Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 91	poročila OBZORJA STROKE	S.E.D.
m
Drugi članki ali sestavki / 1.25	Tita Porenta
POROČILO DELOVNE SKUPINE ZA ETNOLOŠKO MUZEOLOGIJO PRI SED
Zvezda Delak Koželj
Drugi članki ali sestavki / 1.25
POROČILO DELOVNE SKUPINE ZA ETNOLOŠKO KONSERVAJORSIVO PRI SED
Obsežnejše, dolgoročne naloge delovne skupine so:
-	priprava gradiv za prostorsko načrtovanje na državni ravni,
-	priprava seznama etnoloških spomenikov in območij državnega pomena, s tem pa odlokov za njihovn razglasitev na vladi RS in izdelava odločb lastnikom,
-	načrtovanje in izvedba mreže regionalnih muzejev na prostem (v okviru strategije varstva identitete posameznih regij),
-	delo pri zbirnem registru dediščine,
-	varstvena metodologija,
-	problematika varstvene zakonodaje,
-	oblikovanje vsebine specialističnega študija etnološkega konserva-torstva,
-	mednarodno strokovno sodelovanje.
Srečujemo se na rednih delovnih sestankih na ohmočju nekdanjih sedmih regionalnih zavodov, kamor vabimo tudi tamkajšnje kustose etnologe, in občasno na Upravi RS za kulturno dediščino. Na teh srečanjih obravnavamo izvedbo skupnih nalog in rešujemo sprotne težave, ki nastaj^o ob rednem deiu. Ogledamo si opravljene in načrtovane obnovitvene posege na objektih in območjih etnološke dediščine oziroma se seznanjamo s tamkajšnjo varstveno problematiko. Po potrebi s kličemo etnološko konservatorsko komisijo.
Leta 2001 smo izpolnjevali opredeljene stalne naloge, poleg tega pa sodelovali pri organizaciji drugega SEKA (simpozija etnologov kon-servatorjev) v Paklenici in pripravili glavnino prispevkov za »konservatorsko« številko Glasnika SED. Za zbornik o evropskih muzejih na prostem, ki se pripravlja na Češkem, smo poslali temeljne podatke o naših muzejih na prostem.
Leta 2002 bomo nadaljevali stalne naloge in si še posebno prizadevali za utrditev aktualne konsolidacije etnološkega konservatorstva v okviru reorganizacije varstvene službe. Tako načrtujemo organizacijo tretjega SEKA na območju Kozjanskega parka in strokovno ekskurzijo po ekomuzejih Alzaeije. Nadaljevali bomo tudi evidentirale sušilnic in varstvenih posegov na kozolcih.
Občni zbor društva je bil lani v znamenju volitev v organe društva. Kot članica lO SED v prejšnji postavi sem bila predlagana za pripravo in izvedbo občnega zbora in volitev ter bila znova izvoljena v !0 SED in za vodjo delovne skupine za etnološko muzeologijo. Delovna skupina za etnološko muzeologijo pri SED. ki šteje več kot 50 članov, je preteklo leto delovala v skladu z zastavljenim programom nove predsednice dr, Brede Čebulj - Sajko, nadaljevala začete akcije ter se povezovala s preostalimi sekcijami društva in Slovenskim etnografskim muzejem.
1	SAMOSTOJNE DEJAVNOSTI
/./ Oblikovanje etičnega kodeksa
Koordinatorka za oblikovanje etičnega kodeksa muzealcev Magda Peršič iz Notranjskega muzeja je v poročevalskem letu pripravila vprašalnik, ki je bil zastavljen kot podlaga za pripravo posebnega dodatka za muzejske delavce k splošnemu etičnemu kodeksu etnologov, in sodelovala pri pripravi etnološkega večera na to temo. K sodelovanju so bili povabljeni vsi člani naše delovne skupine. Vprašalnik je bil objavljen tudi na spletni strani društva.
1.2 Spletna stran r Internetu
Novembra smo posredovali tekstovni del za oblikovanje spletne strani delovne skupine za etnološko muzeologijo, v okviru katere smo izpeljali tudi eno od v programu za leto 2001 predvidenih samostojnih dejavnosti delovne skupine v zvezi z izmenjavo potujočih oziroma ohčasnih etnoloških razstav.
