\I7
s«-
v *
rr* o»
i g ^«fesr
- _
>8
t:
Poskusno uvajanje lokalnega prevoza
V zadnjem letu dober Zgodba o KLI-ju, ostanki trend zaposlovanja nekega drugega časa
Patrik Divkovič - logaški športnik leta 2016
NOVA STANOVANJA V LOGATCU
Za prodajo smo zgradili več novih stanovanj. Nekaj je že prodanih, ostala so vam na voljo za nakup. Eno trosobno stanovanje je takoj vseljivo, devet jih bo v objektu, ki se pravkar končuje, vseljivih konec meseca maja 2017.
Prednost lokacije s stanovanji je v tem, da lahko po urejenem pločniku pridete do 500 metrov oddaljenega centra - trgovin, banke, zdravstvenega doma, cerkve, šole, vrtca, občine... Tam je tudi avtobusna in železniška postaja. Ob objektu je na novo urejena lokalna cesta s pločniki in javno razsvetljavo. Do zelenih površin namenjenih za rekreacijo in sprehode je le nekaj metrov. Idealno, če imate na primer kakšnega kužka ali se želite le sprehoditi v naravi. Do avtocestnega odcepa proti avtocesti je le 50 metrov. 15 minut - 25 kilometrov je do Ljubljane.
Stanovanja so povsem nova, zato imate za ta stanovanja tudi vse garancije, ki jih morate v skladu z zakonom dobiti pri novogradnjah - za konstrukcijo objekta imate 10 let garancije!
Objekt je zgrajen v skladu s sedanjimi predpisi in standardi, kar pomeni, da boste bivali varno (npr. potres) in varčno, saj bodo stroški bivanja majhni. Vsa stanovanja imajo talno gretje, ogrevanje je izvedeno s toplotno črpalko. Zasteklitev je z energetsko varčnimi okni s troslojno zasteklitvijo in vmesnim polnjenjem posebnih plinov za čim boljši energetski izkoristek. Fasada je obložena s toplotno izolacijo debeline 15 centimetrov, pod tlakom pritličja je 20 centimetrov izolacije in v stropih man-sardnih stanovanj 30 centimetrov izolacije! Energetska izkaznica je izdelana - B2.
Pritlična stanovanja imajo po celotnem stanovanju po tleh keramiko, enaka keramika se nadaljuje tudi v celotni kopalnici, da stanovanje tvori harmonično celoto. V nadstropjih je po celotnem stanovanju parket. Kopalnice imajo razgibano keramiko, katere kombinacije so izrisali strokovnjaki.
Kopalnice so opremljene, v njih se nahajajo banje za večerna razvajanja.
Seveda so stanovanja opremljena s proti-vlomnimi, protipožarnimi in protihrupnimi vhodnimi vrati v stanovanja. Tudi keramika, parket in notranja vrata so kvalitetna in modernega videza. Objekt je priključen na optični kabel, kar vam zagotavlja vrhunsko dobavo televizijskih programov in brezhiben in hiter internetni prenos. Okolica objekta bo povsem dokončana, za 14 stanovanj v kompleksu je na razpolago 23 parkirišč.
Nudimo vam le še dva dvosobna stanovanja, ostala stanovanja so trosobna, vsa so manjših površin in modernih razporedov. Kuhinja, jedilnica in dnevna soba je vedno skupen, odprt osrednji prostor stanovanja. Vsa stanovanja so resnično svetla!
Za čim večjo intimo in mir v objektu ima objekt dva vhoda. V enem so le tri stanovanja
in v drugem šest stanovanj. V pritličju imate ograjene atrije, delno tlakovane in delno ozele-njene. Največji je velik celih 216m2. Mansarda pravzaprav ni mansarda, saj ima ob robovih povsod stojno višino, višina stropov pa je nad-standardne 3 metre!
Vsem stanovanjem pripadajo kleti, ki so zidane in s keramiko po tleh velikosti od 3 do 5.5m2. V vsako klet je napeljana elektrika iz stanovanja! V objektu sta tudi dve kolesarnici.
Ker smo sami investitorji, je ob nakupu stanovanja vaš edini strošek poleg kupnine le še vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo! Prodajna cena zajema torej prav vse stroške in davke!
To so ena redkih povsem novih stanovanj, ki jih lahko kupite na tem koncu Slovenije!
Vabljeni na ogled po predhodnem dogovoru.
Investitor je AA Invest d.o.o., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec. Kontaktna oseba Sandi Kogovšek, 041/634 151, sandi.kogovsek@gmail.com
UVODNI
IZ VSEBINE
Iz občinske hiše
Aktualno
Varnostni pas rešuje življenja.................................................................str. 5
Poskusno uvajanje lokalnega prevoza..................................................str 7
Ob delavskem prazniku:
zahteven trg naj ne skali medčloveških odnosov................................str. 9
OŠ 8 talcev dobila novo kotlovnico...................................................str. 10
Dan za spremembe in sodelovanje tudi v Logatcu...........................str. 11
V zadnjem letu dober trend zaposlovanja in rast delovnih mest ....str. 14
Logaški IOC spodbujata razvoj podjetništva....................................str. 15
Zgodba o KLI-ju, ostanki nekega drugega časa...............................str. 16
Podeljena jubilejna Linhartova priznanja..........................................str. 23
Društvo likovnikov Logatec - obogatitev domačega kraja............str. 24
Logistika - alfa in omega vsega v Logatcu.......................................str. 28
Sport
Patrik Divkovič - logaški športnik leta 2016
Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini
Izdajatelj: Občina Logatec,
Tržaška 50 A, 1370 Logatec
Odgovorna urednica:
Blanka Markovič Kocen
Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi.
Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Gorenjska c. 20, 1234 Mengeš Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izzida: 12. 5. 2017 Naklada: 4.650 izvodov
Naslovnica: Prvomajski pohod na Lovsko kočo Foto: Miran Antončič
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
Spoštovane, spoštovani,
mesec maj je v polnem razmahu, vse diši po cvetju, spominja na delavske upore, vabi v naravo in kaže veselje do življenja. Maj je čas šmarnic.
