krvi in počenjati grozovitosti; branimo tedaj dobro, miroljubno Turčijo in prisilimo Rusijo, da se mora vdati, in mir skleniti!" — Turška vlada pač misli, da je še v letu 1854, ko so še zapadne vlasti veliko presilo imele, ko je še Francoska zvonec nosila, in ko je Prusija še malo štela med velesilami. A to je zdaj vse drugače : Angleška se je postarala in Francoska je onemogla po hudi vojski leta 1870. Evrope ni več; zastonj se je sklicevati na Evropo; le tricesarska zveza, obstoječa iz Rusije, Nemčije in Avstrije, odločuje in ukazuje v Evropi. Naj Angleži še toliko kriče, v Berlinu in Petrogradu se jih nič ne boje in hodijo SToja pota. Zato se Turčija jako moti, ako misli, da bo njena okrožnica kakov vspeh imela. Okrožnica, kakor je samosvestno in trmoglavo pisana, ni- 4) pitan bjvah I Kor XI. 23. 5) pitan jesm Luk. XIX. 46. 6) pitan byh 7) pitan byljesm. Da se nekoliko razvidi, kakšen razloček je mej prvo tiskano in mej najnovejo cerkveno-slovensko izdajo sv. pisma, hočem navesti tu iz Luka X. 25—37 vse posebnosti mej tema dvema izdajama. Omenim pa, da se vjema Ostroška biblija v večini teh posebnosti z Ostro-mirovim evangelijem, t. j. z naj staršim staro-slovenskim spisom na Ruskem B. Ostroška: — B. „sv. sinode:" Stvoriv (o-r *) — sotvoriv; est — jest; vsea — vseja; otvešča (o-r) — otvOščal; se — sie; k Is (o-r) — ko Is; svlekše (o-r) — so-vlekše; ego — jego; otidoše (ja) (o-r) — oti- doša; elč (le) (o-r) —jedva; ego--obeza (o-r; — obveza; prileža jem (o-r) — prileža jcmu; nautria — nautrija; dast (o r) — dade: vzdarn (o r) — vozdam ; razbojnik}' (o-r) — razbojniki. Po mojem mnenji bi ugajala Ostroška biblija posebno tistemu, kdor bi hotel natančneje študirati ctrkveno slovenščino v njenem prelazu iz staroslovcnščine. Slavin. '*) (O-r) znači, da se nahaja ista beseda prav tako v Ostromirovem evangeliji. kakor ni po tem, da bi jo mogla kaka vlada ruskemu caru kot mirovni pogoj priporočati. Angleška si celo ne bo upala tako predrzna biti, da bi caru priporočala, naj pod takimi pogoji mir sklene. Kajti Če bi car tako posredovanje z nevoljo odvrnil od sebe, potem ima angleška ali vsaka druga vlada, k® bi to storila, le dvoje pričakovati, ali velikansko blamažo, — ker je za velesilo zmirom sramotno, če se njeni sveti odločno odbijajo, — ali pa vojsko, to je, morala bi ta vlada Rusijo z vojsko siliti, da mirovne pogoje sprejme, kakor je leta 1866 Napoleon Prusijo z žuga-njem vojske prisilil, da že tačas Nemčije ni zedinila, in Avstrije popolnem razrušila. Ali se bo pa ktera viast za celoskupnost Turčije vojskovala, kakor leta 1854 ? Težko. Nemčija in Italija gotovo ne, to znamo; Francoska ima za Turčijo le malo simpatij , in se bode raje za se vojskovala, kedar pride ura. Angleška je izrekla, da stopi iz nevtralnosti le, ko bi hotela Rusija Carigrad obdržati , in Avstrija le tačas, ko bi hotela Rusija Bosno in Bulgarijo vzeti. Ker je pa car že pred vojsko rekel, da ne misli na pomnoženje svoje zemlje v Evropi, da ue misli niti na Bosno, niti na Carigrad, zaradi tega ostali ste Angleška in Avstrija mirni. Iz ravno tega vzroka bodete tudi naprej ostale nevtralni, ker je še vse, kakor pred vojsko, in niso v nevarnosti niti angleški, niti avstrijski interesi. Edini Madjari bi se za celoskupnost Turčije vojskovali, pa upamo, da jim to ne bo obveljalo, ker pod našim cesarjem so še drugi narodi, in ne samo Madjari, in večina teh drugih narodov ni prav nič pri volji, Turku