72 Maruša Korpič Lesjak1 OD ZDRAVILSTVA DO LEKARNIŠTVA Lekarništvo na Ormoškem V Ormožu so tako kot drugod v preteklih stoletjih skrbeli za zdravstveno oskrbo meščanov, kot je to bilo običajno v drugih mestih na Štajerskem. Uvod Farmacíja (tudi zdraviloslovje in starogrško φάρμακον: fármakon - zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih. Nanaša se na izdelavo zdravil in njihovo uporabo v zdravstvu. V zgodovini so bili farmacevti predvsem izdelovalci zdravil po naročilu bolnikov. Danes so farmacevti strokov- njaki na področju načrtovanja, izdelave, distri- bucije in uporabe zdravil. Z nastankom farma- cevtskih tovarn konec 19. stoletja se je začela zmanjševati vloga farmacevta kot izdelovalca zdravil v lekarnah. Tudi danes lekarnarji vse manj izdelujejo in vse več izdajajo zdravila. Pri že pripravljenih zdravilih, predpisanih na recept, je farmacevt strokovno in materialno odgo- voren za pravilno izdajo, ki naj poleg tehnične pravilnosti tudi odpravi dvome o primernosti, učinkovitosti in varnosti zdravljenja z zdravili, obenem pa spodbudi uporabo zdravil skladno z zdravnikovo zdravstveno namero.2 Simbol farmacije je sestavljen iz čaše HYGIE- IE - boginje zdravja v grški mitologiji, ki jo ovija kača, simbol modrosti, zdravja, dolgega življe- nja.3 1Maruša Korpič Lesjak, dijakinja Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva 15, 2250 Ptuj. 2Zgodovina farmacije. Najdeno 22.3.2012 na spletnem naslovu: eduwiki.si/tiki index.php?page=Zgodovina+- Farmacije. 3Grška božanstva. Najdeno 22.3.2012 na spletnem na- slovu: www.moto pajer.com/.../GRCIJA%20BOZAN- STVA.html. Zgodovina farmacije4 Lekarna je kot zakladnica zdravja. Razvijala se je postopoma skozi stoletja. Korenine sodob- nih lekarn segajo v davnino, ko so zdravilci in vrači na podlagi poskusov in napak ugo- tavljali, katere rastline skrivajo v sebi strup in kateri so tisti darovi narave, s katerimi lahko oskrbijo rano ali pozdravijo dušeč kašelj. Hitro pokvarljive zdravilne mezge je skozi stoletja plemenitila kemija, ki je bila tudi vzrok za roj- stvo farmacije, kot jo poznamo danes. Tako so sami pripravljali zdravila. Pri naših slovanskih prednikih najdemo balija, zdravilca, ki ga sre- čamo v Brižinskih spomenikih. V tistih časih se je zdravilcu reklo vrač, kar v stari cerkveni slovanščini pomeni zdraviti. V davnih časih so sami zdravili. Do 3. stoletja pr.n.št. so bili prepričani, da je bolezen božja kazen. Ko je kdo zbolel, mu nih- če ni hotel pomagati ali se ga dotikati, saj so verjeli, da bo božja kazen prešla tudi nanje. Takrat je v stari Grčiji živel nenavaden človek, imenovan Eskulap, ki je prvi začel razmišljati o zdravljenju bolnikov. Grki so ga zaradi nje- govih prizadevanj in truda spoštovali in ga za- radi izjemnega zdravniškega znanja pozneje uvrstili celo med polbogove. Cenjena je bila tudi njegova hčerka Higieja. Po smrti so mu postavljali kipe in verjeli, da lahko zdravi tudi prisotnost njegovega kipa. Nekateri vrači, ki 4Zgodovina farmacije. Najdeno 22.3.2012 na spletnem naslovu: eduwiki.si/tiki index.php?page=Zgodovina+- Farmacije. 