Leto I.
V Trstu dne 31 Julija 1908

St. 31.

Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne =
Uredništvo in npravništvo
ulica Boschetto št. 5. II. nad.
V
Telefon št. 1570 =

Delaus
uist
t--—
Posamezna številka ' 6 vin.
Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Inozemstvo več poštnina.
godali
Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem.
Slovensko delavstvo in delavska konkurenca
Da so slovenski narodnjaki organizirali stavkokaze, začasa stavke tržaških težakov, vedoma, t. j. in mala fides, je dejstvo, ki ga ne more nihče pobiti. In če bi ne imeli nobenih druzih dokazov je dovolj fakt, da so se branili pred našimi očitanji in napadi z enakimi sredstvi in argumenti kakor stavkokpzi v drugih deželah. Pravili so, da se bojujejo za «svobodo» dela, proti terorizmu (?) organiziranega delavstva in proti izkaznicam dela, (tessere di lavoro) ki jih je hotela_ uvesti organizacija težakov, da napravi mejo delavski konkurenci, ki se je v stroki težakov vedno bolj širila vslcd vedno rastočega števila delavcev v tej stroki. — Naraščanje števila težakov je prevzelo zlasti zaradi tokratne silne obrtne krize naravnost pretresujoče dimenzije.
V članku, ki smo ga objavili v našem listu pod naslovom «Svoboda dela in stav-kokazi» smo dokazali, da je za delavstvo smisel svobode dela popolnoma negativen. Seveda, če se razpravlja o svobodi dela z meščanskega, liberalnega stališča, se da na-kupičiti v razpravo toliko zofizmov in pa-ralogizmov, da se pride do sklepov, ki se na prvi pogled zdé čisto pravilni in logično zdravi.
Vse kaj druzega je pa ako se razpravlja o svobodi dela iz znanstvenega stališča in s stališča razmer v katerih živimo. Pravim iz znanstvenega stališča radi dejstva, ker je v razpravo o svobodi dela, ki se vleče že dolgo časa po italijanskem meščanskem in socialističnem časopisju, posegel tudi učiteliščni profesor Supino. Na nekem predavanju v znanstvenem literarnem zavodu v Lombardiji se je postavil popolnoma na stran organiziranega delavstva. Rekel je, da je svoboda clcla	Nrtct.«ljr
pravi profesor Supino : «V boju med kapitalom in delom, je kapital že takorekoč automatično organiziran, delavci pa se za-morejo organizirati šele tedaj, ako se zavedajo svojega razreda in se morajo organizirati ako nočejo, da bi se jih čez mero izkoriščalo in usužnilo. Neorganiziran delavec si na videz ohrani popolno svobodo dela, toda ta svoboda je taka, da ga uklene od rok do nog in ga tako uklenjenega vrže kapitalizmu v izkoriščanje. Vsled današnjega obrtnega razvoja je vprašanje in ponudba dela prikazen kolektivističnega značaja in vsi tisti, ki spevajo slavospeve svobodi dela, spravljajo površno individualistične, osebne nazore v kolektivistične prikazni. Vsled razširjenja veleobrti se mora tudi ponudbo dela organizirati in sicer v prid družbi sploh. Nobena stvar ni tako neumna in hudodna kakor braniti neorganiziranega delavca, krumirja. Krn-
Šola in cerkev.
Češki napisal za „Nar. Obzor" št. 17.20 leto bivši duhovnik Ladislav Kante; prev. Dr. I. F.
vin.
Pričel sem s spominom na pridigo bivšega dekana v D. proti železnicam, in na nasprotstvo tudi novodobnega duhovništva proti modernemu napredku. To nasprotstvo sem razložil. Razvoj nove dobe je v resnici spodkopal srednjeveški družabni red in ljudjé so se veliko odtujili cerkvi. — Vedno več je brezbrižnih in nevernih ljudi, vedno več takih, ki ne hodijo v cerkev in se ne udeležujejo cerkvenih shodov. In ti drugi, ki se niso še popolnoma odtujili cerkvi, niso več popolni otroci cerkve. Hodijo v cerkev — večinoma — iz navade ali radi gotovega estetičnega užitka; iz navade hudijo k spovedi, iz navade delajo še marsikaj drugega, kar zahteva od njih cerkev. Navada — to je sicer še velika moč, vendar ni to več — cela duša. Večina teh ljudi, ki so že iz navade vezani na cerkev, misli že drugače, čuti drugače in ima druge interese kot ljudje srednjega veka. Ali se naj potem čudimo
mir spada tudi on k tistemu razredu, ki ponuja delo, je ' tedaj nerazdružen del celote, a ima vseeno tako moč, da med tem ko dela v prid sebi dela škodo sebi in celoti». «Toda — doda še prof. Supino — kadar se gre za druge važne družabne koristi se vendar omeji posameznikom svobodo. Starise se n. pr. prisili pošiljati otroke v šolo, da se prepreči družabno škodo nevednosti, ali pa da se usili posameznikom in družbi sploh razne higije-nične naprave, da v se prepreči razširjenje nalezlivih bolezni. Čemu tedaj ne bi priznali potrebo delavske organizacije, ki če tudi omeji posameznikom malenkostni del svobode, je koristna celemu razredu».
Tako pravi vseučiliščni profesor Supino. Spravil je tedaj krumirje še v slabšo luč nego so bili do sedaj. Ampak kaj bi šele rekel, ko bi izvedel prof. Supino, da tržaški narodnjaki organizirajo in vzgajajo take celoti škodljive elemente z edinim namenom, da bi njim in celoti delali še večo škodo.
Toda razven tega, da so tržaški narodnjaki začasa stavke težakov škodovali slovenskemu delavstvu že zato, ker so škodovali celoti t. j. vsemu delavstvu, so zaradi boja, ki so ga vodili proti upeljavi izkaznic dela v stroko težakov, škodovali še posebej in veliko slovenskemu delavstvu naravnost. To za nekvalificirano delavstvo kakor so težaki nujno potrebno upeljavo so pobijali narodnjaki na vsak način s stališča strankarskega fanatizma. Ni pa treba še posebej omeniti, da je igrala pri tem njihovem boju veliko ulogo nad vse grozna nevednost a ob enem tudi cinična brezbrižnost za delavske interese. Ni treba seveda, da se čudimo brezbrižnosti, ampak čuditi se smemo ciničnosti, s katero so vodili ta boj.
Račun narodnjakov je bil sledeči: "< se uvede izkaznice del delavci težaki organizirati, mi ne m,-., mogli potem več množiti te stroke in je nevarnost da postanejo delavci, ko so enkrat organizirani, socialni demokratje in jih tako zgubimo pri naši stranki.
Važno delavsko vprašanje so pretresa-vali iz čisto meščanskega in strankarskega stališča. Seveda je imela organizacija težakov pred očmi vse kaj druzega nego strankarsko korist. Organizacije morajo skrbeti za koristi članov svoje stroke in to korist je hotela ta tudi izvršiti. Nje namen je bil preprečiti pogubonosno delavsko konkurenco, ki se je razširjala v stroki težakov.
Pri stroki težakov, ki je stroka nekvalificiranih delavcev, dobi delo lahko vsak ki je za to fizično sposoben, da je namreč zdrav in močan. Tu ni treba, da bi se delavec prej izučil dela. Zato pa narašča število delavcev težakov od dne do dne.
temu, da si hoče cerkev ohraniti to kalima še v svoji moči ? Da hoče človeške duše cele imeti?