Ob 1. maju, prazniku dela, se pogovarjamo o časih, ko smo delo brez velikega truda dobili vsi. Tudi tisti, ki niso dokončali osnovnega šolanja ali so imeli kakšno telesno hibo. Vse se je spremenilo. Postajamo vedno zahtevnejši kupci. Blago in storitve želimo takoj, z zelo kvalitetnimi materiali in nizkimi cenami. Vsi vse vemo in znamo, kupec je »kunde«, ker ima denar. Ko pa smo prodajalci, proizvajalci ali opravljamo storitev, smo v drugi vlogi. Izračunati moramo lastno ceno proizvodu, biti konkurenčni na prepolnem trgu in proizvod prodati. Trg je neusmiljen, želi takoj in poceni. Za dosego cilja iščemo rezervo v delovni sili, posledica so nizke plače in nezadovoljstvo. Krhajo se odnosi delodajalec-delojemalec. Veliko je stresa in skozenj bolezen. Na boljše bi se obrnilo z bolj življenjsko delovnopravno zakonodajo, prilagoditvijo delovnega časa in fleksibilnim zaposlovanjem. Vsi zdravi smo si dolžni z vsem svojim znanjem in poštenim delom služiti kruh. Delo ni samo vir zaslužka, je tudi družbeno in politično zelo velikega pomena na poti razvoja. Delo mora biti cenjeno in spoštovano in ni samoumevno. Delodajalec mora delavcu zagotoviti dostojanstvo, pošteno plačo in strmeti k uravnoteženim razmerjem med delom in kapitalom. Delavec pa mora tudi z vsemi svojimi zmožnostmi skrbeti za korektno delo, pripadnost podjetju ter za ugled izdelka in podjetja. Mnogo o skrbi za delavca, kapitalu in lastnini v svojih knjigah piše naš dr. Andrej Gosar. Vsem nam bi njegova razmišljanja morala biti smernice v pravičnejši družbeni red. Vse to smo ljudje.
Delavec - delodajalec, potrošnik - proizvajalec so drug drugemu potrebni, tako kot dan - noč, mož - žena, vdih - izdih. Vse je eno, v ciklusu povezano, in daje celoto, moč in želeni cilj. Uspeh dveh povezanih je v harmoniji in ravnovesju. Ravno to pa lahko občudujemo in začutimo v čudoviti naravi. Arhitekt Jože Plečnik je v njej zajemal z veliko žlico, predvsem v gorah je dobival navdih za svoje vrhunsko umetniško ustvarjanje. Vedno se je zahvaljeval Stvarniku za čudovito stvarstvo. Maj je poln take simbolike in spoznanj. Na predvečer 1. maja se še vedno kurijo kresovi, postavljajo mlaji, simboli svobode in bujne rasti. Lepo praznovanje delavskega praznika in vse lepo v majniku vam želim.
Župan Berto Menard
LOGASKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
3
IIZ OBČINSKE HISE BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI ZA OBČANE
Obveščamo vas, da bo tudi v letu 2017 na voljo brezplačna pravna pomoč, ki jo izvaja Pravno - informacijski center nevladnih organizacij - PIC iz Ljubljane.
Svetovanja bodo potekala v Upravnem centru Logatec. Zaradi lažje organizacije dela svetovalcev se je tudi v tem letu treba vnaprej najaviti in si rezervirati termin. Brezplačni pravni nasvet vam bo zagotovljen, če boste svoj obisk najavili na tel: 01/7590600, ali poslali e-po-što na naslov tanja.oblak@logatec.si, ali se osebno zglasili v recepciji Upravnega centra Logatec pri gospe Tanji Oblak.
Občina Logatec
Datumi izvajanja brezplačnih pravnih nasvetov v letu 2017:
MESEC	DATUM	URA
Maj 2017	31.5.2017	12.00-17.00
Junij 2017	28.6.2017	12.00-17.00
September 2017	27.9.2017	12.00-17.00
Oktober 2017	25.10.2017	12.00-17.00
November 2017	29.11.2017	12.00-17.00
CELOSTNA
PROMETNA
STRATEGIJA
OBČINE
LOGATEC
Logatec potuje zeleno
Naložbosofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija ¡z koheziiskegasklada
EVROPSKA UNIJA
KOHEZIJSKI SKLAD
NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST
Po večmesečnem delu in številnih aktivnosti, ki so potekale v tesnem sodelovanju s ključnimi deležniki ter občankami in občani Logatca, je občinski svet v sredo, 18. aprila 2017, na 17. redni seji potrdil Celostno prometno strategijo (CPS).
CPS se je pripravljal eno leto, v okviru izdelave pa je bilo izvedenih več aktivnosti, med njimi štiri javne razprave, intervjuji s ključnimi deležniki, delavnice, anketa in različni promocijski dogodki. Obsega analizo stanja, vizijo, strateške usmeritve in cilje ter ukrepe, zapisane v akcijskem načrtu, ki bodo vodili h kakovostnejšemu življenju v Logatcu in širše.
Ob tem izpostavlja štiri prioritetne stebre, ki jih bodo spremljale tudi promocijske in ozaveščevalne akcije, in sicer:
I.	Boljše možnosti za pešačenje in kolesarjenje v celotni občini,
II.	Urejanje tranzitnega prometa,
III.	Krepitev lokalnega javnega prometa,
IV.	Skupni trud javne uprave, šol in podjetij k razvoju trajnostne mobilnosti.
Potrjena in sprejeta Celostna strategija predstavlja akcijski dokument, preko katerega bo občina lažje uresničevala dolgoročne, strateške in trajnostne rešitve, ki bodo pripomogle k še višji kakovosti življenja v občini. Sprejeta strategija in potrjen akcijski načrt za njegovo izvedbo namreč predstavljata osnovo za nadaljnje urejanje prostora in prometa v občini ter možnosti za pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev, ki bodo v okviru nadaljnjih razpisov različnih ministrstev namenjena ukrepom na področju trajnostne mobilnosti.