615.1(497.4Ormož) 73 so zdravili z rastlinami, zagovori in s čaranjem, so v prepričanju, da lahko človekova duša pri- de iz kipa v telo kače, vzgajali različne kače, jih ovijali okrog Eskulapovih kipov in jih prodajali kot posvečene. Zato je kača oziroma dve kači, oviti okrog palice, še danes simbol zdravstva. Kače so mitološko pomembne tudi zato, ker simbolizirajo strup. Zdravilo in strup sta si bli- zu. Že stari Egipčani so poznali nekatera zdravila, zlasti anorganska, ki bi jih lahko uporabljali še danes, na primer bakrove spojine, znana antiseptična sredstva, pa tudi opij in mandra- goro ter druge pomembne zdravilne rastline. Stari Grki so egipčansko znanje nasledili, a v primerjavi s svojimi predhodniki niso več me- šali vraževerja z znanostjo. S tem so postavili temelje današnji medicini. Vendar so tudi Grki vedeli, da igra duhovna komponenta pri zdra- vljenju zelo pomembno vlogo. Vedeli so, da lahko v telesu dosežemo pozitivne, a tudi ne- gativne učinke ne le z nekim konkretnim zdra- vilom, ampak tudi s prevaro, s snovjo, ki nima škodljivih učinkov, na primer s sladkano vodo. To sestavino zdravljenja poznamo danes pod imenom placebo, ki »pozdravi brez zdravila«. Pomemben, z začetka našega štetja za zdrav- nike in farmacevte, je bil Galen (130–200). Nje- gova pravila sestavljanja in priprave zdravil so bila v zahodni Evropi znana 1500 let. Njegov izum je na primer hladilna krema, katere se- stava je podobna še danes. V Babilonu, dragulju starodavne Mezopota- mije, ki ga pogosto imenujemo kot zibelko civilizacije, najdemo prve dokumente o lekar- ništvu. Zdravilci tistega časa so bili duhovni- ki, farmacevti in zdravniki hkrati. O poznava- nju znakov bolezni, predpisovanju zdravil in o molitvi k bogovom pričajo glinene plošče. Tudi najstarejša lekarna na svetu je bila v osmem stoletju zgrajena v Bagdadu. V njej so izdelovali sirupe, destilirano vodo in alkohol- ne raztopine. S širitvijo arabskega vpliva čez Afriko v Španijo in južno Francijo se je njiho- vo znanje razširilo tudi v Evropo. Na evropskih tleh se prve lekarne pojavijo po letu 1000, in sicer najprej ob obalah Sredozemlja. Najsta- rejša v naši bližini je bila v Trogirju (1271). V notranjosti, v celinskem delu Evrope, pa se je večina medicinskega in farmacevtskega zna- nja ohranjala v samostanih, kjer so menihi nabirali rastline oziroma jih gojili v svojih ra- stlinjakih. Med najbolj znanimi samostani pri nas, ki so se ukvarjali z zdravili, so samostani Stična, kartuzija Žiče in pavlinski samostan Olimje, ki je tudi najbolj znana samostanska lekarna pri nas. S pojavom prvih lekarnarjev, ki so bili največkrat pomembne mestne avto- ritete, kar priča o tem, da je poklic zelo cenjen, se začno odpirati javne lekarne, ki so jih me- stni zdravniki redno nadzorovali. Ljudje so se skozi zgodovino vedno bali, da bi jih z zdravili prevarali in jim predpisovali čudežne zvarke brez vsakršnih učinkovin, zato so tudi v Lju- bljani lekarnarji nekatera zdravila izdelovali javno, pred svojo lekarno, in sicer v prisotnosti mestnega zdravnika. To je veljalo zlasti za teri- ak in druga, iz dragih čezmorskih sestavin pri- pravljena zdravila. Zato so bila zelo draga in le malo je bilo takšnih, ki so si jih lahko privoščili. Nekoč je bil zdravnik tudi lekarnar. Isti človek je nabiral zelišča, pripravljal