Še vedno se pripravljajo rubrike in kratek historial skupine ter zbirajo podatki o zbiralni politiki pri nblikovanju etnoloških zbirk zaradi pridobivanja eksponatov (»borza predmetov«) in podatki o etnološki videoprodukciji v slovenskih muzejih.
2	SKUPNI AKCIJI S SLOVENSKI M ETNOGRAFSKIM MUZEJEM
2.1 Priprava m prijava projekta EVIDENTIRANJE NEOBDELANIH IN NEOBJAVLJENIH ETNOLOŠKIH IN SORODNIH ZBIRK, KI SE HRANIJO IZVEN PRISTOJNIH MUZEJSKIH ZBIRK NA SLOVENSKEM ETNIČNEM OZEMLJU na programski razpis ministrstva za kulturo. Projekt smo pripravile Bojana Rogelj -Škafar, Alenka Simiktč in l ita Porenta. Njegova vsebina je bila usklajena s trenutno veljavno zakonodajo in strokovnimi merili Slovenskega etnografskega muzeja kot matične ustanove. Projekt je bil predstavljen vsem članom delovne skupine na sestanku 7. novembra 2001. 2.2V sodelovanju z Barbaro Sosič, vodjo sekcije za dokumentacijo pri Skupnosti muzejev Slovenije, smo 13. junija organizirali ogled dokumentacijskega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja. Seznanili smo se s sistemom urejanja dokumentarnega gradiva SEM {fototečnega, slikovnega in arhivskega) ter
S.LD.
OBZORJA STROKE poročila
Glasnik S.E.D 42/1. 2 2002. stran 100
načini arhiviranja in t ran skri hiranja etnoloških terenskih zapiskov. Člani naše delovne skupine so biti povabljeni na nadaljevanje tovrstnega izobraževanja jeseni, ko je strokovni delavce za fotografijo v Narodnem muzeju Tomaž Lauko predaval o različnih medijih za prenos fotografije, njihovi konscrvaciji in načinih pravilnega shranjevanja fotografskega gradiva. Nalo smo si pod strokovnim vodstvom ogledali razstavo o modrotisku na Slovenskem, ki jo je pripravil mag. Andrej Dular.
3 POVEZOVANJE Z DRUGIMI SEKCIJAMI
3.1	Člani delovne skupine so bili povabljeni k oblikovanju predlogov za Murkovo nagrado in priznanja. Predlogov ni bilo.
3.2	Lani smo začeli sklop strokovnih prispevkov, v katerih bo vsako leto predstavljeno etnološko delo enega od članov naše delovne skupine. Leta 2001 je bila prva predstavljena kolegica Ida Gnil-šak iz Čebelarskega muzeja (PORENTA, Tita 200L Prenovljena stalna razstava Čebelarskega muzeja v Radovljici. V: Etnolog 11),
Druge objave:
-	DOLŽAN ■ ERŽEN. Tatjana 2001: Etnologija in študijski krožki, V: Glasnik SED 41/1. 2.
-	KERŠ1Č Irena, Bojana Rogelj Škafar, Polona Sketelj, Janja Žagar 2001: Izbiranje, zbiranje in interpretiranje. V: Glasnik SED 41/1, 2.
-	MAKAROVIČ, Gorazd 2001: Tri načela, ki so kompas in merilo muzejskega dela. V: Glasnik SED 41/3, 4.
-	PORENTA, Tita 2001: Uvod k referatom etnologov muzealcev. V: Glasnik SED 41/1, 2,
-	- - 2001: Posredovanje etnološke dediščine v Tržiškem muzeju. V: Glasnik SED 41/1, 2.
-	PORENTA Tita, liarbara Sosič 2001: Kratko poročilo o ogledu dokumentacijskega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. V: Glasnik SED 41/3, 4.
-	ROŽEN D L RG AR ŠEGA, Tanja 2001: Muzejska ponudba etnoloških vsebin. V: Glasnik SED 41/1, 2.