pomagati. Turška vlada bo morala tedaj bolj skromne terjatve staviti, če hoče vojskovanju konec storiti. O novinarstvu. ii. Nihče ne more tajiti važnosti katoliškega novinarstva. Ono ima pomenljivo nalogo, ustavljati se liberalizmu v vseh oblikah, v nasprotji s sovražnimi novinami; obvarovati ljudstvo hudobnih nakan sovražnikov svete vere ; podučiti vse, ki nimajo potrebnega časa ali umnosti, globokeje se pečati z važnimi političnimi vprašanji, ktera so dandanes na dnevnem redu; napravljati na pravo pot tudi one, ki so sicer temeljito podučeni, pa vendar vsake prikazni ne morejo tako urno poznati in soditi; zedinjevanje v enako mišljenje in delovanje vse verne bralce; buditi duhovstvo in nedu-hovstvo k soglasnemu, vztrajnemu delovanju; odkrivati hudobne laži in obrekovanja liberalcev in zavračevati jih; ustavljati se vsaj s pisanjem vtikanju države v cerkvene reči, in po moči skrbeti za spolnovanje postav cerkvi vgodnih ; eno mora z ono besedo bojevati se za vero, resnico in pravico, kolikor je moč bojevati se v novinarstvu. Res lep, vzvišen namen, pa tudi pomenljiv za katoličanstvo. Tako moralo bi biti katoliško novinarstvo, podučajoče, blažeče, budeče ; vsak vernik pa moral bi ga podpirati z besedo iu djanjem. Ce se pa ozremo na djanstvene razmere katoliškega novinarstva, gotovo ne moremo se radoval i. Res, da resnice, ktere zastopa vsak, tudi najmanji katoliški časopis, odvagajo obilno po ceni in globokosti pa važnosti misli, a da se bolje izrazim, fraze najvplivnejših listov liberalnih ; res, da se je tudi katoliško novinarstvo zadnje leta v primeri razvilo precej močno, da spoznavajo čedalje bolj njegovo po-menljivost vsi vneti verniki, da so mu postali vodniki in dopisovalci najbolj bistroumni možje, da se je tudi po razširjenosti mnogo zboljšalo; vsega tega ne bom tajil, ampak z veseljem ob-stajem, da se je tudi v tem obziru mnogo zboljšalo, kakor je katolicizem jel zadnja leta v vseh strokah močno cvesti v primeri s prej-šnimi leti. Vendar ako se ozremo na ogromno število in obilno razširjenost liberalnih listov in lističev, če vidimo, kako voditelji in poslanci liberalnih strank na vse moči podpirajo novinarstvo, kako so vredniki listov tudi med voditelji stranke in tako velikega vpliva , če pazimo na delavnost in vstrajnost onih, ki razširjajo ta nevarni strup med ljudstvom, morali bomo obstati, da smo vendar še daleč zaostali za njimi, da naše novinarstvo nikakor ni doseglo onega vrhunca, kteri bi mu pri-stoval v oziru idej, ktere zastopa, pravic, ktere brani, sovražnikov, kterim se ustavlja. Naše novinarstvo je še slabo v primeri z liberalnim; ne toliko pri nas doma, a pri nas slabo je še, ča pomislimo, kolik vpliv bi moglo doseči, da bi spolnovali vsak svojo dolžnost; ono nima onega vpliva, ktero toliko moč daje liberalnemu. In sploh v Avstriji smo zaostali tudi še za katoliškim novinarstvom druzih dežela, kar kažejo številke, ktere je navedel vrednik gra-škega „Volksblatta" pri občnem zboru katoličanov na Dunaji; poleg njega izhaja na Avstrijskem, kjer živi 22 milijonov katoličanov, 85 listov katoliški veri prijaznih ; naročnikov imajo 120000 ; na Nemškem pa ima 14 milijonov katoličanov 227 listov in ti imajo 927.000 naročnikov; res sramotni podatki za katoliško Avstrijo, ki pričajo vnemarnost našo, ki po-jasnujejo vlado liberalnega sistema v katoliški državi. Škoda, ki uastaje iz zanemarjenja novinarstva, je res velika. Koliko je število