zdravila in bolnika z njimi oskrboval, torej opravljal zdravniško in lekarniško delo hkrati. Lekarne, kot jih pozna- mo danes, so se v Evropi od medicine ločile šele v 13. stoletju. Samostojne so šele 800 let, 74 kar je v primerjavi z dobo, ko sta bili farmaci- ja in medicina združeni, malo. Rimsko-nemški cesar Friderik II. Štaufovec je bil tisti, ki je leta 1240 izdal zakon, s katerim je ločil pripravo zdravil od diagnosticiranja in predpisovanja zdravil ter ločil zdravniški poklic od lekarni- škega. Sprva je zakon veljal le za kraljestvo obeh Sicilij, potem pa je postal podlaga za le- karniško zakonodajo po vsej Evropi. Prav me- sta, ki so bila ekonomsko in družbeno razvita, postanejo kraj nastanka in razvoja javnih le- karn. Besedo apotekar zasledimo prvič konec 13. stoletja na Nizozemskem, od koder se raz- širi po vsej Evropi. To pomembno prelomnico štejemo za uradni začetek poklica lekarnarja. Izključno apotekarju je bilo dano pripravljanje in trgovanje z zdravil ter skrb za njihovo pri- merno zalogo. Prvi lekarnarji, ki so pri nas ustanovili lekar- ne, so prihajali iz Benetk, ki so bile tedaj zelo razvita in vplivna republika. Njihovi trgovci so prinašali v naše kraje zdravila, od tam pa so prihajali tudi zdravniki in lekarnarji. Še v Prešernovem času medicina ni poznala bolezenskih povzročiteljev, na primer bakte- rij in virusov, ne diagnostike, lekarnarji pa za večino bolezni niso mogli ponuditi učinkovite terapije. Takratna medicina je bila skromna in je imela le malo uspehov, zato ni presenetlji- vo, da so se bolniki v svoji nemoči velikokrat zatekli k mazačem in da so iskali uteho v veri. Vsestranski terapevtski pristopi dr. Frana Vilje- ma Lipiča, ki je med letoma 1823 in 1834 delo- val kot ljubljanski mestni zdravnik, na primer puščanje krvi in uporaba pijavk, so bili v veliko primerih povsem nemočni, celo škodljivi. Zato je Lipič v svojih zapisih večkrat obupano zapi- sal: »Zdravljenje ni pomagalo, bolnik je izdihnil.« Na Štajerskem so lekarne začele nastajati konec 16. stoletja in takrat je med prvimi kraji, in sicer leta 1587, lekarno dobil tudi Ptuj. Pred drugo svetovno vojno je imel Ptuj kar tri lekarne. Sre- di 50 let 20. stoletja je bila Lekarna Ptuj edina lekarna za širše področje, ki ga danes pokrivajo tako javni zavod Lekarne Ptuj z osmimi lekar- nami, kot Lekarna Ormož in zasebne lekarne. Lekarništvo na ormoškem Tudi v Ormožu so v preteklih stoletjih skrbeli za zdravstveno oskrbo meščanov tako, kot je to bilo običajno tudi v drugih mestih na Šta- jerskem. Ormož je imel zaradi obmejne in pre- hodne lege mesta posebno veljavo. Mesto je dajalo meščanom zaščito, v srednjem veku so se pojavili že prvi poklici. Za zdravje v mestu je skrbel ranocelnik, zdravje okoliškega kmečke- ga prebivalstva v vaseh pa je bilo prepuščeno kakšnemu domačemu ranocelniku ali zelišča- rici.5 Kljub temu da je ozaveščenost ljudi nara- ščala, so v kraju največ škode naredili mazači, »fušarji« in prodajalci »čudežnih« zdravil in sirupov, ki so prihajali na sejme in jim je po- gosto nasedlo lahkoverno, predvsem kmečko prebivalstvo.6 V Zgodovinskem arhivu na Ptuju hranijo Medi- cinsko-topografski statistični popis ormoške- ga območja iz leta 1842,7 v katerem okrožni 5Ormož skozi stoletja V., str. 260. 