V maju bo celoten dokument Celostne prometne strategije, kjer so navedeni konkretni ukrepi za uresničevanje prioritetnih ciljev razvoja trajnostne mobilnosti v Logatcu, objavljen na spletni strani www.logatec.si in v tiskani obliki, ki bo dostopna na Občini Logatec.
CIVILNA ZAŠČITA BO PREIZKUSILA USPOSOBLJENOST
V soboto, 3. junija 2017, bo v popoldanskem času na območju vsaj treh krajevnih skupnosti logaške občine potekala velika vaja Civilne zaščite, v kateri bodo sodelovale vse enote in službe v občinskem sistemu zaščite in reševanja, helikopter Slovenske vojske, Uprava RS za zaščito in reševanje ter enote ZiR iz občine Log-Dragomer.
Namen vaje je preveriti tako štabno strukturo in način vodenja kot tudi preizkusiti praktično znanje vseh enot, potekala pa bo po šestih scenarijih, ki se bodo dogajali na različnih, večinoma skritih lokacijah, saj vaja ni prikaznega značaja. Isti dan bo začenši ob 17.00 pred Narodnim domom tudi dan zaščite in reševanja, kjer se bodo lahko občani seznanili in videli vse enote
na enem mestu, sodelovali v nagradni igri, si ogledali preizkus gašenja v simulatorju z inovativnim gasilnim sredstvom, sisteme za domačo protipoplavno zaščito in še marsikaj, kar jim lahko pomaga, da se zaščitijo pred nesrečami.
Intendatska ekipa CZ bo za obiskovalce dogodka pripravila dobrodelni golaž, izkupiček katerega bo namenjen za nakup šolskih potrebščin za šoloobvezne otroke iz socialno najšibkejših družin. Kdor bo prispeval za golaž, pa bo pridobil vstopnico za koncert skupine Mambo Kings, ki bo isti dan (3. 6.) v Grajskem parku Vitez.
Damjan Barut
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	4
28

IZ OBČINSKE HIŠEI
varnostni pas rešuje življenja
Nacionalne preventivne akcije Varnostni pas, ki je med 13. in 24. marcem potekala v Sloveniji, so se letos udeležili tudi člani SPV Logatec, ki so skupaj s predstavniki ZŠAM Logatec, policije in občinskega redarstva na več lokacijah pred logaškimi šolami in vrtci nadzirali uporabo varnostnega pasu s poudarkom na privezovanju otrok.
Po besedah vodje občinskega redarstva Jureta Plečnika, ki je uporabo varnostnega pasu nadziral pred OŠ Tabor Logatec, kršitev niso ugotovili. Plečnik je pohvalil občane, da navodila upoštevajo in svoje otroke skrbno pripenjajo z varnostnim pasom.
Nudimo vam:
•	Odkup lesa na panju ali kamionski cesti
•	Klasično in strojno sečnjo
•	Žičničarsko spravilo
»Po podatkih policije pa je uporaba ali bolje neuporaba varnostnega pasu dokaj pereč problem,« dodaja. »Gre za številne kršitve predvsem pri prevozu otrok. Starši verjamejo, da jim na krajših relacijah otrok ni treba privezovati. Po razpoložljivih podatkih pa se največ nesreč zgodi dva kilometra pred domom.
Vedno, ko se z vozilom premikamo, je torej treba uporabljati varnostne pasove.«
Zagotavljamo konkurenčne cene ter plačilo po dogovoru.
info:
TAKSUS^
TAKSUS, gozdarski inženiring, i W Reika cesto 21,6258 Prestranek
:i inženiring, d .0.0.
------ ik
(g) 030 329 527
-yy-^rn
JAN SPORT :m
TRGOVINA IN SERVIS KOLES
Najdete nas na naslovu:	DELOVNI ČAS	+386 (0)1 7552 598
Pod Hruševco 34B,	PON-PET: 9h-12h & 14h-19h	gg info@jan-sport.si
VRHNIKA	SOB: 8h-12h
VRnmlVM	Q www.|an-sport.si
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
5
IZ OBČINSKE HIŠE

IGRAJ TENIS v LOGATCU!
TENIŠKI^ KLUB VRHNIKA
VABI K VPISU
NOVIH OTROK/ČLANOV
V mesecu maju in juniju vabimo vse otroke k vpisu v teniško šolo TK Vrhnika. Delujemo v krajih Vrhnika, Dragomer, Borovnica in v Logatcu. Z novo trenersko ekipo imamo več kot 20 let izkušenj z delom v tenisu in otroki.
Teniški vrtec
Namenjen je najmlajšim članom tenisa. Program obsega učenje osnov teniške igre in udarcev, zabava ter druženje z vrstniki.
Teniška šola
Program teniške šole lahko igralci obiskujejo od lx do 3x tedensko. Namen teniške šole je naučiti otroke tehnike teniških udarcev, teniškega gibanja ter razvoja igre.
Tekmovalni program
Namenjen je vsem igralcem in igralkam, ki imajo željo igrati vrhunski tenis ter se udeleževati tekmovanj po Sloveniji in tujini.
\ ™ Individualni treningi
Tečaji za odrasle
^ v*
čnih sporočil prograr i/en
tenis je zabaven tenis je zdrav tenis je šport za vse teniška tekmovanja so lahko zabavna
Z vpisom v našo teniško šolo boste otroku omogočili usmeritev v šport in v kakovostnejše vsebine v življenju.
Kontakt:
Peter Tome 041 782 399 Domen Knez 031 505 453
'i I
Mail: mfo^et^s^rhhika.si www.tenis-vrhnika.si
00

Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., je v letu 2013 na Vrhniki odprlo trgovino depo Vrhnika (prostori bivše čitalnice na Tržaški cesti 9 a, 1360 Vrhnika - poleg telovadnice Partizan). Že beseda »depo« nam pove, da je to prostor za shranjevanje različnih predmetov, ki jih bomo še potrebovali.