Toda kako to doseči ? Je pač težko ustaviti moderni razvoj gospodarski ! politični... cerkev si je sicer prizadevala vse to, ali prepričala se je, kako je to težko. Toda polastiti se šole polastiti se mladih duš, ki se še dajo ovladati in predelati ; ali se ne bi mogoče na ta način dal vzgojiti nov srednji vek, novo poko-lenje vdanih, ubogljivih vernikov ? Z bojem prof i šolstvu hoče cerkev zadeti moderilo kulturo v njenem korenu; kajti šola je — bodoče ljudstvo.
Ali naj razlagam, zakaj so se klerikalni krogi vpirali nazornemu nauku? Zakaj so se vpirali uvedbi prirodoslovnoga pouka v šolah? Zakaj netijo v nezavednih ljudskih vrstah nezaupanje in odpor proti današnji šoli? Zakaj zahtevajo konfesijonelno šolo? Zakaj zahtevajo, da bi bili učitelji prisiljeni od države biti vsaj na videz katoliki tedaj hinavci, če že ne morejo doseči, da bi bili tudi v notranjosti verni katoliki? Jaz menim, da sem že odgovoril na ta vprašanja; nagibi klerikalnega boja proti modernemu šolstvu in učiteljstvu so popolnoma jasni in preostaja le opozoriti ha nekatera sred-
Kmetje prihajajo v mesto in ker ne morejo dobiti kvalificiranega dela, ker se takega nis,) nikdar izučili, si poiščejo posla pri težakih. Vsi kvalificirani delavci, kadar ostanejo brezposelni in ne najdejo posla drugje pri svoji obrti si poiščejo posla med težaki, kjer ni treba druzega — kakor povedano — da je le človek fizično močan. Ta i. o narašča število težakov neprenehoma. Vm se proletarizacija. Nastane nadponudba dei;^. s vsemi posledicami. Delavci tekmujejo "'med seboj, kdo bo več dni na teden debl in ker bi vsak rad delal kar največ dni je lMjavno da nastane delavska konkurenca. Vsr;t ponudi svojo delavno moč delodajalk ; za čim nižjo ceno in za čim slabše pog -je. Naravno je, da izkoriščajo delodajalci to nadponudbo dela, to delavsko kon-kor uco. Plače padajo od dne do dne in pogfji dela postajajo čim bolj izkoriščevalec «Kaj me briga — pravi delodajalec — mi ta noče delati toliko in toliko ur t a dan za to in to ceno, ko dobim druzega, ki mi dela še več ur na dan za še liižjo ceno.
Počne se tedaj splošna konkurenca stram delavstva in splošno odurno izkoriščanje strani delodajalca. Naravno je, da je konkurenca in izkoriščanje na škodo onihfdelaveev težakov, ki so pri tej stroki uslužbeni že iza mladih let, ki se niso izučili nobenega obrtnega dela in ne morejo Vsled tega prodati svojo delavno moč nikjer drugje nego pri svoji stroki, t. j. pri široki težakov. Oni računajo samo na ta zaslužek, poznajo težkoče dela in ne gredo radi delati pod navadno ceno. Oni delavi pa in kmetje, ki pridejo iskati dela v to .stroko samo tedaj kadar ga v svoji ne djflbe in ne poznajo težav dela in ker je :.e ta zaslužek samo pristranski, gredo
del? d navadno cèrio" " ^ * ^ "^SfV^mo reklirKrr-
je trebar"pFeprečiti~kon-kuÀgM j strani slučajnih — provizoričnih — težakov in vsled te nastalo izkoriščanje strani delodajalcev. Organizacija težakov je hotela v to svrho uvesti izkaznice dela (tessere di lavoro) in sicer zato, da za delu in življenskim razmeram primerno plačo delajo najprej oni težaki, ki so v tej stroki vedno uslužbeni, ki ne morejo reflektirati na noben drug zaslužek in da se, ako delo preostaja, razdeli delo med one delavce, ki so pomnožili stroko samo vsled pomanjkanja dela v njihovih kvalificiranih strokah. To je hotela organizacija težakov. Pametnemu človeku se zdi ta stvar, ta vthtcva po delavskih izkaznicah, da se prepreči delavsko konkurenco in izkođščanje delavstva strani delodajalcev, popolnoma naravna in koristna. Morda se bo tftdi tu kdo poprijel zofizmov o svobodi^ dela, češ, da ima delodajalec pravico
stva itega boja in pokazati tudi, kako da se moramo proti njim braniti.
V' Avstriji se je postavilo šolstvo na moderno podlago s zakonom od 14. maja 1 Nfiff. S tem zakonom je bilo šolstvo zelò zboljišano in če bi se vzgoja na naših šolah vršilh v njegovem duhu, bil bi tudi naš narodni obstoj bolje zagotovljen, ker bi izhajala iz šol bolje izobražena mladina in bolje pripravljena za svoje življenske naloge«
Dn se ne bi moglo to zgoditi, skrbela je y prvi vrsti cerkev. Tedanji papež Pij IN. je proglasil šolsko postavo avstrijsko in druge postave, s kojimi so se zagotovile ustavne pravice avstrijskih državljanov, za «gnusno in v največi meri obsodbe vredno, za ničevno in za sedaj in v bodoče neveljavno». (Primerjaj Th. Dr. Kryštufek: Zgodovina katoliške cerkve v avstrijskih državah. V daljšem grozi papež s cerkvenimi kaznimi onim, ki bi se predrznih te zakone vbogati. II. 390.—392.)
Ako bi, recimo, ruski car ali pa zaveznik;'Avstrije, nemški cesar, proglasil nekteri avstrijski zakon gnusnim, ničevnim in neveljavnim in če bi pozval avstrijske državljane, da se ne smejo po njem ravnati, si lnhko domislimo, kaj bi se zgodilo.
vzeti na delo kogar se njemu ljubi in da delavec če tudi ne spada k tisti stroki, ima pravico ponuditi svojo delavno moč za tisto ceno, ki se njemu zljubi. Toda preveč smo že govorili o tem in dokazali, da je taka svoboda dela škodljiva onemu, ki jo poseduje in celoti in da je v prid samo delodajalcu, ker zamore svobodno izkoriščati delavstvo.
Organizacija težakov ni imela tedaj pred seboj nikakih strankarskih namenov najmanj pa, da bi bila hotela škodovati slovenskemu delavstvu, kakor so to pripovedovali slovenski narodnjaki. Še več. Vsa akcija organizacije težakov je bila le v prid slovenskemu delavstvu.
Nekvalificirano delo v Trstu je po večini v rokah slovenskega delavstva. Večina težakov v Trstu je slovenske narodnosti. Kvalificirani delavci so pa po večini ita-lijani, nemci itd. Ker je hotela tedaj organizacija braniti nekvalificirane delavce pred konkurenco brezposelnih kvalificiranih je rečeno ravno toliko kakor da bi bila branila slovenske nekvalificirane pred tujimi brezposelnimi kvalificiranimi delavci. Seveda je bil pogoj, da bi bili slovenski delavci deležni te dobrote, organizacija, toda dokazali smo tudi, da je organizacija ne samo koristna ampak nujno potrebna ako se hoče koristiti celoti in da je tista njena navidezna omejitev svobode koristna za delavstvo dočim je tista svoboda dela, ki jo zagovarjajo kakor slovenski narodnjaki vsi organizatorji stavkokazov in zagovorniki delavske konkurence v prid delodajalcem v prid mal ohu kapitalizmu.
Zločin, ki so ga naredili slovenski narodnjaki s tem, da so se bojevali zoper uvedbo delavskih izkaznic, je bil tedaj dvojni in sicer prvič, ker je škodoval delavstvu sploh in drugič ker je škodoval slovenskemu dela\H-tvu, kot nekvalificiran
tU um	—^ S. .1—j—-h,—unni----faar
tudi slovenskemu narodu.