6Ormož skozi stoletja V., str. 262. 7ZAP, AMP, šk. 18, Medizinisch topographische Noti- tzen von Sanitäts Districte Pettau von dr. F. Sorgen 1842. 75 fizik dr. Franc Sorgen s Ptuja poroča o stanju v zdravstvenem okrožju Ptuj. V takratno ptujsko okrožje so spadali tudi okraji Velika Nedelja, Ormož in Malek. V opisu zdravniškega osebja omenja okrajnega kirurga (ranocelnika) v Or- možu Jaohanna Seyfrieda. Imel je diplomo iz leta 1842. Bil je lastnik hiše v mestu, na katero je bila vezana realna obrtna pravica kirurške obrti. V hiši je imel zelo dobro opremljeno de- želno lekarno.8 V Središču je deloval kirurg Johan Plosch, ki je imel diplomo iz leta 1828. Kot kirurg je imel osebno obrtno pravico in je bil založen z zelo dobrimi zdravili.9 Tudi v okraju Velika Nedelja je deloval okrajni ranocelnik Jožef Lešnik, ki je bil slabo zdravstveno podkovan. Njegova zdravila in instrumenti so bila »srednje dobra in zadostovala so le ob najnujnejših primerih«.10 Avtor tudi navaja, »da o kakšnih mazaških ba- bicah, mazačih in krošnjarjih, ki bi prodajali strupe, tukaj ni nič slišati«.11 V okraju Malek je delal okrajni ranocelnik An- ton Rossitsch, ki je vodil tudi lekarno. Ta je bila po kvaliteti in količini dobro založena z zdravi- li. Zdravila za svojo lekarno je nabavljal v bli- žnji Radgoni.12 V Kroniki mesta Ormož so omenjeni padarji,13 ki so delovali v mestu in okolici. Ukvarjali so se s puščanjem krvi, z vstavljanjem rožičkov, z iz- diranjem zob, zdravljenjem ran, s striženjem, z masažo in kozmetiko. Pred nastankom javnih 8Ormož skozi stoletja V., str. 264. 9Ormož skozi stoletja V., str. 264. 10Ormož skozi stoletja V., str. 266. 11Ormož skozi stoletja V., str. 268. 12Ormož skozi stoletja V., str. 268. 13SI_ZAP/0070_00068 Kronika mesta Ormož (R-70) - SIRAnet, str. 29. lekarn so padarji v svojih oficinah pripravljali odvajala, bljuvala, dristila, panaceje (zdravila za vse bolezni) in »čudodelna zdravila« v obliki napojev in mazil. Na voljo so imeli tudi kopeli. Zdravili so razne bolezni. Zaradi pomanjka- nja izprašanih ranocelnikov in kirurgov so bili padarji na deželi zelo iskani. Sredi 18. stoletja so dobili dovoljenje tudi za ranocelniško de- javnost. Prakso so opravljali javno, to je oblast tudi dovoljevala, vendar pod pogojem, da so padarji opravili predpisane izpite z oceno. Do leta 1784 so bili združeni z nediplomiranimi zdravniki v posebno zadrugo s sedežem v Gradcu. Izraz padar se je ohranil za zdravnike še v prvo polovico 20. stoletja.14 1 Poslopje ormoške stare lekarne, marec 2012. Iz fototeke Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Eno- ta Ormož. 14ZAP, AMP, šk. 18, Medizinisch topographische Noti- tzen von Sanitäts Districte Pettau von dr. F. Sorgen 1842. 76 Pogled na zgodovino ormoške lekarne Mestna lekarna Ormož je bila ustanovljena 23. oktobra leta 1909 in na podlagi koncesijske listine, izdane leta 1908 od državnega name- stništva v Gradcu mag. pharm. Gustavu Trau- tvetterju, roj. 16. junija 1864 na Ptuju. »Bil je nemškega pokolenja«. 