Občanke in občane občine Logatec obveščamo, da vsi, ki imate shranjene predmete, ste se jih naveličali, so pa še vedno uporabni, zanimivi kot surovina ali potrebni popravila, takšne predmete lahko oddate v trgovini depo Vrhnika. (Večje predmete oz. kose pohištva pa po predhodnem dogovoru na tel. št. 041 777 385). V njihovi delavnici jih bodo pregledali, očistili, popravili oziroma obnovili. Ob obisku trgovine boste videli pestro ponudbo različnih predmetov, z nakupom le teh pa poskrbeli za trajnostno rabo in manjše obremenjevanje narave z odloženimi predmeti. Ljudje zelo radi pogledamo v zgodovino. Zgodovinska dejstva nam kažejo, da človek že od nekdaj zna preoblikovati in ponovno uporabiti nek odslužen predmet. Te je prevzel ali našel novi lastnik, jih predelal in nato še dolgo uporabljal. Življenjska doba predmetov se je tako podaljšala. Temu danes pravimo krožno gospodarstvo. Za nove predmete na ta način ne potrebujemo črpati surovin iz naravnih virov in nevarno ter drago posegati v okolje. Takšno ravnanje je eno izmed načel trajnostnega razvoja.
V trgovini depo Vrhnika so 9. maja odprli tudi prvo »Točilno postajo za ekološka čistila« v Sloveniji. Omenjena čistila so prijazna ljudem in naravi.
Delovni čas trgovine depo:
Ponedeljek, zaprto
Torek, dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan 15. do 19. ure Sreda,	popoldan 15. do 19. ure
Četrtek, dopoldan od 9. do 12. ure in popoldan 15. do 19. ure Petek, dopoldan od 9. do 12. ure Sobota, dopoldan od 8.30 do 12.30 ure
Komunalno podjetje Logatec, d. o. o.
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
6
IZ OBČINSKE HIŠEI POSKUSNO UVAJANJE LOKALNEGA PREVOZA
V novembru je bila na seji občinskega sveta s strani dveh svetnikov oziroma svetniških skupin predlagana sprememba pri pripravi občinskega proračuna.
Občinski svet je to pobudo potrdil. Na podlagi te odločitve je Občinska uprava omenjeno pobudo umestila na dve področji, in sicer v projekt Celostne prometne strategije občine Logatec in v pripravo odloka, ki bi omogočal izvedbo podelitve koncesije prevoznikom. Sprejetje tega odloka je tako prvi korak k organizaciji lokalnega mestnega prevoza. V postopku njegove priprave je bila izvedena anketa, katere rezultati so pokazali, da si 75 % vprašanih občanov Logatca želi ureditve logaškega mestnega prevoza in da si večina (90,7 %) anketiranih želi ureditev logaškega mestnega prevoza do zaselkov, vasi oz. krajevnih skupnosti. Predvsem v smislu, da se občanom približa dostop do zdravstvenega doma, upravnega centra, trgovin in obiska različnih dejavnosti. Glede na to, da je lokalna skupnost pri podelitvi koncesije za izvedbo mestnega prometa dolžna upoštevati kriterije iz četrtega odstavka 53. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2-UPB7), ki so:
-	obseg dnevne migracije in velikost gravitacijskega območja;
-	soodvisnost medkrajevnega linijskega in mestnega linijskega prevoza potnikov;
-	povezanost mestnega linijskega prevoza potnikov z drugimi vrstami prometa;
-	zagotovitev dostopa in prostora za invalidske vozičke na avtobusih mestnega linijskega prevoza potnikov,
se je Občina Logatec odločila, da v maju in juniju izvede poizkusno ali t.i. testno vožnjo z lokalnim avtobusom oz. kombijem.
Tako se bo od 8. maja 2017 do konca junija 2017 izvajal lokalni prevoz po naslednjem voznem redu:
RELACIJA: Kalce - OŠ Tabor - Gor. Logatec - Blekova vas - Hofer - Martinj Hrib - Športna Dvorana - Zdravstveni dom - AP Krpan - Tuš - ŽP Logatec - Mercator - GRC Zapolje
ŠT. POSTAJE	IME POSTAJE							
1.	AP Kalce	7:25	8:50	11:50	14:50	16:25	17:45	18:55
2.	OŠ Tabor	7:28	/	/	14:53	/	/	/
3.	AP Gornji Logatec	7:29	8:53	11:53	14:54	16:28	17:48	18:58
4.	AP Blekova vas	7:30	8:54	11:54	14:55	16:29	17:49	18:59
5.	Hofer	7:33	8:57	11:57	14:58	16:32	17:52	19:02
6.	Martinj Hrib	7:36	9:00	12:00	15:01	16:35	17:55	19:05
7.	Pokopališče / Športna dvorana	7:39	9:03	12:03	15:04	16:38	17:58	19:08
8.	Zdravstveni dom	7:40	9:04	12:04	15:05	16:39	17:59	19:09
9.	AP Krpan	7:41	9:05	12:05	15:06	16:40	18:00	19:10
10.	Tuš	7:43	9:07	12:07	15:08	16:42	18:02	19:12
11.	ŽP Logatec	7:45	9:09	12:09	15:10	16:44	18:04	19:14
12.	Mercator, Kartonaža	7:49	9:13	12:13	15:14	16:48	18:08	19:18
13.	GRC Zapolje	7:53	9:17	12:17	15:18	16:52	18:12	19:22
RELACIJA: GRC Zapolje - Mercator - ŽP Logatec - Tuš - AP Krpan - Zdravstveni dom - Športna dvorana - Martinj Hrib - Hofer						- Blekova vas - '	Gor. Logatec - OŠ Tabor - Kalce	
ŠT. POSTAJE	IME POSTAJE							
1.	GRC Zapolje	8:10	9:30	12:30	15:30	17:00	18:20	19:30
2.	Mercator / Kartonaža	8:14	9:34	12:34	15:34	17:04	18:24	19:34
3.	ŽP Logatec	8:18	9:38	12:38	15:38	17:08	18:28	19:38
4.	Tuš	8:20	9:40	12:40	15:40	17:10	18:30	19:40
5.	AP Krpan	8:22	9:42	12:42	15:42	17:12	18:32	19:42
6.	Zdravstveni dom	8:24	9:44	12:44	15:44	17:14	18:34	19:44
7.	Pokopališče / Športna dvorana	8:25	9:45	12:45	15:45	17:15	18:35	19:45
8.	Martinj Hrib	8:28	9:48	12:48	15:48	17:18	18:38	19:48
9.	Hofer	8:31	9:51	12:51	15:51	17:21	18:41	19:51
10.	AP Blekova vas	8:33	9:53	12:53	15:53	17:23	18:43	19:53
11.	AP Gornji Logatec	8:34	9:54	12:54	15:54	17:24	18:44	19:54
12.	OŠ Tabor	/	/	12:55	15:55	/	/	/
13.	AP Kalce	8:37	9:57	12:58	15:58	17:27	18:47	19:57
Vožnje bodo vsaj za čas poskusnega obratovanja lokalnega prevoza brezplačne. Občina Logatec pa vabi občane, da tudi z uporabo lokalnega prevoza izkažejo, da je tak prevoz v naši občini potreben
in dobrodošel.