Šli so v boj tedaj proti delavstvu in na škodo delu slovenskega naroda 's stališča strankarske koristi. Koristili pa niso nič nobenemu in škodovali veliko. To naj si slovenski delavci dobro zapomnijo. Zapomnijo naj si, da imajo slovenski narodnjaki pred očmi vedno le strankarsko korist i kadar govore o svobodi dela i kadar govore o narodu.
Pokazali niso tedaj le sovraštvo do delavstva ampak tudi glupo in hudobno nevednost v reševanju delavskega vprašanja vsled česar postane še veča hudobija, ako hočejo ljudje, ki ne poznajo pogojev dela ne delavskega vprašanja, voditi delavstvo in narod v propad.
Germinai.
Avstrijska vlada bi se gotovo energično uprla takemu drznemu poseganju v avstrijske državne zadeve. Proti papežu pa si Avstrija ni upala braniti svoje samostojnosti. Tu in tam so se sicer slišali glasovi, da bi se zrušilo diplomatične stike z Vatikanom in da bi se dalo papežu jasno razumeti, da se ne bi vtikal v zadeve, ki ga nič ne biigajo ; ni se pa zgodilo ničesar takega.
Najvišji čin poguma, ki ga je kedaj vlada zmogla, je bila okrožnica na vse avstrijske namestnike z dne 8. julija 1870. v koji je tedanji naučni minister Strosmayr opozarjal na veleizdajske načrte katoliške
hierarhije..... Označiti agitacijo, ki so jo
škofje po papeževem ukazu uprizorili proti šolskim in drugim postavam, za veleizdaj-sko, za to je imela avstrijska vlada — vsaj enkrat — pogum ; prekrižati te načrte, za to se ni nikdar pobrigala. Narobe, ako zasledujemo pozorno razvoj avstrijskega šolstva od 1. 1869. dalje in boj za nje med cerkvijo in državo, razvidimo, kako se vlada tem «veleizdajskim načrtom»
korak za korakom umika----Ni mogoče
niti dovolj pribiti dejstvo, da se Avstrija v tej zadevi in v mnogo drugih ne obnaša kot suverena država marveeč kot va-
SlovensKa politiKa.
Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili pod tem naslovom v št. 28 našega lista smo dobili od dr. Rybara sledeči popravek:
Ni res, da sem se zbal priti v parlament, da bi glasoval za,Ellenbogenov predlog, ki je zahteval za zboljšanje železničarjem 20 milijonov kron; nasprotno je res, da sem prišel v parlament in da sem za omenjeni predlog tndi glasoval, kakor je to razvidno iz stenografičnega zapisnika.
S spoštovanjem
Dr. Rybar.
V Trstu, dne 21. Julija 1908.
Kakor že rečeno smo mi to vest posneli po drugih časnikih, dočim je iz stenografičnega zapisnika razvidno, da je dr. Rybar res napravil vsaj enkrat svojo dolžnost. Sicer ne popolno dolžnost, kajti da bi bila popolna bi bil moral dr. Rybar uplivati na tovariše svojega kluba, da bi bili tudi oni glasovali za, dočim so glasovali proti.
Toliko za danes v pojasnilo.
VseKmečKi shod v Štanjelu
Kar imamo na Primorskem ljudi, ki pravijo, da se pečajo z vprašanjem ljudskega blagostanja, žive svoje žalostno življenje v orehovi lupini, Delokrogi delovanja, ki so obseženi v programih raznih strank in strančie so jim celi svet. Vprašanja splošnega razrednega ali stanovskega značaja skušajo reševati s stališča, ki če že ni smešno je pa prav gotovo vsaj otročje. Razven vsega tega pa so se naše stranke okužile nesrečne demagogije na tak način, da se boje, radi bojazni pred ljudsko zamero, povedati kaj je prav in kaj ne.
Od tod tedaj, da so se bavili narodni časopisi o shodu le o koristi ki jo bo do-desel slogi ali pa tej ali oni stranki mesto da bi se bili bavili o vspehu, ki ga bo donesel kmetu in razpravljali če so bili sklepi shoda pametni ali ne. — Ti ljudje smatrajo strankarske koristi nad koristi ljudstva. Stranke so jim vse, ljudstvo pa nič.
Mi smo n. pr. prepričani, da so imeli sklicatelji shoda pred seboj najboljšo namene. Toda pot po kateri hočejo priti do cilja je popolnoma zgrešena.
Kmečka kriza je splošna in ne samo na
PnmQinl.-anip lirmp
kmetje po vseh avstrijskih deželah. Tudi drugod ne morejo vina vsega razprodati in to ne samo v Avstriji ampak tudi v Italiji, Franciji, Španiji. V Siciliji na Italijanskem prodajajo vino celo po krajcarju liter ali pa naravnost na uro. Za eno uro se plača od 20 do 50 vinarjev, pa se pije kolikor se hoče. Če je tedaj kriza splošna čemu jo reševati samo na Krasu in samo za Kras. Treba je vendar priznati, da ljudstvo občuti krize če so tudi v oddaljenih krajih. Je naravnost nespametno reševati krize enega revnega stanu na račun onega revnega ljudstva, ki ne spada tistemu stanu. Kam pa pridemo. Tako nastane mesto osebnega stanovski egoizem, stanovsko izkoriščanje. Taka pot je pa popolnoma zgrešena in nima pred seboj prav nobenega gotovega vspeha.
Na shodu v Štanjelu se je sprejelo več resolucij, kakor po navadi na vseh shodih.
xolska država papeževa. Nimam nobenega interesa na tem, da bi pretiral, konstatiram samo fakta.
Postava od 14. maja 1869 se je sklenila v državni zbornici, sankcijonirala od cesarja, in je bilo najbrže težko to postavo preklicati ali zrušiti, posebno, ker je bila v zbornici večina liberalna. Škofje so tedaj vse mogoče storili, da bi isto postavo napravili vsaj neškodljivo, da bi ostala le na papirju, da se ne bi izvajala. Izdatno pomoč so dobili v plemstva — to se razume : tudi plemstvo se spominja srednjega veka kot na dobo svoje največe moči in slave, tudi ono bi si želelo v lastnem interesu vzgojiti novi srednji vek, kajti moderni razvoj seka tudi njemu ne le cerkvi, smrtne rane____
Prizadevanje katoliške hierarhije in plemstva ni imelo sicer popolnega uspeha; posrečilo se je le deloma, ali tudi ta delni , uspeh je zadostoval, da se je naše šolstvo poslabšalo in da ne moremo danes v letu 1908, pozdraviti napredne vlade, ki bi si upala izvajati šolsko postavo iz leta — 1869.
(Dalje prih.)
Med temi je ena v kateri se zahteva povišanje vžitnine na pivu. Pivo bo dražbe — so si mislili — ljudstvo ga ne bo pilo pa se bo razpečalo več vina. Ali kdaj seje še videlo da se je ljudstvo odvadilo jesti in piti radi podraženja? V prvi vršiti vino ne more nadomestiti piva, in če bi ga, bi bilo vino še vedno dražje nego p no. Če bi pa kmetje pili iz stanovske solidarnosti raje vino nego pivo (kar store la!, to tudi sedaj) bi to drugo ljudstvo prav gotovo ne naredilo. Vino je en vžitek piv-o pa drugi. S tem, da bi se povišalo tedaj vžitnino na pivu bi se kmetom prav lič ali le malo koristilo, ljudstvu bi se pa naložilo nov indirektni davek. Vspeh bi bil tedhj popolnoma negativen. Poglejmo n. pr. na Kranjskem in Štajerskem. Združene pivovarne so zvišale ceno pivu za 2 K na lil. Gostilničarji pa za druge štiri krciie. Za vse to bi se ljudstvo prav nič ne bilo zmenilo če bi ne bila posegla vmes soci:-'na demokratična stranka in proklamirala bojkot pivu. Ljudstvo bi bilo pilo pivo naprej tudi po dražji ceni. Vlada je n. pr. vedela, da če se poviša davek na žganju pobune žganje dražje, pa je računala vseeno, di ho imela pri tem davku 39 milijonov letnih dohodkov. Znak to, da je vedela, da s' bo žganje, če tudi postane dražje, v-^eno pilo.