15 Leta 1923 je magister farmacije Gustav Trautvetter zgradil na parceli številka 16 na mestu stare, s slamo krite hiše, lepo enonadstropno hišo, ki je dobila številko 42, mesto Ormož. V pritličnih prostorih je ure- dil in opremil prostore za lekarno, zgoraj pa večsobno stanovanje. 16 Omenjena stavba da- nes nosi hišno številko Skolibrova 19. Lekarna je bila do leta 1945 v zasebni lasti, nato pa je lastništvo prevzela občina. Gospoda Trautvet- terja so odpeljali v taborišče na Kidričevem. 17 Ormoška Mestna lekarna leta 1961. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan s.p. Ormož. 15SI_ZAP/0070_00068 Kronika mesta Ormož (R-70) - SIRAnet, str. 115. 16Kresnik, Zdenka: Ormož v času Karađorđevićeve in Titove Jugoslavije, str. 23. 17Lah, Petra, Zdravstvene razmere na območju Ormoža in okolice do konca 19. stoletja, str. 109. Notranjost ormoške lekarne z osebjem, v 50. letih 20. stoletja. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan, s.p. Ormož. Vhod v Mestno lekarno Ormož, v 50. letih 20. stoletja. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan, s.p. Ormož. 77 Notranjost ormoške lekarne z osebjem leta 1951. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan, s.p. Ormož. Notranjost ormoške lekarne z osebjem leta 1952. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan, s.p. Ormož. Iz Kronike mesta Ormoža18 je razvidno, da je bila njena upravnica v 50. letih 20. stoletja mag. pharm. Jelica Veselič z zaposleni tremi uslužbenci. Lekarno je vodila do leta 1965. Nato je vodstvo lekarne prevzela mag. pharm ga. Pavla Ivanuša in jo vodila do konca leta 1997. 18SI_ZAP/0070_00068 Kronika mesta Ormož (R-70)- -SIRAnet, str. 115. Vhod v Mestno lekarno Ormož leta 1952. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan, s.p. Ormož. Mestna lekarna Ormož leta 1958. Iz arhiva: Foto Host Štefan Hozyan, s.p. Ormož. 78 Ormoška lekarna je svoje poslanstvo opravlja- la v isti stavbi vse do leta 1996, ko se je pre- selila na novo lokacijo v kletne prostore novo- zgrajenega bloka na Ptujski cesti v Ormožu, ki odgovarjajo novim evropskim standardom. Leta 1998 je prevzela direktorstvo Lekarne Or- mož mag. pharm. ga. Ksenija Senčar. Lekarna Ormož posluje od januarja 1993 kot samosto- jen Javni zavod Lekarna Ormož, prej je delova- la pod okriljem ptujskih lekarn. Z 4.10.2007 je bil objavljen nov odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarna Ormož, katere ustanoviteljice so Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi in Občina Sveti Tomaž.19 Javni zavod Lekarna Ormož ima poleg lekarne Ormož, kjer je sedež zavoda, še podružnico v Središču ob Dravi, ki je odprla svoja vrata leta 196520 in priročni zalogi zdravil v ambulanti v Ivanjkovcih in ambulanti pri Svetem Toma- žu. Podružnica Središče ob Dravi je v sedanji stavbi občine na Trgu talcev že od začetka de- lovanja, le da so jo morali zaradi neustrezne opreme in prostora začasno zapreti leta 1997 in so jo obnovljeno ponovno odprli marca leta 2001. Za človeka 21. stoletja je nepredstavljivo, kako zelo so ljudje po nepotrebnem trpeli in umirali, ker še niso bila izumljena danes naj- osnovnejša zdravila, kot so cepiva, protimi- krobna zdravila in anestetiki. Toda v farmaciji še vedno niso odkrili in razjasnili vsega. Nekoč so bili zdravniki in lekarnarji združeni v istem človeku, danes pa farmacevti poleg tega, da izdelujejo zdravila, nadomeščajo ali dopolnju- 19Uradni Vestnik Občine Ormož, 15. marec 2006. Letnik 10, št. 5. 