Občinska uprava Občine Logatec mag. Nevenka Malavašič
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5	7
VOZILO 2 (8 SEDEŽNI KOMBI)
RELACIJA: Rovte - Logatec	RELACIJA: Logatec - Rovte
POSTAJA		
Rovte (cerkev)	9:15	14:05
Rovte (zajele)	9:17	14:07
Petkovec	9:22	14:12
Ceste	9:26	14:16
Logatec	9:33	14:23
POSTAJA		
Logatec	11:50	15:20
Ceste	11:57	15:27
Petkovec	12:01	15:31
Rovte (Zajele)	12:06	15:36
Rovte (cerkev)	12:08	15:38
IIZ OBČINSKE HISE
4. družinski pohod trojk po blekovskih gmajnah
IN PROMOCIJA ZDRAVE PREHRANE
Zdravstveni dom Logatec v okviru delovanja Zdravstveno vzgojnega centra ponovno organizira spomladanski pohod trojk na 10 km v okolici Logatca pod geslom: »Razgibajmo družino, imejmo se fino!«
Namen pohoda je spodbuditi družine k aktivnemu preživljanju prostega časa, zato vas vabimo, da sestavite tričlanske ekipe in se nam pridružite. Trojke naj bodo sestavljene iz odraslih in otrok, npr. eden od staršev in dva otroka ali obratno. Povabite tudi dedke in babice in z vnuki sestavite trojke. Vse trojke bodo nagrajene, na cilju pa bomo pripravili pokušino zdrave prehrane.
DRUŽINSKI POHOD TROJK BO V SOBOTO, 20. 5. 2017, S STARTOM OB 9.00.
Start in cilj: pred ZD Logatec Startnine ni!
Prosimo vas za predhodne prijave!
Za vse dodatne informacije in prijave
smo vam na voljo na tel:
Irena Leskovec, vodja ZVC: 051 253 011
Kjer je volja je tudi pot, vreme ni ovira, veselimo se srečanja z vami!
pasji kakci - problem logatca?
Ali vas skrbi, ko vaš otrok teče po travniku, javnih površinah, otroških igriščih itd., da bi stopil v kakšen pasji kakec ali ga celo prijel z roko, kaj šele dal v usta? Kaj pa vi, odrasli, ali ves čas gledate pod svoje noge, da morebiti na poti v službo ne stopite vanj na pločniku ali ga povozite z otroškim vozičkom?
Pasji kakci so postali problem v kulturi nekaterih lastnikov psov, saj le-ti ne pospravljajo iztrebkov svojih ljubljenčkov, preprosto se delajo, da njihov pes sploh ne kaka in ko se to zgodi, odkorakajo dalje. Nepobiranje pasjih iztrebkov je kaznivo. In ne samo to, tudi zdravju nevarno, saj so v njih lahko različni povzročitelji bolezni, bakterije in paraziti. V občini Logatec je, po veljavnem Odloku o načinu opravljanja gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v občini Logatec (Logaške novice, št. 5/2013), za puščanje iztrebkov domačih hišnih živali na javnih površinah predpisana globa v višini 400 evrov. Pobiranje pasjih iztrebkov je dolžnost lastnikov psov. Pasji iztrebki ne sodijo na pločnik, ob pločnik ali celo na otroško igrišče. Obstajajo sicer tudi vestni lastniki, ki redno čistijo za svojimi štirinožci, toda potrebna je le peščica nevestnežev, da se skozi naselje težko sprehodimo, ne da bi stopili na kakšen iztrebek. Na mestih, kjer je pričakovan večji obisk štirinožcev, so po Logatcu postavljeni koši z vrečkami, zato jih uporabljajte. Najbolje bi bilo, če bi pasje iztrebke odvrgli v koš, ki je slednjim namenjen. Če pa teh ni dovolj, jih odvrzite vsaj v koš za mešane odpadke, nikoli pa v koš za biološke odpadke. Občinska inšpekcija Občine Logatec bo v prihodnjih mesecih izvajala poostren nadzor, katerega namen bo ozaveščanje o njihovih dolžnostih ter preverjanje, ali počistijo iztrebke za svojimi ljubljenčki.