onih, ki so zapeljani po liberalnih listih zašli v zanjke brezboštva, ki bi bili sicer ostali verni sinovi svete cerkve, da bi bili imeli listov katoliških! In vendar ni čudno, da človek dobi v roke večjidel liberalne časnike, ker v javnih prostorih nahajajo se skoro le ti in tudi v družinah vdoinačili so se. Koliko laži in obrekovanj ostane nezavrnjenih, koliko napčnih nazorov širi se polagoma med ljudstvo! Res, naša reč je sveta, pravična, božja, končna zmaga ji je v obče obljubljena ; a to nikakor ue izgovarja onih, ki opirajoči se na to resnico zaničujejo skoro vsa orožja razun notranjih. Mar li vemo, če ue zadržujemo s tem zmage, da ne rabimo orožja, kterega nam ponuja pamet in skušnja? Delati moramo; Bog bo pomagal. Klevetnikom Rusije. i. Na izhodu Evrope prebiva pleme mnogoštevilno, bogato od Boga obdarjeno z umskimi, nravnimi in naravnimi sposobnostmi in močmi, ki se je še malo vdeleževalo svetovnih dogodkov človeštva. Temu plemenu se je. že posrečilo osnovati veliko državo, imajočo v Evropi in Aziji dvakrat večje prostranstvo nego ga ima vsa Evropa — državo, ki šteje nad 80 milijonov prebivalcev in katera je večkrat pokazala svojo moč. Ali "elo to pleme še ni samostojno, marveč -uihuje jeden del v težkem robstvu divjega Turka, in ta del mora tudi zadobiti svoje pravice. V povestnici še ni bilo izgleda, da di bi! močtu i jedinoplemcnik tako skrben za svoje slabejr brate, in da bi se bili oni tako na njega naslanjali, kakor jc to bilo in jc v slovanskem svetu. Tega ne razumejo nekateri brezdomovin.skbrezplemenni iu brez-verni Evropci, ali to č.utijo in razumijo polno pravi Slovani, ki niso zgubili narodnega čuv-stva, ki so navdušeni z željo in neobhodno potrebnostjo pomoči trpečim bratom. Ta nova prikazen je težko dirnula zastarelo Evropo in jo privela v nerazumje in strmenje. Slovansko pleme je trpelo in še trpi pod raznimi bremeni in stiskami, imelo je razne večidel neprijazne razmere z raznimi drugople-meniki, bilo je zelo pomirljivo in pohlevno, in vendar je ne glede na vse to ohranilo v glavnih in bistvenih potezah svoja posebna in zelo znamenita svojstva. Se li more ponašati kako pleme s takim bratoljubjem, s tako nagnjenostjo k občnosti in s takimi vzgledi in dejanj', s kakoršnimi se ponaša slovansko pleme? K temu jc zlasti pripomoglo krščanstvo, katero se pa tu ni zmešalo kakor drugod z različnimi racijonalnimi ali bolje rečeno brezverskimi živi ji. Materijalna Evropa neče in tudi ne more razumeti vzvišene slovanske politike v obče in ruske ua posebej. Človeštvu v zapadnej Evropi pomanjkuje sedaj vera, bratoljubje in načela , katera bi bila zmožna zavarovati narodom svoboden razvitek njihovih sposobnosti, katera bi mogla zadovoljiti v vsakdanjih potrebah, in katera bi jih ne vezala samo v kup-čijskih in trgovskih interesih, ampak tudi v vseh občečloveških umskih in nravnih potrebah, barbarska" Rusija pa ne pozna umazane kramar-ske politike, čeravno ima v svojej sredi nekoliko Židov in v Aziji nima več daleč do po sestev Angleških. Vpije se v jedno mer, da Iluska osvojuje. Da, res osvojuje ali kakši je to osvojevanje v primeri z angleškim ? Ona si osvoji več pokrajin z dobroto nego s silo. Dostikrat se primeri, da nekteri rodovi sami prosijo Rusijo za pokroviteljstvo, ko sprevidijo, da se razcveta pod rusko zaščito pri vseh divjacih obča varnost in omika. Za tega delj postajajo dotični rodovi zmerom bolj zadovoljni z ruskim gospodstvom, dočim na