20Kronika Središče ob Dravi 1910–2010. jejo vlogo zdravnika s svetovanjem in z infor- macijami o zdravilu ter njegovem ustreznem odmerjanju. V zadnjem desetletju se je bistveno spremeni- lo delo lekarniškega farmacevta. Nekoč so far- macevti v veliki meri zdravila tudi izdelovali. Nato je vlogo izdelave zdravil prevzela indu- strija. Farmacevt je skrbel, da je pacient dobil zdravilo pravočasno. Z razvojem transportnih poti in informacijske podpore je skrb za pra- vočasnost in ustreznost zdravila lahko zame- njala druga skrb, to je skrb za pacienta. Glavno delo v lekarnah postaja svetovanje. Zdravilo je izdelek, ki šele z nasvetom o pravilni, varni in učinkoviti uporabi dobi pravo vrednost in za- res postane zdravilo. Lekarniška dejavnost je dejavnost osnovnega zdravstvenega varstva- izdajanje zdravil na recept.21 V lekarni pa je na voljo vedno več zdravil, ki se izdajajo tudi brez recepta in so varna le ob pravilni uporabi, za kar sta ob vročitvi odgovorna magister farma- cije in farmacevtski tehnik. Na voljo pa so še številni drugi izdelki, ki pomagajo ljudem pri ohranjanju zdravja in njihovega dobrega po- čutja. V Lekarni Ormož in lekarniški podružni- ci Središče ob Dravi je trenutno zaposlenih 6 magistrov farmacije in trije farmacevtski teh- niki. 21Poslovno poročilo Lekarne Ormož. Interno gradivo. Ormož, 2010. 79 Ključne besede Farmacija, farmacevt, lekarna, lekarnar, medi- cina, zdravilstvo, zdravila. Spletni viri - Grška božanstva. Najdeno 22.3.2012 na spletnem naslovu: www.moto pajer.com/.../ GRCIJA%20BOZANSTVA.html. - Zgodovina farmacije. Najdeno 22.3.2012 na spletnem naslovu: eduwiki.si/tiki-index. php?page=Zgodovina+Farmacije. - Zdravje, zaščita, imunski sistem, zdravila. Najdeno 23.3.2012 na spletnem naslovu: www.rajnazemlji.freei.me/znanost.... - Zdru- žene države Amerike. - Zakon o lekarniški dejavnosti. Najde- no 23.3.2012 na spletnem naslovu www. mz.gov.si/fileadmin/mz.../lekarniska_dejav- nost_260112.pd. Pisni viri - Die Apotheke. Historische Streiflichter, 1996. - Kronika Središče ob Dravi 1910-2010, 2011. Središče ob Dravi. - SI_ZAP/0070_00068 Kronika mesta Ormož (R-70)-SIRAnet, str. 29. - ZAP, AMP, šk. 18, Medizinisch topographi- sche Notitzen von Sanitäts Districte Pettau von dr. F. Sorgen 1842. - Poslovno poročilo Lekarne Ormož. Interno gradivo. Ormož, 2010. - Uradni Vestnik Občine Ormož, 15. marec 2006. Letnik 10, št. 5. Literatura - Peter Borisov: Zgodovina medicine. Ljubljana 1985. - Petra Lah: Zdravstvene razmere na območju Ormoža in okolice do konca 19. stoletja. Diplomska naloga. Ormož 2009. - Zdenka Kresnik: Ormož v času Ka- rađorđevićeve in Titove Jugoslavije. Ormož 2007. - Marija Hernja Masten: Nekaj drobcev o zdravstvu ormoškega območja do prve polovice 19. stoletja. V: Ormož skozi stoletja V., Ormož 2005, str. 257- 272. Povzetek Nekoč je bil zdravnik tudi lekarnar. Isti človek je nabiral zelišča, pripravljal zdravila in bolnika z njimi oskrboval, torej opravljal zdravniško in lekarniško delo hkrati. Tudi v Ormožu so v pre- teklih stoletjih skrbeli za zdravstveno