Občinska inšpekcija in redarstvo
ŠOLA ZA BODOČE STARŠE togatec
TEČAJ ZA ZGODNJO NOSEČNOST (DO 20. TEDNA NOSEČNOSTI):
8. 5. 2017 ob 18:30
ZGODNJA NOSEČNOST
Irina Vostrueva, dr. med. spec. ginekologije in porodništva TELESNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI Manca Bešvir, dipl. fizioterapevtka TEČAJ PRIPRAVE NA POROD:
15. 5. 2017 ob 18:00
PRIPRAVA PARA NA STARŠEVSTVO Eva Hrovat Kuhar, univ. dipl. psih. ZOBOZDRAVSTVENA PREVENTIVA Sonja Pajntar, ustna higieničarka 22. 5. 2017 ob 18:00
SOCIALNA VARNOST V NOSEČNOSTI
Polona Lovšin, strokovna sodelavka iz CSD Logatec
29. 5. 2017 ob 18:00
PRIPRAVA NA POROD
Vesna Marolt, dipl. babica
6. 6. 2017 ob 18:00
TELESNA AKTIVNOST PO PORODU Manca Bešvir, dipl. fizioterapevtka NEGA IN OPREMA NOVOROJENČKA Patronažna sestra iz Zdravstvenega doma Logatec 13. 6. 2017 ob 18:00
HANDLING IN SISTEMATIČNI PREGLEDI Urška Benedičič dipl. med. sestra, IBCLC 20. 6. 2017 ob 18:00
DOJENJE - Urška Benedičič, dipl. med. sestra, IBCLC
SREČANJA BODO POTEKALA V ZDRAVSTVENEM DOMU LOGATEC, SEJNA SOBA (2. nadstropje) INFORMACIJE, prijave: Dispanzer za ženske, osebno ali na tel. št. 7508 246
8
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
DOGODKU
OB DELAVSKEM PRAZNIKU: ZAHTEVEN TRG NAJ NE SKALI MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV
Medtem ko so na predvečer praznika dela na številnih gričih v logaški občini zagoreli večji ali manjši kresovi, se je praznično jutro tako kot marsikje po Sloveniji, zlasti na podeželju, tudi v Logatcu začelo z tradicionalno prvomajsko budnico in streljanjem topov.
Sledil je pohod v Lovsko kočo, kjer so se po-hodniki lahko okrepčali z slastnim golažem, ki so ga pripravili logaški lovci. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, se je v Lovski koči zbralo lepo število pohodnikov, ki so skupaj proslavili praznik dela. Zbrane je pozdravil tudi župan Berto Menard, za katerim je bil že dolg dan, saj je že zgodaj zjutraj na svojem dvorišču sprejel pihalni orkester in mažoret-ke. V svojem nagovoru se je župan ozrl na pomen delavstva in dela v preteklosti in na zahtevnost trga dela ter s tem povezane težave danes. »Trg je neusmiljen, želi takoj in poceni,« je med drugim poudaril.
Spomnil je tudi, kako pomembno je ne glede na okoliščine ohraniti dobre odnose med delavci in med njimi ter delodajalci.
Nina Jerina/Blanka Markovič Kocen Foto: Miran Antončič
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
9
^■AKTUALNO
HITROST UBIJA
Tudi v letu 2016 je po statističnih podatkih Policije hitrost še vedno glavni dejavnik za prometne nesreče z najhujšimi posledicami.
Kršitelji v svoji argumentaciji večkrat izpostavljajo različne vzroke za prekoračitev dovoljene hitrosti. Kljub temu da se prekoračitev za zgolj 5 km/h v praksi zdi nepomembna, pa preprosti matematični izračuni kažejo drugače. Strokovnjaki, ki se ukvarjamo tudi s tehnično analizo prometnih nesreč na podlagi teh izračunov, ugotavljamo, da včasih zares štejejo sekunde in milimetri. Da bo bolj razumljivo, si poglejmo nekaj osnovnih pojmov, ki so pomembni pri preučevanju in analizi prometnih nesreč.
-	Reakcijski čas je čas od opaženja ovire do reagiranja. Pri povprečnem vozniku je ta čas 1 sekunda.
-	Reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko začne zavirati, torej pot, ki jo prevozi v reakcijskem času.
-	Zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve.
-	Pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot.
-	Koeficienti trenja med pnevmatiko in asfaltom so odvisni od kvalitete pnevmatike, od asfalta in vremenskih okoliščin. Povprečni koeficient trenja med pnevmatiko in asfaltom so:
0,7 za suh asfalt 0,4 za moker asfalt 0,1 za poledenel asfalt
Zavorna pot narašča s kvadratom hitrosti, pot ustavljanja pa je vsota reakcijske in zavorne poti, zato tudi slednja narašča s kvadratom hitrosti. Iz te preproste formule lahko ugotovimo, da se bo vozilo na suhi cesti pri hitrosti 50 km/h zaustavilo na razdalji 14.06 m od začetka zaviranja. Reakcijska pot pa znaša 13.9 m. Glede na navedeno torej v konkretnem primeru pot ustavljanja znaša 27,96 m. Pri hitrosti 55 km/h, pa se bo vozilo v istih okoliščinah zaustavilo na razdalji 17,01 m od začetka zaviranja. Reakcijska pot bo znašala 15.29 m, pot ustavljanja pa 32,3 m.
Ugotovimo torej, da se bo voznik, ki bo po cesti v naselju pripeljal pravilno s 50 km/h in ob predpostavki, da bo pešec na vozišču od njega oddaljen 30 m, le-temu izognil in tako preprečil trčenje. Voznik, ki pa bo v istih okoliščinah v naselje pripeljal s 55 km/h, pa bo trčil v pešca. Življenje je eno samo, zato ga spoštujte in prilagodite hitrost svojih vozil v naselju in dosledno upoštevajte vse omejitve hitrosti, ki so tam določene z namenom.
Jure Plečnik Vodja občinskega redarstva
OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV DOBILA PRENOVLJENO KOTLOVNICO
V okviru energetske sanacije so v Osnovni šoli 8 talcev Logatec aprila namenu predali prenovljeno kotlovnico. Prihodnje šolsko leto pa naj bi šola dobila še nadzidek z dodatnimi učilnicami.