naselbinah omi kanih Angležev ljudje kar od zadovoljnosti mrjo. Kaj pa Poljaki? poreče kdo. Obžalovanja vredno je zatiranje katoliških Poljakov in tudi Rusija ne bo odšla kazni, ki prej ali pozneje zadene vse preganjevalce cerkve Kristusove, če svoje politike v tem oziru ne spremeni. Kar pa drugo zadeva, po pravici rečem, da je tu težko odločiti, ali so Poljaki ali Rusi bolj krivi bratomornega prepira, a toliko je gotovo, da so oboji krovi. Poljsko v poprejšnjih stoletjih skoro absolutno plemstvo je stiskalo ubozega ruskega kmetiča. Ta kmetič se je osvobodil in sedaj povračuje v jezi svojim nekdanjim tla-čiteljem. Zarad Poljakov so se vrinili na Ruskem tudi marsikateri predsodki o katoliškej cerkvi in dostikrat opazimo, da Rusi identificirajo katolicizem s Poljaki. Da pa tudi sedaj niso Rusi posebno prijazni Poljakom se ne smemo čuditi , če pomislimo, da preliva v sedanjej osvobojevalnej vojski marsikateri Poljak na turškej strani bratsko slovansko kri. Pri Eleni je Ruska prodna straža vjela več Turkov. Tudi telegraf med Eleno in Be-brovo ji je v roke prišel. Osvojivši Bebrovo prišla je do Ahmedlia. Ogenj v Eleni so zadušili ruski vojaki, zgorelo je pa vendar 40 hiš. Srbski polkovnik Lešjauin je v soboto prestopil turško mejo ter se obrnil proti Nišu. Vzel je brez boja vasi Secanico in Topolnico. Turki so se vtaborili pri Nišavi. Ilorvatovič se je pri Zajčaru in Negotinu obrnil proti Vidinu. Alimpič je pri Drini, ki je pa tako velika, da ni mogoče čez priti. V zadnjem tednu vstopilo je neki 240 Prusov v srbsko službo. Srbska 4 kardela štejejo vsako okoli IG 000 mož. „Iztok" piše, da je Rusija Srbiji obljubila Bosno (?) in Staro Srbijo. Da bi Turčija potolažila Krečane, hoče temu otoku dati enako samostojno upravo, kakoršno ima otok Sam. V Atinjah je 16. t. m. ljudski tabor zopet zahteval vojsko s Turkom. V Baru je boj med Črnagorci in v gradu zajetimi Turki potihnil, in Črnagorci turški posadki prodajajo živež. V E r z e r u m u so Rusi razdejali prvi nasip; ker mesto ni zelo vtrjeno, se ne bode moglo dolgo braniti. Z bojišča. Iz Poradima se 18. t. ui. teiegrafuje, da vjeti Osman paša ui umrl in da njegovo stanje ni ravno nevarno. Sicer pa se je že v Carigradu govorilo o njegovi smrti iu 17. t. m. od oudod telegrafično poročalo, da se bode njegovo truplo prepeljalo v Carigrad, ter pokopalo z največjo slovesnostjo. Sultan je bogato obdaroval Osma-uove otroke, ki se bodo odgojili na državne stroške. Na Balkauu ste obe stranki še bolj vtr-dile svoje pozicije. Vojskovati se pa dosti ne morejo, ker je zapadel debel sneg. Višje po-veljuištvo Turkov jc prevzel Nedjib paša. Politični pregled. Avstrijske dežele. V Ljubljani, 19. decembra. Avslrij*kc delegacije budgetni odsek je pretresal vnanjo politiko. Andrassy je prebral več pisem. Odsek je obljubil molčati in je izvolil dva poslanca, ki bosta v soglasju vlado sostavila za javnost odločeno poročilo "f državnem zboru je vladina stranka s 125 glasovi proti 63 zavrgla dr. Vošnja kov predlog, da bi se izvolil poseben odsek 12 udov, ki bi imel preiskovati , kako vlada izvršuje tiskovno postavo in postavo o svo bodnem združevanji. Minister Lasser je zago vornikom omenjenega predloga očital, da posredno hujskajo ljudstvo in da hočejo straho vati ministerstvo , da se pa ne bode dal odvrniti od svojega ravnanja, ker je v nekterih rečeh nepoboljšljiv. Premožneje — delavno ljudstvo hoče mir imeti. Dobro omenja „Vater land," da