oskrbo meščanov tako, kot je to bilo običajno tudi v dru- gih mestih na Štajerskem. Za zdravje v mestu je skrbel ranocelnik. Kljub temu da je ozaveščenost ljudi naraščala, so v kraju največ škode naredi- li prodajalci »čudežnih« zdravil in sirupov, ki so prihajali na sejme in jim je pogosto nasedlo lah- koverno, predvsem kmečko prebivalstvo. Me- stna lekarna Ormož je bila ustanovljena 23. ok- tobra leta 1909 in na podlagi koncesijske listine, izdane leta 1908 od državnega namestništva v Gradcu mag. pharm. Gustavu Trautvetteru. Leta 1923 je magister farmacije Gustav Trautvetter v danes Skolibrovi ulici 19 zgradil lepo enonad- stropno hišo in v pritličnih prostorih uredil ter opremil prostore za lekarno. 80 Lekarna je bila do leta 1945 v zasebni lasti, nato pa je lastništvo prevzela občina. Iz Kronike me- sta Ormoža je razvidno, da je bila njena uprav- nica v 50. letih 20. stoletja mag. pharm. Jelica Veselič z zaposlenimi tremi uslužbenci. Vodstvo lekarne je leta 1965 prevzela mag. pharm ga. Pavla Ivanuša in jo vodila do konca leta 1997. Ormoška lekarna je svoje poslanstvo opravlja- la v isti stavbi vse do leta 1996, istega leta se je preselila v nove prostore na Ptujsko cesto. Podru- žnica v Središču ob Dravi je odprla svoja vrata leta 1965. Za človeka 21. stoletja je nepredstavljivo, kako zelo so ljudje v preteklosti po nepotrebnem tr- peli in umirali, ker še niso bila izumljena danes najosnovnejša zdravila. Lekarna je zakladnica zdravja. Poslanstvo lekarne je bilo v zgodovini in je danes skrb za zdravje ljudi. Jožica Megla1 90 LET ŽUPANOVE KAPELE V CVETKOVCIH V članku je predstavljen kratek opis Županove kapele, ki leži v vzhodnem delu vasi Cvetkovci ob magistralni cesti Ptuj-Ormož. Kapela je stara 90 let, zgradili pa so jo po 1. svetovni vojni. Ob 90-letnici je doživela temeljito prenovo in bila blagoslovljena na isti dan kot 1920. leta. V nedeljo, 5. septembra 2009, je bilo v Cvetkovcih posebej slovesno, saj so ob 90-letnici blagoslovili prenovljeno Županovo kapelo. Kapelica, posvečena Svetemu srcu Jezusovemu, stoji ob glavni cesti Ptuj-Ormož, na desni strani na začetku vasi, če se peljemo v smeri Ptuja. Je simbol in ponos kraja, saj obvladuje ta mali kraj kot cerkev. Danes sta ob Jezusovem kipu še kipa Marije in Jožefa. Kapelo so dale pozidati častilke Presvetega srca Jezusovega. Tako jih je poimenoval pridigar (pridiga se je ohranila) ob blagoslovitvi, 5. septembra 1920. leta, župnik Pavel Vesenjak iz Moškanjcev. Graditeljice so bile polsestri Marija Poplatnik in Alojzija Veldin ter njuna nečakinja Terezija Geč. V težkih časih po prvi svetovni vojni so morale kar dobro gospodariti, da so zmogle gradnjo kapele, kar je bil za tiste čase velik zalogaj. Gotovo je bila v njihovih srcih globoka vera in zavedanje majhnosti spričo grozot, ki jih je povzročila vojna. S fronte se mnogi niso vrnili, mnogi so se vračali pohabljeni, vendar neizmerno hvaležni Bogu, da so prišli domov in da je vojne za zmeraj konec. Med njimi je bil tudi svak obeh polsester Anton Geč, Županov, 1 Jožica Megla, profesorica slovenskega jezika, Šolski center Ptuj, strojna šola, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj. 726:27.523.43(497.4Cvetkovci)