»Občina tako skrbi za čim manjše onesnaževanje okolja s trdimi delci izpusta CO2, v nekaj letih pa z energetskimi sanacijami tudi privarčujemo in sredstva namenimo športu, kulturi in obnovi cest, kjer jih vselej primanjkuje,« je ob odprtju med drugim povedal župan Berto Menard.
V občini bo v tem letu energetske prenove deležmih še pet javnih stavb, in sicer podružnični šoli v Lazah in Hote-dršici, Kulturni dom Tabor v Gornjem Logatcu, prostore, kjer so komunalno podjetje, pihalni orkester in še nekatera društva, in v Rovtah stavbo stare šole, ki jo trenutno uporabljajo kot večnamenski prostor.
Trenutno v občini potekajo tudi priprave na nadzidavo dela OŠ 8 talcev. Zaradi vse večjega vpisa otrok ji namreč primanjkuje prostorov za zagotovitev kakovostnega pouka v manjših skupinah oz. s posamezniki, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč, in v izogib popoldanskemu pouku.
Besedilo in foto: B. M. K.
10
LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2017 - ŠT. 4
DOGODKU
DAN ZA SPREMEMBE IN SODELOVANJE TUDI V LOGATCU
V okviru vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe -dan za sodelovanje se je 8. aprila v Logatcu že petič odvila dobrodelna tržnica rabljenih oblačil in uporabnih predmetov za dom in gospodinjstvo.
Ekipa prostovoljk in prostovoljcev je stojnice postavila na parkirišče poleg večgeneracij-skega centra Hiša Sadeži družbe Logatec v Gornjem Logatcu, ki je bil pod okriljem Slovenske filantropije organizator dogodka. Znesek od letošnjih donacij, zbrali so 877 evrov, bodo namenili za izvajanje multikulturnih kuharskih srečanj in drugih socialno naravnanih programov v večgeneracijskem centru. Sončna sobota je marsikoga privabila na tržnico, ki je letos ponudila resnično pester izbor oblačil in pripomočkov za dom, tako kot prejšnja leta pa je tudi tokrat v spremljevalnem programu potekala dražba oblačil in obutev znanih Slovencev, ki jo je vodil Miha Brajnik. Svoj kos iz toaletne omare je prispevala in se dogodka udeležila tudi naša sokrajanka in ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc. Dan za spremembe prav tako vsakič obišče župan Berto Menard, ki je obiskovalcem spregovoril o pomenu solidarnosti, o medgeneracijskem povezovanju in pomembni vlogi prostovoljstva, ki
ga ima ta v naši družbi. Organizatorjem so na pomoč priskočile tudi nekatere javne institucije in zasebna podjetja ter društva, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Sicer pa je letos po vsej Sloveniji v 132 akcijah sodelovalo že več kot 12.300 prostovoljcev.
S pomočjo donacij bodo v maju pripravili prvi kulinarični večer
Tržnica se je letos prvič odvijala na novi lokaciji, predvsem zato, da bi se obiskovalci seznanili z večgeneracijskim centrom, njegovim programom in vsebinami, možno si je bilo ogledati tudi notranje prostore. Donacije bodo namenili
izvajanju kuharskih delavnic in srečanj, na katerih se bodo obiskovalci spoznali z jedmi sveta, na ta način pa želijo spodbujati tudi druženje Logatčanov s prebivalci drugih narodnosti. V maju bodo namreč prostori centra bogatejši za novo kuhinjo, za katero si želijo, da ne bi prepogosto samevala, zato bo prvo takšno druženje že 23. maja ob 17.00. Ker pa na tržnici niso prodali vseh izdelkov, ostala so predvsem otroška oblačila, pripravljajo 19. maja med 9.00 in 15.00 v svojih prostorih na Tržaški cesti 105 tudi mini tržnico ohranjenih otroških oblačil, ki bodo na voljo po 1 evro.
Besedilo in foto: Saša Musec Čuk
RIBNIŠKI PASIJON POVEZAL LJUDI ZA DOBRO
Letos smo v Logatcu prvič imeli izjemno priložnost, da smo si v soboto, 8. aprila, pred cvetno nedeljo v večnamenski športni dvorani ogledali Ribniški pasijon, gledališko-glas-beno uprizoritev, ki vsako leto, že enajstič zapored, poveže preko 190 prostovoljcev vseh generacij - igralcev, pevcev, glasbenikov.
Pasijon vsako leto prikazuje osveženo zgodbo Jezusovega delovanja, trpljenja in vstajenja, letos s poudarkom na prihodu Svetega Duha. Geslo letošnjega pasijona, ki ga poleg Logatca izvajajo samo še v Velikih Laščah, Ribnici in Polzeli, je Bodite pogumni! Glavni namen Ribniškega pasijona je povezati ljudi za dobro in jim približati velikonočni čas, da se jih ta bolj dotakne. Spodbuja nas, da vsi skupaj začnemo razmišljati o tem času kot o največjem darilu, ki nam ga je podaril Bog v svoji veliki Ljubezni do nas. Izvedba pasijona pa je bil pomemben organizacijski izziv tudi za sam Logatec. Pod vodstvom organizatorke Mihaele Hodnik sta se v pripravah povezali obe logaški župniji (Gornji Logatec, Dolnji Logatec) in skupine, ki delujejo v obeh župnijah ter mnoga društva in posamezniki iz vse občine. Pri organizaciji dogodka pa je bila nepogrešljiva tudi pomoč Občine Logatec. S tem smo potrdili geslo, da je v slogi moč in pokazali, da se nam v Logatcu s povezovanjem ni treba bati nobenega izziva.Vsi pa smo lahko zelo veseli in ponosni, da se je Logaške izvedbe Ribniškega pasijona udeležil tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki nas je ob koncu predstave spodbudil, da moramo biti
v življenju pogumni tako kot Jezus, ki je zaradi nas ljudi sprejel svoj križ in nam s tem zaslužil odrešenje in večno življenje. Nazadnje pa nam je nadškof vsem zaželel vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.