Z davki na katero si bodi stvar se prav gotovo ne koristi nobenemu ampak mnogo škoduje.
S povišanjem vžituine na pivu bi imele dobiček samo deželne in občinske finsnee.
Ampak koliko vživa ljudstvo od teh financ ni treba da pripovedujemo. ì'ory-tovski je hotel vzeti ljudstvu 39 milij .nov in je obljubljal ljudstvu od teh mordi 10 milijonov.
Na tak način se gotovo ne bo rešilo kmeta. Tu se zahteva povišanje vžniine na pivu, miei se pozove poslanca, d.< ^glasuje za povišanje davka na žganju, pa tudi da glasuje za povišanje števili-: novincev deželne brambe in se potem stoka da da kmetijstvo 75°/o vsega vojaštva, t. j. da je kmet, ki plačuje največ krvnega davka.
Mi ne vemo kateri ljudje so JbiJi na shodu v Štanjelu in tudi ne kateri so bili na shodu v Skopem. Toda v Skope.n se je pozvalo Štreklja naj glasuje za po\ .šanje davka na žganju in za povišanje svevila novincev deželne brambe. To je kal ir rečeno : Daj vladi denar in razširi žre o milita, . f moloha da bo ve^' ''nar , nstiCnega moiona,
k-	samo. da ^
kmeta iz sedanjih reo toda ni prav, da bi se zato nalaga^, ^tvu novih indirektnih davkov — pri četaer bi ne imel kmet prav nobenih koristi - ko se da vendar urediti na drug način ne da bi se škodovalo komur si bodi.
Seveda se mi ne čudimo ljudstvu, če veruje v besedo poslanca v katerega ; aupa, toda dolžnost poslancev je da poduče ljudstvo in ne da ga izkoriščajo v svoje protiljudske namene.
Poslanci naj delajo za odpravo indirektnih davkov, za znižanje celo odoravo vojaštva, ki požre veliko denarja in dragocene krvi. Koliko milijonov požre vojaški moloh, ki bi se jih lahko upora' ilo v druge ljudstvu bolj koristne svrhe. Né povišanje davkov, ampak odpravo škocJjivih naprav to je treba. Treba je odpravo zistema, ki vstvarja take žalostne razmere. Odpravo prostovoljnih in prisiljenih lenuhov je treba, ki danes žive ob žuljih, malega kmeta in delavstva. Za vse to pa ne delajo meščansko narodni poslanci k :r bi potem delali za odpravo samih sob-.
Toliko samo za danes glede zahteve na povišanje vžitnine na pivu. Naravno Je da se povrnemo tud' k drugim točkam, tega značilnega shoda, ki so se ga bogovi v Gorici in Trstu zelo vstrašili, ker nam je pokazal, da so kmetje popolnoma siti onih birokratov, ki kmetijstvo znajo samo izkoriščati kakor izkoriščajo delavstvo.
Pametno je od kmetov, da se hočejo emancipirati od vseh meščanskih strank, toda ni dobro, da bi posnemali meščanske stranke. Drugje je prostor za našega kmeta in sicer pri socialističnem organiziranemu delavstvu.
Pametno je od kmeta, da se loči od meščanskih strank, ki so ga do sedaj samo izkoriščale, toda ni pametno, eia se loči od delavstva in da bi hotel na račun tega rešiti samega sebe. Delavec in mali kmet, oba sta izkoriščana od enega in istega vampirja. Skupno se tedaj morata boj-vati da se rešita sebe in družbo iz spoli današnje kapitalistiène družbe.
Kakor pa rečeno, se še povrnemo k temu shodu, ki je bil nekako bolj. i od onega v Skopem in sicer če že ne radi
druzega pa vsaj radi dejstva, da so ga sklicali kmetje sami in je imel že vsled tega poštenejše in odkritosrčnejše namene. Pa naj se bogovi le strašijo.
Domače stvari.
Neprijetno iznenađenje. Da postaja tržaška redarstvena oblast vedno bolj srednjeveška, o tem ni treba več govoriti. Tržaški redarji, kadar nimajo nič boljšega pa nadlegujejo čisto poštene ljudi, ki imajo največkrat samo to krivdo, da so delavci, da jih mila domovina zapusti kakor zapusti nečloveška mati svoje otroke in so vsled tega in vsled življenskih potreb prisiljeni si izkati dela drugod po svetu in tudi v blaženem Trstu z rusko policijo.
Pretečeni ponedeljek sta prišla v Trst iz Sušaka dva hrvatska delavca in sicer Miloš Božič in Luka Vukomanovič. Ker sta bila oba organizirana, sta šla v svojo organizacijo lesnih delavcev, kjer se ima je dalo potrebno podporo in se ju je poslalo k tvrdki Levi Minzi na delo. Tvrdka jima je odgovorila, da naj prideta popoldne da ju gotovo vzame delati.
Tako sta se podala popoldne k tvrdki. Toda ko sta bila v ulici Rossetti se jima približa redar in praša če imata gmotna sredstva, od kod sta in. če imata delavsko knjižico. Na njuno potrdilo da imata vse v redu ju je redar vseeno aretiral in ju peljal na redarstveni urad. Zamanj je bilo da sta pripovedovala, da sta se ravno podajala na delo. Tu na redarstvenem uradu sta ju preiskali in zaplenilo se jima je vse kar sta imela pri sebi. Ker sta imela pa tudi knjižico strokovne organizacije ju je ispektor vprašal:
«Čemu pa rabite to knjižico ?*» «Rabimo jo ker le potom organizacije zamoremo dobiti moralno in gmotno podporo òd naših tovarišev sotrpinov». In denar kje ste dobili»?
;<Dala
nam ga je nasa organizacija
! In
dala nam bo še nadalje, dokler ne dobimo dela».
Nato so ju zaprli v tamnico. Po eni uri ju pa zopet pokličejo, ju uklenejo skupaj tako močno, da sta imela še drugi dan roki zeleni in jima tako uklenjena stre hoditi po tržaških ulicah do ulice Tigor v zapor. — Tu ju zopet zapreta in ju po dveh urah končno vendar izpustè. Priznali so da sta popolnoma nedolžna.
'•'o je vse prav. Toda delavca sta zgubila
ijtl Jjevi MlIlZl je 11 u; v lun najel
^ruge delavce.
Ko šta bila izpuščena se je pa ima reklo, da morata takoj odpotovati, ker bi bila drugače zopet aretirana.
Opravičeno sta se jezila nad takim postopanjem. strani našega redarstva. «Nikjer še se nama ni /godilo kaj sličnega, in po mestu so nas vodili uklenjene kakor zločince». Tako sta govorila s solzami in gnevom ta naša dva slovanska sotrpina.
Mi protestiramo zoper tako nekvalificirano postopanje najenergičneje. Redarstvena oblast naj ve, da organiziran delavec ni nikdar brez gmotnih sredstev kamorkoli naj pride. Kjer je organizirano delavstvo je tudi bratska ljubezen in sloga med sotrpini.