delavno ljudstvo želi — dela in zaslužka, in da bode g. minister, ki je nedavno na Tirolskem razrešil več katoliških družb, po tej izjavi gotovo tudi razrešil frajmavrarske postavno pri nas prepovedane lože ali družbe ali kali ? illttdjitrski turkoljubi so silno raz srjeni, ker Tisza ui hotel sprejeti deputacije ki mu je prinesla od ljudskega tabora, kterega se je vdeležilo okoli SOOO ljudi, sklenjene re solucije, ter so v nedeljo razsajali po Budapešti in Tiszi okna pobili. Tisza je v zboru dobro opom nil, da mora zbor, ne pa poulična druhal voditi po litiko. Poslanec Szoutagh je rekel, da je ome njena druhal s svojim razsajanjem žalila po slaniško čast ministerskega predsednika iu zahteva od pravnega ministra, da naj reč strogo preiskuje, kar tudi večina poslancev potrdi. — Poslanec Uermenyi je ministerskega predsed nika vprašal, si hoče li na vso moč prizadevati, da bi se prej ko mogoče sklenil mir in sicer na podlagi dosedanjih razmer ? Na to vpra-šanje bi bil minister lahko nemudoma odgovoril, da z evropskim posredovanjem od Turčije naprošeuim ne bo nič. Angleška vlada sama noče posredovati, druge se pa v te zadeve nočejo vtikati. Vnanje države. Ituski princ Nikolaj Maksimilianovič vojvoda Leuchtenberški pride te dni v imenu ruskega cara na Dunaj k našemu cesarju, ob enem se general Reutern poda v Berlin k cesarju Viljemu. Kakšen posel da imata, tega novinarstvo še ne ve. 1'raneoMka skupščina je zavrgla volitev konservativnega poslanca Bontouxa, glavnega na Dunaju bivajočega vodja južne železnice. — 160 prefektov in podprefektov se je službi odpovedalo. — Levičniki zahtevajo splošno pomiloščeuje, tedaj tudi v Kaledonijo pregnanih komunardov, ministerstvo pa hoče pomi-lostiti le bolj ljudi svoje stranke, zlasti Gambetto. Izvirni dopisi. I« lirkc, 12. decembra. Sem ter tje se Sliši govorica , da čeirta zapoved božja se po več krajih čisto slabo ali prav malo spol-nuje. Leta zapoved pa ne ukazuje samo otrokom, ugodnih za Turčijo. Te dni sem imel veselje, seznaniti se z znanim dalmatinskim po.Tancem, ki mejevpra šal, da-li je vaš list ,,liberalen ili klerikalen." Jaz sem mu odgovoril — oprostite — da je klerikalen, a da vsakemu da in želi prave svo bode. Čudno se mi je potem zdelo, ko je gospod, kije mimogrede rečeno duhovnik, trdil, da vaš list zabavlja čez Hrvate in teži po zvezi s Srbi. Jaz mu na to nisem vedel drugega odgovoriti, kakor da list čitam , pa da nisem dozdaj zapazil posebne nagnenosti do teh ali onih plemen slovanskih, nego do vseh v enakej meri. Mi Slovenci se ue brigamo zato, ali se Srb drugače „krsti", nego mi ali Hrvat, niti ne odobrujemo, ako Hrvat Srba samo zaradi veroizpovedanja črti — glejmo, da živimo v bratskej vzajemnosti mej seboj, za drugo naj vsak sam skrbi. Revščina je tukaj strašnja; ni ga dne, da bi se ne zgodil kak samoumor, po navadi še več; daje siromaščina tudi povod mnogim tatvinam, kdo bode to tajil? —m. Domače novice. V Ljubljani 20. decembra. (Odbor Matice slovenske) je imel včeraj popoludne sejo, ktere se je vdeležilo 12 odbornikov ljubljanskih , izmed vnanjih pa g. Svetec. Obširneje poročilo prihodnjič. (O zmagah ruskih) je unidan opomnil naš g. dopisnik iz Goriškege , da so najmočnejše trdnjave turške padle o praznikih Matere božje. Naj temu poročilu še dostavimo, da tudi Plevna se je vdala na praznik Marije Device, ker katoliška cerkev 10. decembra obhaja praznik lavretanske Matere božje. (Od g, Widmanna) so se na kolodvoru 18. t. m. pred odhodom nagliča še poslovili deželni glavar vitez Kaltenegger, veleč, škof dr. Pogačar, mestniž'upan Lašan, deželne sodnije predsednik Gerčar, državni pravdnik Perše, in svetovalci deželne vlade. Poslov je bil kakor poroča ,,Tagblatt", jako prisrčen. (V bogoslovno semenišče) je tedni sprejet bil g. Kaspar Maj ar iz Dola, dovršil gimnazijo z zrelotno skušnjo vred 1. 