-	S KRT, Darja 2001: Avdiovizualno na etnoloških razstavah. V: Glasnik SED 41/1, 2.
Poljudni Članek / 1,05
Janez Rus
m
cvi
& ll^yiii®1'

KONGRES ŠTUDENTOV ANTROPOLOGIJE V BARCELONI
Congre* Internacional dEstudianis dAniropologia, na kratko C1EA, je bil v svojih zgodnejših izdajah zasnovan kot srečanje španskih študentov antropologije, vendarJe postopno prerasel v mednarodno srečanje. Zadnji CIEA je potekal v Centru moderne kulture Barcelona (CCCB) v prvih treh dneh novembra 2001 pod naslovom Skupnost delovanja antropologije. Akademska skupina Antropologije Univerze v Barceloni (kije CIEA 2001 organizirala skupaj s prav tako skupino Kje smo Avtonomne univerze v Barceloni) je udeležencem izrazila dobrodošlico z manjšim darilom: reprodukcijo noža Malinovvske-ga, ob seveda pojasnjevalnih in razlagalnih prispevkih, ki spremljajo kongrese, ter ne nazadnje katalogu predstavljenih člankov. Namen CIEA je bil vzpostaviti okvir dialogu o delovanju antropologije v sodobni družbi, zato so se prispevki razvajali v debate, odprte za vse, ki so želeli sodelovati, namenjene pa so bile predvsem študentom. Udeleženci iz večinoma špansko govorečih držav (z nekaj izjemami) smo lahko v dopoldanskih urah slišali 20 predstavitev prispevkov, razdeljenih na tri sklope, ki so antropologijo prikazovali s treh zornih kolov: kot ohranjevalko, posredovalko in diskurz o človekovem obstoju. O antropologiji kot ohranjevalki so govorili predstavniki iz portugalskih in nekaterih južnoameriških univerz na podlagi arheologije in raziskovanja urbanih središč, drugi sklop je obravnaval antropologijo v vlogi posredovalke, denimo v jezikovnih nesoglasjih med geji in v kiberprostoru. pa še na območjih mest Miranda do douro in Alicante. V tretjem delu smo slišali poleg nekaj teoretičnih prispevkov še enega o plesnem festivalu Enmidanca 2001 v mestu Evora in drugega o vprašanjih presaditve organov. V popoldnevu drugega dne smo na pobudo študentov iz programa Erasmus v Barceloni (Erasmus je program izmenjave študentov evropskih univerz, ki ga financira Evropska unija: v tem študijskem letu v njem sodeluje pet študentov iz OEiKA) pripravili pogovor o različnih modelih (študija) antropologije na evropskih univerzah in naših poznejših «izhodih«, to je zaposlitvenih možnostih. V zvezi s temi je predvsem tekla beseda in se iztekla nekje med posameznimi mnenji, temelječimi na že oblikovanih idejah, denimo te o težavah pri zaposlovanju po končanem študiju, za katero sem dobil občutek, da je med barcelonskimi študenti splošno prisotna, in kije še nisem povsem dojel. Barcelona se denimo opisuje kot mesto muzejev (samo v mestu jih je slabih 50). festivalov in tradicionalnih praznikov (382 prireditev v tednu pred mestnim praznikom je lani septembra obiskalo milijon ljudi), odrske umetnosti (trenutno naj bi bilo okrog 120 gledaliških odrov) in kinematografske produkcije (lanska festivalska in kinematografska uspešnica je bil dokumentarec En construccion o revitalizaciji dela četrti Ei Raval) ter končno kot mesto vsakršnih raznolikosti. Na kongresu smo videli videofilma Imigranlke v Kataloniji ter Odvisniki in imigracije v barcelonski četrti Can Tunis. Po projekciji sta sprožila precej obširno debato o problematiki, antropološkem raziskovanju tovrstnih tem in drugih težavah, s katerimi se srečuje Barcelona. Razšli smo se brez velikih sklepov, všeč nam je bilo spoznavanje kolegov iz drugih držav, opazili smo, da potrebujemo refleksijo in da bomo že še nadaljevali z razmišljanjem. Kongres na medtnrežju:
http://www.terra.es/personal4/antr2001/indice.htm