Delavca sta delo zgubila in sta odšla z gnevom nad tržaško policijo, ki bi bila skoraj vredna medajle ruskega cara. Kaj ne gospodjj narodnjaki.
Tako se postopa z delavci.
Podružnica Ljudskega odra v Škorklji je priredila v nedeljo dne 26. t. m. skupno s tovariši podružnice društva «Circolo di studi sociali» poučni zlet v novo tržaško norišnico na Verdeli. Zleta se je udeležilo nad 70 članov slovenskih in italijanskih, ki so se upravičeno čudili tenui modernemu zavodu, ki je res v čast tržaškemu mestu. Zdravnik dr. Costantini je vodil zlctnike po vseh delih zavoda in daja potrebna in natančna pojasnila na vsa vprašanja. Gospod Coleris je pa prevajal v slovenski jezik ter razlagal v slov. jeziku slovenskim delavcem.
Podružnica nas naprosi, da se tem potom javno zahvalimo i dr. Costantiniju i gosp. Colerisu.
Odboru podružnice pa priporočamo, da naj take podučne zlete priredi še večkrat.
Predavanje sodr. Regenta v prostorih podružnice ljudskega odra v Škorklji je bilo prav lepo obiskano. Predavatelj je v kratkih a jedernatih potezah raztolmačil poj m kapitala in kapitalizma. Govornika so navzoči pazno poslušali.
Ni treba še posebej omeniti, da se tudi bodočih predavanj udeleže tamošnji delavci v velikem številu.
Heretkinje. Tržaški dnevnik «II Piccolo» in naš bratski «Lavoratore» sta razkrila velike zanimivosti v samostanu beneditink pri Trstu.
Samostan, ki uosi ime Sv. Ciprijana in se nahaja na griču Škorklj a v tržaški okolici, ima krog 2 milijona bogatstva. Po miljonih se vsim cede sline. Ni čuda torej, da se je mej naše benediktinke zanesel boj kdo naj bode upravitelj miljonov.
Naše nune volijo namreč vsaka tri leta svojo načelnico ktera mora dobiti vže pri prvem skrutinju vsaj dve tretjini glasov. Vže od leta 1894 so se vršile v samostanu velike volilne borbe; trikrat se je volilo in nobena kandidatinja ni dobila zadostno število glasov. Radi tega je moral škof smatrati za izvoljeno ono nuno ktera je imela vsaj le navadno večino. Poslednja pa, ko je bila enkrat izvoljena, se je pa kruto maščevala nad onimi nunami, ki so pri volitvah agitirale proti njej. Dala jih je premestiti v druge samostane. Toda nezadovoljnost je postajala vedno večja ; zadnje volitve so bile tako hude, da so začele nune pisati v javnost kaj vse se godi me; zaročenkami sinu božjega na kte-rega, (o tem prihodnjič), so pa popolnoma pozabile radi skrbi kdo bo opravljal tista dva miljona......
Pred kratkim pa se je zgodilo nekaj hujšega. Požar je vpepelil eno stran samostana. Pogoreli so stari spisi biblioteka in nekaj pohištva. Je bil morda požar kazen božja? Tudi to se ne ve. Kar se ve je to, da je samostan zavarovan proti ognju pri Občni zavarovalnici v Trstu.
Naše pobožne nune so sicer zaupale v boga, toda zaupale so veliko več v zavarovalnico .....
Heretkinje !.....
In prišel je požar____ kazen božja?.....
Hm!.....
Toda po smoli sreča: bog ni vstvaril ognjegascev; vstvarili so jih ljudje.
In če niso zgorele se morajo zahvaliti !
ognjegascem
Kaši liberalci. Dopis ix Gropade. Kakšne prazne mevže so naši liberalci, to se vsaki dan očitneje izkazuje. Če jih gledaš od daleč, videl bodeš, kako na vero in sploh na vse, kar si je ta ali oni debeli srednjeveški pop izmisil, mečejo gnile limone, nezrela jabolka, krompirjeve lupine, obrabljene čevlje, odpadke, polena in vsakovrstne mineralije. Ce pa prideš bliže in jim natanko pogledaš v obraz in v dušo, boš obstrmel, in debelo bodo gledale tvoje oči, zakaj ne bodo videle druzega, kakor volikr» podolgasto-okroglo ničlo, ali — kar je še 20 Reomirjevih stopinj pod isto — videl boš pred seboj plahega, nerodnega in jokavega klerikalca se svojimi solznimi očmi in nadvse neumnim obrazom.
Vprašaj kakega narodnjaka - liberalca, zakaj je tak ne vernik, in videl boš začuden obraz in slišal boš nad vse resen odgovor: «Kaj? Kako? Saj jaz verujem in vse naše ljudstvo veruje !» Pridi popoldne in rogaj se mu, da je tako neumen da veruje, Zamahnil bo malomarno in ti bo odgovoril, da ne veruje in spet bodo vse mogoče in nemogoče mineralije letele proti veri.
Tudi je karakteristično pri naših narodnjakih - liberalcih to, da razločujejo dva boga : eden je latinski, drugi pa slovenski. Latinski je plešast in ima gosto, kratko-ostriženo sivo brado, slovenskega pa bi ne vedel opisati, ker njegove fotografije niso še dogotovljene; najbrž se ne pusti fotografirati, temveč se skriva pri Požarjih in Godinah v «Nar. Domu».
Pokaži našim liberalcem latinskega boga — takoj se jim nabere obraz v osorne gube ; pokaži jim slovenskega —■ zagledal boš nedolžno — blažen nasmeh na njih licih.
Da je to res, pokazala je tržaška coper-nica takrat, ko se je bavila z riemanjskim vprašanjem, in so pokazali naši Gro-pajci.
Ogorčeni, kakor je bil ogorčen doslej samo Mojzes, kadar se je vrnil s ploščema s hriba, poslali so Gropajci popravek našemu listu in soi rekli, da ne morejo trpeti tržaškega škofa za to, ker zaničuje slovenski jezik v cerkvi, kakor tudi v javnosti. In odtod menda ves gropajski — liberalizem ! Ce bi pa dr. Nagi prežvekal v hotelu «Balkan» mesto v kakem ital. ali nemškem restavrantu, bili bi naenkrat vsi sami klerikalci.
Tudi imamo drugi slučaj. Ob cesti, ki se vije iz Gropade proti Bazovici postavili so nedavno kamenit križ. Napis je bil in je še slovenski in zato so se Gropajci, "kadar so šli mimo prekrižali na čelu, na ustih in na prsih. Ko je pa nekdo — ne vem kaj ga je obsedlo — prišel ropotariti, naj bi bil napis latinski in ne slovenski,
je bil takoj ogenj v strehi. Tisti, ki so se prej trikrat prekrižali, kadar so šli mimo križa, se sedaj obrnejo v stran in kolnejo.
Seveda moram pripomniti, da vsi niso taki in da se tudi prej ni vsakdo prekrižal, ker drugače bodo spet poslali kaj takega, kar bi imelo biti popravek, pa ni, temveč je potrdilo, ali pa se bodo trumoma vzdignili nad me in me bodo z revolverji iskali po najskritejših luknjah, v četrtih nadstropjih in po kleteh; čakali bodo na me s palicami v rokah na vseh oglih, v vsaki veži in pred cerkvijo. Stvar je namreč taka: na§i «liberalci» so neznansko veliki realisti in ne trpijo nobenega pesimizma, tudi najmanjšega ne.
Toliko torej za danes o naših liberalcih, ali boljše rečeno o naših pravoslavnih klerikalcih.