1876, bil pro stovoljec vojaški, imenovan že za ljudskega učitelja v Gorjah, ki pa se je rajši poprijel sedaj bogoslovja. (V razstavi fotograjičnih podob) se bodo od danes naprej vidile prve enkrat že razstav ljene serije. Vsaka se bo pa vidila le dva dni zato naj se tisti podvizajo, ki jih še niso vi deli, ker kaj tako izvrstnega se nam ne ponuja vsaki dan. (Mestni odbor) ima jutri 21. t. t. m. popoludne ob 5. uri svojo navadno mesečno sejo (Vabilo.) Odbor čitalnice v Ljubljani je sklenil tudi letos osnovati plesne vaje, kakor so bile iste prejšna leta, ter prepustil ar rangement dotičnih plesnih vaj posebnemu odseku. Podpisani udje dotičuega odseka vabijo v imenu čitalničnega odbora čestite družabnike „Narodne čitalnice", da se vdeleže plesnih vaj, katere bodo: 1. v nedeljo 23. decembra, 2 soboto 29. decembra, 3. v soboto 5. januarja, 4. v nedeljo 27. januarja, vselej počenši ob 7 uri zvečer. (Gospe in gospodične se prosijo da prihajajo v domači obleki.) Oziraje se na dotični sklep čitalničnega odbora se prosi, da vsak, kdor želi vpeljati gospodično ali gospoda, ki ni ud čitalničiu k plesnim vajam, naznani vsaj tri dni pred plesno vajo to svojo željo odboru čitalničnemu. Kdor želi „Kolo" plesati, naj se vdeleži sigurno prve plesne vaje. V imenu odseka za plesne vaje: i. Kerstnik. Ant. Jeločnik. I. J. Juvančič. Razne reči. — f Č. g. Janez G 1 o b o č n i k , fajmo-šter v Slavini je 18. t. m. za šenom umrl R. 1 P. — „V Globos-u" zv. XXXII. št. 21 na haja se med drugimi tudi spisek: Auffiin-duug des Diebes durch den „Sok". Kine Siid-slavische Sitte — spisal gosp. Fr. Ilubad. gimnazijski profesor v Ptuju. — Katoliška tiskarna. Glede na versko iu uravsko vnemarnost, ktera se čim dalje bolj poprijema hrvaškega naroda, nameravajo nekteri gospodje rodoljubi vstanoviti v Djakovu hrvaško katoliško tiskarno na delnicah, ter vabijo v ta namen k vzajemnemu posvetovanju na 16. jan. prihodnjega leta v Vinkovce. Pač pametna misel in potrebna, da se reši, kolikor je še mogoče, in da se pripravlja pot k zedinjevanju katoliškemu z ozirom na dogodke na vzhodu. — Na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu je letos vpisanih slušateljev 344, mimo lani za Gl več. Malo je to samo na sebi, vendar v treh letih vsaj nekaj, in nahajajo se vseučilišča nemška in italijanska sta-reja z manjšim številom, in v Črnovicah na pr. jih šteje nemško še mnogo manj. Koliko več bi jih še bilo, ko bi hrvaška vlada bila skrbneja v tem, da bi vseučilišču veljavo pri-, dobila i v Cislajtaniji. Iz Dalmacije, Istre. Slovenije, itd. bi jih brez dvombe več prihajalo. — G. Janko P a j k, popustivši profesuro v Riedu, je zopet v Mariboru lastnik tiskarne iu vrednik lista „Zore" za poduk in zabavo. — Vrednost pa stroški. Po trgu v Parizu je prodajal dečko ob času prekucije knjigo z naslovom: naroden konvent. Klical je: „Narodni konvent! za dva solda!" Meščan mimogrede opazi: „Ti pač poveš, koliko je vreden, a ne, koliko stane." Eksekutivne dražbe. 21. decembra: 8. Zore iz Srednje vaBi, na Vrniki, 3. Zuiner iz Olševka, v Kranji. 