(«ospori Furiali, — ni treba še posebej omeniti, da je ta gospod župnik v Sv. Križu pri Trstu, je na sv. Petra praznik napravil zopet nekaj krščanskega. Ta dan so imeli tam procesijo, ker je pa ta dan solnce zelo pripekalo, so nekateri učenci, ki so prisiljeni hoditi v procesijah, šli ven h sprevoda pod senco dreves ali zidov. Revčki so imeli popolnoma, prav in vsak pameten človek bi rekelf. tlà imajo precej zdravo pamet v glavi. Hoditi v sprevodu pod pekočimi žarki solnca ni nič kaj prijetno in vojaški pohodi nas uče, kak učinek imajo solnčni žarki na ljudi, ki so prisiljeni hoditi po komandi usužnjcni sprevodu. Ce pa učinkuje to slabo na dorasle zdrave mladeniče še bolj slabo mora vplivati to na nežne živce mladih dečkov.
Toda o vsem tem gospod Furlan baje nič ne razume in ko je zapazil omenjene dečke da so šli ven iz sprevoda jih je pahnil zopet v sprevod. Dva od njiju je pa naravnost pahnil ven iz procesije in sicer enega za nek vodnjak enega pa v cestni jarek.
Seveda ju je s svojo blagoslovljeno roko tudi oklofutal, baje zato, ker ni bil gotov če sta bila pri birmi ali ne.
Nad gospodom Furlanom se ne bomo hudovali, kaj boljega od njega sploh ni pričakovati. Saj pojde kmalu proč iz Sv. Križa in sicer na Kontovelj kamor odnese tudi svojo jezico, ker niso križki vaščani priredili škofu nobenega sprejema. Dve zastavi črno rumeni sta viseli ena v zvoniku in ena v farovžu.
Kontoveljčanom pa priporočamo tega božjega namestnika. Ko pride na Kontovelj pazite na svoje otroke.
i poročal, kako je s to stavko. Njegovo po-
5 x;očilo se je sprejelo na znanje. Sklepov se
! za enkrat ni nikakšnih storilo.
Delavci naj pa pristopijo vsi v našo
a	t . 00 ,	, i, i strokovno organizacijo, in videli bodo, da
Vrtojba.	Dne 23. t. m. je imel odbor I , , ,	. , t
■ il,,	... . ,	ho kmalu	konec teh neznosnih razmer,
tuk. lokalne	organizacijo jugoslov. soc.
DOPISI.
GORIŠKO.
mm
Veliki poletni pfiPš prffRle sodrugi v Sv. Križu na vrtu gostilne Štolfa na glavni cesti nasproti poštnega urada. Cisti dobiček je namenjen v korist tamošnje krajevne organizacije.
Sodruge in somišljenike vabimo, da pripomorejo kriškim sodrugom, do čim večjega in lepšega vspeha.
Okrajna bolniška blagajna v Trstu. Štev. bolnikov ostalo od XXIX. tedna (od 12. julija do 18. julija) je 1367. Novih bolnikov, ki dobivajo subvencije v XXX. tednu t. j. od 19. julija do 25. julija je 840. Število odpadlih bolnikov v poslednjem tednu je 790. Odpadlo je tedaj 10101 dnij subvencije. Bolnikov, ki vživajo subvencijo ostane v blagajni še 1417 od katerih zdravijo specijalisti 393 bolnikov in sicer 139 radi spolnih in kožnih bolezni 131 bolnikov je pa v bolnišnici.
Od 1. januvarja pa do 25. julija je bilo naznanjenih 18,831 novih bolnikov, odpadlo jih je pa 17806 t. j. 254,825 dni bolezni.
Blagajni naznanjenih porodov je bilo v pretečenem tednu 9 in 8 članov je umrlo.
Od prvega januvarja pa do 25. julija šteje bolniška blagajna 305 porodov in 240 slučajev smrti.
Porodnih, bolniških podpor in podpor v slučaju smrti se je izplačalo v pretečenem tednu 18,613.27 K.
Od prvega januvarja pa do 18. julija se plačalo 539,613.27 K podpor.
Stanje članov je sledeče : Ob zaključku XXIX. tedna je imela blagajna 39,268 članov. V XXX. tednu je pristopilo 1756 novih članov. Izstopilo jih je 1719. Ostane jih ob zaključku XXX. tedna tedaj 39,305 članov.
dem. stranke svojo redno sejo. Med dru- j gim se je razpravljalo o tudi občinskih vo- 1 litvah. Po nadaljni debati se je sklenilo tudi sprejeti ženstvo v našo organizacijo.
Tuk. dekleta so skoraj same delavke. Tudi one so podvržene izkoriščevanju kapitalizma kakor mi in nesmiselno bi bilo trditi, da to izkoriščanje one ne čutijo. Občutijo ga prav dobro samo prešibke so če niso organizirane, da bi se mogle braniti. Večina teli naših deklet je uslužbenili v tovarni vžigalic, druge pa zopet drugod. Njih razmere so vse kaj druzega nego prijetne, plače vse druzega nego odgovarjajoče potrebam življenja. Za sedaj se jih tedaj sprejme v našo organizacijo, v najkrajšem času pa ustanovimo strokovno organizacijo in se bomo potem tako skupaj združeni možki in ženske lažje borili zoper naše izkoriščevalce nego sedaj.
Na delo tedaj tovarišice! V nas bodete vedno imele vredno oporo sotrpinov. Vsaka naj pristopi k nam, in vsaka naj agitira med prijateljici za našo organizacijo, za solidarnost in kmalu bo zaplapolala v Vrtojbi rdeča zastava stranke brezpravnega ljudstva v prid delavstvu in malemu kmetu.
Naprej !
Porigora. Dne 23. t. m. so priredili pri nas krščanski socialci svoj shod na katerem so razpravljali ali bi imeli razpravljati o stavki v Medvodah Goričanah. Na shodu sta prodajala svoje globokoumnosti dr. Dermastja in znani Kremžar. Ljubljanski 'Slovenec» je pripovedoval da je bilo na shodu vse polno ljudi in dosti zanimanja. Pes je pa, da je bila udeležba malenkostna in navdušenja in zanimanja ni bilo nobenega.
Dermastja je govoril o stavki v Medvodah in je h koncu priporočal delavstvu naj ne sprejme nobene ponudbe za delo v Medvode. No, priporočilo Dcrmastje je bilo pametno toda nepotrebno kajti delavstvo v Podgari ve že kje je njegovo mesto v slučaju stavk.
Kremžar je pa kremžaril o razmerah delavstva v Podgori. Tudi te razmere pozna naše delavstvo. Zaletaval se je v vodstvo papirnice in v vse kar zraven spada. Toda glejte čudo vseh čud: Sedaj nam prihajajo ti ljudje pripovedova' ' stvareh -^ jfi?t(ir;h	'':1' i
jasnem in ki jih do danes nismo ii.
ISTRA.
Zahtevajte po vseh
preprečiti ravno vsled mahinacij tuk. klerikalcev. Sedaj pripovedujejo in obljubljajo to in ono, ko pa pride resen moment puste delavstvo na cedilu, kakor so ga pustili v Medvodah. Sicer pa če imajo klerikalci pred seboj res odkritosrčne namene, zakaj pa ne povedo par grenkih tudi podgorskim liberalnim in klerikalnim narodnjakom, ki imajo vsak dan sestanke z vodstvom družbe in se pri okrogli mizi in rujni kaplici briškega vinca prav fino zabavajo na račun revnega delavstva Čebi si ti ljudje, ki imajo pri vodstvu naše papirnice uplivno besedo zavzeli za delavstvo, bi bilo stanje tega gotovo bolje nego je danes. Toda njim se gre samo za štimungo. Samo da narede nekoliko hipnega efekta, pa je vse. Z lepimi besedami bi hoteli samo privleči delavstvo na svojo stran, da bi ga potem tim lažje izkoriščali.
Med navzočimi delavci na shodu je bil tudi neki furlanski delavec, ki je prosil, da bi se vse povedalo tudi v i tal. jeziku. Odgovorili so mu «Hudiču pantalon biži v Guricu laško poslušat».
Pač vreden odgovor klerikalnih izobražencev.
Tako je končal ta nad vse klavrni shod, ki ne bo imel nobenega sadu in ni imel nobenega resnega namena. Delavstvo se je razšlo mrmljajoč prepričano, da iz te moke ne more biti nobenega kruha.
Glasovalo se ni o nobenem predlogu.— Soc. dem. se ni povabilo. Brez nas je pa seve vsaka akcija brezvspešna. Nas goriški klerikalci v «Delavskem tovarišu» prav nesramno napadajo ter na skrajno nepoštene načine žalijo. Delavci so ogorčeni na te žegnane sleparje. O kakem skupnem boju govoriti sploh mogoče ni, dokler klerikalci ne zavzamejo drugačnega stališča napram nam. Mi smo sicer z dušo in telesom na strani bojujočih se trpinov, ali svetujemo jim, naj se otresejo klerikalnega jerobstva ter naj pristopijo v vrste razredno zavednih delavcev. — V pondeljek smo imeli važno posvetovanje o štrajku v Medvodah. Povabili smo na to posvetovanje strokovnega tajnika sodr. Antona Kristana iz Ljubljane, ki se je tudi povabilu odzval in nam
Puljj. Zmaga zidarjev. Pred mesecom Ini je tuk. zidarsko podjetje Mine odpustilo iz dela 40 delavcev ne da bi se jim bilo to naznanilo 8 dni poprej. Organizacija zidarjev je seveda takoj protestirala ^oper tako nepravilno postopanje podjet-iika, ki ga je tudi tožila. Sodniška raz-irava proti omenjeni tvrdki se je vršila sa tuk. sodišču v pretečeni pondeljek. In odišče je dalo prav delavcem in prisililo gospodarja da plača delavcem 140 K od-.kodnine in vse druge troške, ki so jih ti ,.'peli.
To je zopet zmaga naše delavske organizacije proti kateri vodijo naši nasprotniki i eizprosen boj s svojimi takozvanimi na-■ >dhimi delavskimi organizacijami. No rekli in rečemo še in še bomo rekli, da se take organizacije zamore delavstvo [lokleto malo zanesti. Moč delavstva je v rzredni delavski organizaciji, ki je tudi s tf- u zadnjim korakom v prid zidarjem prikazala kaj zamore.
Delavci! v organizaciji je moč.
Važen sklep delavskega izobraževalnega društva. Odbor delavskega izobraževalnega društva v Pulju je sklenil za nadaljno delovanje društva sledeče :
.'Letošnji tečaj za analfabete v hrvatskem jc/.iku se otvori takoj ko se oglasi zadostno število obiskovalcev. V mesecu septembru piróne društvo s prirejevanjem poljudnih p t, -davanj. Društvena knjižnica in čitalnica se[ipreuredi na novo. V čitalnici ne bo na H pelago več nobenega meščanskega po-liEfchega lista, toda mesto teh se naroči dr.'.štvo na vse slovenske, hrvatske in srlske socialistične liste in na vse važnejše literarne znanstvene revije in ilustriral"" liste. V tem zmislu se uredi tudi k nožnica. Tako se bo dalo na razpolago čhf-iom mesto klavernega meščansko političnega čtiva dobro duševno hrano.
. ak je sklep odbora. Na prijateljih in somišljenikih je sedaj ležeče, da narede na- ram društvu svojo dolžnost. Jy^riprej do zmage !
' oliini boj V Istri. Niti se niso polegli J-*«vnozborskega volilnega boja smo 1 boju za deželnozborskje aa bo letošnji volilnflooj -<sji nego so bili pred letom. Še ceu »rije meseci nas ločijo do volitev, toda bo; je že na celi črti.
Seveda, niti naša stranka ne spi ampak se arav pridno pripravlja na naskok na nai dnjaške trdnjave.
I" idovi narodnega kompromisa med ital. in 4ovan. narodnjaki se že kažejo in čuda. Tal i so kakor smo jih porokovali mi na shodili in v listih. Kdor je upal na vspehe kompromisa je bil prokleto kratkoviden politik, ali pa ni poznal tuk. razmer.
l)r. Rizzi je izjavil napram nekemu dunajskemu žurnalistu, da mu je žal, da bodo hn tski narodnjaki postavili svoje kandidat- v ital. volilnih okrajih. Temu se pri,ri — je rekel Pizzi — kršenje kom-prcfaiisa. Mi seveda liimamo nič proti ako postavijo hrvatje svoje kandidate tudi v okiaje kjer je sicer zmaga zagotovljena ita|janom. Vsi ital. volilni okraji imajo v sebi. tudi lepo število hrvatskih volilcev in ten; je treba dati priložnost, da volijo po svojem prepričanju.
Pa bo morda celo dobro. Ital. nacijonalce še niso zadnje državnozborske volitve prav nict naučile. Treba jim bo pokazati tedaj zoftìt enkrat, da je v Istri večina slovanskega naroda, ki ima potemtakem pravico do večine zastopnikov.
''a nas je vse to seveda irelevantno ka Ai in kje bodo kandidirali. Mi bomo na. dili svojo dolžnost kljub narodnim prepiram na podlagi kompromisa.
i7" koliko je resno upitje «Slovenca» da nai, nastopijo duhovniki pri pri h. volitvah sai iostojno s svojim programom ne vemo. Tela bilo bi odveč, ko imajo pri pri nas du iovniki vendar vse v svojih rokah. Tudi nekoliko liberalnih učiteljev imamo, toda tel' je malo in se gotovo ne bodo upali na dan. Kajti težko je misliti, da bi se mogli že sedaj vspešno vpreti klerikalizmu. In kaj pa narede potem ti liberalci ? Naša stranka, kakor rečeno se ne ozira na^ kompromisne narodne boje in stopa letos prvič na volilno bojišče. Naš program je ;asen, je za delavca in je odbran proti klerikalizmu, kdor je za jasnost, za svobode ;uiselnost in za napredek naroda naj
pusti kompromisnike, da se med seboj pošteno obdelajo in glasuje kandidate so-cialno-demokratične stranke.
Iz stranke.
Zaupniški zbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu je na seji dne 26. t. m. vzel na znanje končni načrt politične organizacije za Trst in okolico po katerem se morajo ravnati vsi strankini pristaši. Izvolilo se je zaupnike za vse mestne okraje in okoličanske vasice. Nadalje se je sprejelo v stranko vse od političnega odbora predložene delavce ter sklenilo še sledeče :
1.)	Vsak plačevatelj strankinega davka mora prispevati zraven naročnine tudi za dobo enega leta po eno krono na mesec v sklad „Delavskega Lista".
2.)	Vse tiste strankine pristaše, ki še niso naročeni na „Delaski List" se poživlja, da se ravnajo po, sklepu strankini konference z dne 17 maja t. L, t. j. da se na-roče na „Delavski List''.
3.)	Prvo nedeljo meseca septembra se ima prirediti veliko vrtno veselico v prid „Delavskemu Listu .
Sodruge poživljamo, da delajo da ne bodo ostali sklepi na papirju ampak da bodo tudi izvršeni.
Delovanje zveze lesnih delavcev
v Avstriji.