3. Sever iz Trnovega 3. Lozar iz Tomiu, 1. Lozar iz Verbiee, 1. Hervatin iz Jablanice, 1. Celigoj iz Postenj, vsi v Bistrici. 3. Turk in 3. Roich iz Novoga mesta, 2. Ritfl iz Gotne vasi, 2. Cesar iz Prečine, 3. Rauber vsi v Novem mostu. 3. Obreza iz liov, 2. Nadruh iz Št. Jurja, 1. Bre-skvar iz Volavlj, 3. Pregcl iz Ustja, vsi v Litiji. 3. Gunčar iz Lok, 3. Pire iz Osredka, oba v Krškem. 3. Vižalj i/, Predgrada, ;j. Mušiž iz DragatuSa, ŠoštariS iz Sela, 1, atrucelj iz Otovie, vsi v Ornomlji, 3. Ko-čeviir iz Malih lesee, 2. Biut iz Gorenje Lokvice, oba v Metliki. 2. Mislej iz GoČ, 2. Kobal iz Vipavskega, 2. Kovan iz Bole, vsi v Vipavi. 1. Milieve iz Martinovega hriba, 3. Lekan iz Kovt. 3. Hodnik iz Gorenje vasi, vsi v Logatcu. Valentinčič iz Nariua, 3. Berne iz Orehka, oba v Postojni. Teleicraliene denarne cene 10. decembra. Papirna renta 63.50 — Sreberna r-mta 66.60 — Zlata renta 74 56. — 18601etno državno posojilo 112 60 Hunkin« akcije 795— Kraditue akcije 206-76 — London 118.70 — Srebru 105 75. — Ces. kr, cekini 5 08.— 20 frankov 9 67, l>ennrH|vene cene 18. decembra. Državni fondi. Denar. Blllgo &•„ avstrijska papirna renta . . . 63 85 64.— 6° „ renta v srebru .....66 »JO 67.— 4*/, renta v zlatu (davka prosta) . . 74.80 75.— Srečke (loži) 1854. 1..............109.25 109.90 „ „ 1860. 1.. celi..........113 26 113.60 „ „ 1860. 1., petinke . . . 122— 123.— Premijski listi 1864. 1.,......135.50 136.— Zemljišeine odveznice. Štajarske po 5'/,................98.50 99.60 Kranjske, koroške in primorske po 5", 90 — i 91.— Ogerske po 5"/0 ................78 60 79.— Hrvaške in slavonske po 6", .... 85.— 86.— Sedmograške po 6°; ............76.2 0; 76.(K* Delnice (akcije). Nacijouaiue banke............795,— '788.— Unionske banke.......61.25 i 61.75 Kreditne akcije........ 209__ 208.25 Nižoavstr. eskoinptne družbe ... . 730.— 740.— Anglo-avstr. banke..............89.— 89.25 Srečke (loži). Kreditne po 100 gld. a. v. . 163.75 164.— Tržaške „ 100 ., k, d. . 118,— 120.— „ ,. 50 „ „ . 62.— , 63 — Hudenske „ 40 gld. a. v. . 28.50 29.25 Salmove „ 40 ...... . 41 — 41.75 l'alfti-jeve „ 40 „ „ „ . 28 — j 28 50 Clary-jeve „ 40 ,. „ ,. . 27.75 28 50 St. Genois „ 40 „ „ „ . 32.60 ' 33.60 Wiudisehgratz-ove „ 20 ., ,, . 26 27.25 VValdstein-ove „ 40 „ „ „ . 21 75 22.50 Srebro in zlato. Ces. cekini . . . •............5.64 5.65 Napoleousd'or..................9.56 9.67 Srebr., .......104 85 105,— II. snopič Slov. narodnih pesni. Na 22. straneh veliko 8" obsega 22 mauj poznanih , četveroglasno upravljanih domačink. Cena 90 kr. Novi gg. naročniki dobe I. in II. zvezek za 1 gl. 50 kr. — Gluha pisma se prezirajo. (4) Kanal na Primorskem. Josip Kocijančič. Listnica vredništva, G. dopisniku iz Bohinja: Dopisu bi bili morali dostaviti svoje ime, ker mora vredništvo vedeti, kilo mu to ali uno poroča. Sicer pa je reč zdaj že zastarela. Koristno naznanilo prečast duhovščini! Tovarna za izdelovanje VOKCPIlill SVCC, lastnina Alojzij.'* BSadcr-ja v Crox*i«l, ki je bila odlikovana se. srebrno svetinjo in častnim diplomom pri svetovni razstavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici 1854, Monakovem 1855 iu Trstu leta 1871, priporoča svoje svečo iz čistega voska od čebel P« nizkih cenah, ki se ne kidajo in no onočedijo altarja; gorijo mirno in se počasi povžijejo. Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro m natančno iz vrSuje po poŠti ali po železnici. (3)