V	nedeljo dne 26. t. m. se je vršilo v delavskem domu mesečno zborovanje organizacije lesnih delavcev.
Zborovanje je otvoril predsednik sodr. Luis, ki se je takoj spomnil umrlega član" Pausič-a, na kar so navzoči vstali menje sožalja. Nato prečita zapksjjl Mor in zapisnik zadnjega zborovanja, . ga brez druzega vzame na znanje.
Pri točki 2. poda blagajnik Colomlin blagajnično poročilo za mesec junij. Revizor sodr. Simsich poda v imenu njegovih tovarišev poročilo pregledoval ca v računov iz katerega je razvidno, da se nahaja blagajna v popolnem redu.
Zborovalci vzamejo enoglasno na znanje vsa poročila.
Nato pa poroča sodr. Colombin o delovanju zveze lesnih delavcev v Avstriji.
Ob koncu leta 1907 je imela /veza 31,249 "lanov, (J**am jo.Juiela y letu 1 »06 ie~ _'S..">!,t>: !'ovišaio se 'je tedaj število članov za 2653 in sicer: 650 na Dunaju in 2003 na deželi. Skupin je imela zveza v letu 1906, 273 v letu 1907 pa 306. Iz tega se da tudi sklepati povišanje števila članov na deželi ki tvorijo 54'90°/o vseli članov, dočim tvorijo dunajčani 45'10%-
Največ članov plačuje prvi razred, ki obsega tudi bolniško podporo. V letu 1906 je plačevalo v ta razred 18.007 članov, kar odgovarja 62.97%. V letu 1907 pa so narasli plačevale! tega razreda na štev. 22.466 = 71.10°/o- Zveza ima upanje, da «e bo na tak način dalo vpeljati samo en razred.
Vpisalo se je letos 16.116 novih članov tada samo 2653 so ostali redni v društvu. O agitaciji pove, da je bila v letu 1907 nekoliko nilačnejša vsled političnih volitev. Vklub temu je pa priredila zveza 4075 shodov in zborovanj. Na 316 shodov je poslalo osrednje vodsto tudi svoje govornike. V svrho agitacije se je potrosilo 12.915'65 K od katerih pa odpade 6794*55 v svrho uprave deželnih strokovnih tajnikov. Osrednje vodstvo je poslalo svoje zastopnike na 7 deželnih strokovnih kongresov in tri zastopnike je poslalo na mednarodni strokovni kongres lesnih delavcev v Štokardi.
V	letu 1907 se je vršilo 166 plačilnih gibanj. V 144 slučajih so dosegli delavci absolutno zmago in v 10 slučajih niso dosegli ničesar. Ta gibanja so se vršila v 1023 tovarnah katerih gibanj se je vdeležilo 9021 lesnih delavcev.
Stali so ti plačilni boji 123.712'14 K. Od teh je plačala zveza iz osrednje blagajne 62.179*40 K.
(Dalje prih.)
Listnica uredništva.
XabreXina. Za to štev. nemogoče; prihodnjič. Miren. Prepozno in obširno, tudi prihodnjič. Trst. Nemogoče.
Podgora. Dotični listič le pustite pri miru. — Vsaka polemika bi bila brezvspešna in za nas poniževalna. Da so resni jim itak noben pameten človek ne verjame. Ida. Hvala. Priobčimo v eni prih. številk.
Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOL.T. Tiska.TISKARN A MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8.
,,Delavski List
se prodaja:
V	Pni ju : v tobakarnah ZADNIK, ulica Promontore; BLAKA, ulica Giovia; Zanon, Campo Marzo; CAMUFO, ulica lircolazione del Arsenale; BENUSSI, ulica Sisiano; PETAROS, Corso Francesco Giuseppe I.
V	«orici: v tobakarnah: SCHWARZ, ul. delle Scuole, KREBEL, ul. Rabata in BAU, ul. Camposanto. IVAN HOVANSKI ul. Corno 22.
in PREGARC JEREE.
Vrtojba: FABIAN FRAN. tob.
Nabrežimi : v delavskih konsumnih ^ zadzugah.
Jesenice: MARIJA NOVAK, Gostilna prif Masarju.
Oabroviea: FURLAN BENEDIKT tob.
Nadalje, se prodaja v TRSTU, in v okolici v vseh važnejših tobakarnah.
Slovani!
Podpirajte edino
ANTON CECH
TRST - Ulica Fonderia št. 12.
|D0P
Maršale, Vermuth, i. t. d.
Odlikovani elektro fotografski atelje
za moderno slikanje
A. JERKIĆ
Via delle Poste IO
se priporoča v izdelovanje vseh v fotografsko stroko spadajočih del. — Cene zmerne. — Slikanje se vrši pri čarobni električni razsvetljavi do 7 ure zvečer.
Skladišče
ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč
E. WÒLFLER - TRST
——ulica delle Acque št. 20. -
Slovansko knjigarno in papirnico
Josipa Gorcnjca^rst^
Tovarna testni ne z jajci
Ernesto A. Vodopivez
Trst, ul. Farneto št. 13.
F"ran Mania
TRST
ulica Machiavelli štev. 8.
Mesesnel Anto
■ nriporo^"
QOSTlLr»v
— za —
rojansko cerkvijo.
UL
PAGANI
TRST. Ulica Acquedotto št. 6.
Velika zbirka igrač, okraskov, parfu-
marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d.
VINA IZVRSTNA.
Skladišče oglja, premoga in drv. e
Pošiljanje na dom na vsako stran mesta.
Mrzla in gorka jedila vedno nazazpolago.
---
Postrežba točna. Cene zmerne.
m^ Pozor! — Delavci! Širite delawski tisk! — Pozor I
I-''	V prodajalni	1
„DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE"

\ Ljubljani
na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa)
se dobe sledeče knjige in brošure:
H. Kirchsteiger: „Pod spovednim pečatom". T. knjiga 2'60 druga K 2. P. Mihalek: „Iz nižin življenja". Cena 1 K. Abditus: „Občinski socializem". Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem". Cena 20 vin.
„ „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Cena 10 vin. „ „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin. K. Mark s in F. Engels: „Komunistični manifest". Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin. „ „Proletarijat". Cena 30 vin. „ „Kapitalistični razred". Cena 30 vin. A. Kristan : „0 konsumnih društvih". Cena 20 vin. L. Warmund: „Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost" 70 v. S. Machar: „Magdalena". Cena 2 K.
„Program socialne demokracije". 4 vin. „Vun z enako volilno pravico" 4 vin. in „Zvišanje duhovniških plač". Cena 10 vin.
Vsa pisma naj se naslavljajo na
„Delavsko tiskovno družbo" v Ljubljani"
bunajsKa cesta št. 20.
Pozor! — Delavci! Širite delavski tisk! — Pozor !
Urad :
BELLINI št. 13
(blizu cerkvs Sv. Antona novega)
Telefon št. 1402-1403
Novo pogrebno društvo

Na razpolago nove in bogate pogrebne vozove. 1
VELIKA ZBIRKA SVEČ = §
Prodaja na drobno in debelo. Vsako pogrebno naročilo izvrši točno. Cene zmerne.
VODSTO.
= KNJIGOVEZNICA =
PIPPAN & BORTUZZO
ulica Valdirivo štev. 19,
= II. nad. =====
Izdeluje najfinejša in tržna dela po zelo nizkj ceni.

?ie
Gostilna „Alla Lealtà
ANTON SAITZ
ulica delle Acque
> «
Vina najfinejša, domača kuhinja
Družinske zabave.------
m
se
Gostilna „ CđSđ del Popolo
(Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catterina
U
DomaČa kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. =
Shajališče zunanjih sodrugov.