V župniji Dolnji Logatec smo hvaležni Mihaeli Hodnik, da smo smeli sodelovati v organizaciji dogodka, obenem pa tudi prav vsem prostovoljcem, ki sodelovali pri logaški izvedbi Ribniškega pasijona.
dr. Samo Venko, Tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije
Dolnji Logatec
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
11
^■AKTUALNO
APRIL - MESEC POŽARNE OGROŽENOSTI
Pomanjkanje padavin in izjemno suho vreme, ki se je vleklo že od pretekle jeseni, sta botrovala temu, da je Uprava RS za zaščito in reševanje 1. aprila razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja in prepovedala kurjenje v naravi. Prene-kateri pa so ignorirali vsa opozorila, kar je našim gasilcem povzročilo veliko dela.
Predvsem malomarnost ljudi je bila tista, zaradi katere je v preteklem mesecu v naravi pogosto zagorelo. Največji požar se je zgodil 1. aprila, ko je zagorelo vzdolž železniške proge na Lomu. Intervencijo je vodil
poveljnik PGD Dolenji Logatec Tomaž Šen, skupno pa je sodelovalo 59 gasilcev iz štirih prostovoljnih društev (PGD Dolenji Logatec, Laze-Jakovica, Gornji Logatec in Rov-te). Kot nam je povedal vodja intervencije, je ogenj, ki ga je povzročila iskra vlaka, zajel dobre tri hektarje gozda, zaradi suhe podrasti in vetra pa se je požar hitro širil. Le dan pred tem je gorelo tudi v Zibršah, kjer je ravno tako zgorelo tri hektarje površin, vzrok za požar je bil požig trave, ki se je nenadzorovano razširil. Od začetka marca do preklica požarne nevarnosti so logaški gasilci posredovali kar pri 18 požarih v naravi, pogasili goreč avtobus in stanovanje ter pomagali pri odpiranju vrat. Mlada »požigalca« oziroma prej slabo poučena mladeniča pa sta si za-
želela pečenih zrezkov v naravi in bi skoraj povzročila, da bi gorelo še v Blekovskih gmajnah. S posredovanjem občanke in občana ter prihodom policije pa so uspeli ogenj pravočasno preprečiti. Za konec pa še dobra novica iz gasilskih vrst: 20. aprila je PGD Dolnji Logatec z Gasilsko brigado Ljubljana podpisal sporazum o prenosu določenih nalog na občinsko operativno gasilsko enoto. Gre za velik uspeh domačih gasilcev in potrditev njihovega odličnega dela, saj so kriteriji, ki zajemajo zmožnosti ekipe, vozil, opreme, postopkov obveščanja, alarmiranja, posredovanja in vodenja, izjemno zahtevni.
Besedilo in foto: Nina Jerina
PREDAVANJE O BOLEZNIH ČEBEL
Konec marca smo logaški čebelarji in mnogi iz bolj oddaljenih krajev napolnili Prešernovo dvorano Narodnega doma v Logatcu na predavanju Iva Planinca, dr. vet. med., specialista za zdravstveno varstvo čebel pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu, ki je govoril o čebeljih boleznih.
Poslušalcev nas je bilo kar 67, tako da je bilo stolov za vse premalo. Vsekakor pa lepa hvala logaški občini, ki nam je vnovič dala dvorano brezplačno na voljo. Čebelje bolezni za čebelarje še nikoli v zgodovini niso bile tolikšna težava, kot so danes, zato tako številna udeležba poslušalcev ne preseneča. Naši dedje so čebelarili skoraj brez čebeljih bolezni, očetje so se morali že spoprijemati z zajedavcem varojo, v zadnjih letih pa so se z nje na čebelo razširili še virusi, ki dodatno desetkajo čebelje družine in praznijo celotne čebelnjake celo zelo izkušenim čebelarjem. Zato je še toliko pomembneje, da čebelar čim prej prepozna zunanje znake bolezni in - če je sploh možno - pravočasno primerno ukrepa. Tako pred smrtjo obvaruje svoje čebele pa tudi čebele
okoliških čebelarjev: močne čebelje družine namreč napadejo šibke, jih izropajo, s tem pa v svoje panje prinesejo tudi zajedav-ce in bolezni iz obubožanih, odmirajočih ali celo odmrlih družin. S tem se zapišejo enaki usodi.
Besedilo in foto: Marjan Papež
12
LOGAŠKE NOVICE - APRIL 2017 - ŠT. 4
DOGODKU
izmenjava sadik in semen prpetrov
V soboto, 8. aprila, smo pred Pe-trovovo domačijo na Brodu že tretjič zapored menjali domača semena in sadike.
V sodelovanju z Vidom Sarkom in domačim društvom Ognjič skušamo leto za letom opozarjati na vse pomembnejše tisočletno izročilo pridelave le-teh na svoji zemlji in ustvarjati tihi odpor proti korporativni astronavtski hrani. Zato smo prisluhnili tudi navdušencu nad perma-kulturnim kmetovanjem Marjanu Kreblju, logaški biodinamiki so nam namešali poseben preparat za obnovitev rodovitnosti zemlje, otroci pa so sodelovali v domiselnem načrtovanju mehkega terorizma in izdelovali semenske bombe, ki jih lahko razmetavamo po okolju in s cvetlicami povzročamo nezaslišan teror betonu in jalovi zemlji. Če vas zanima, kako preprosto jih je narediti, pobrskajte po Facebook strani Domačija Pr'Petrov.
Anja Sedej
Pohodniki Športnega društva Baron so zelo aktivni, vedno nasmejani in polni energije; prav užitek jih je srečati in z njimi poklepetati. Aprila so . se ' ustavili na domačiji Pr' Petrov na Brodu, le nekaj minut po tem, koje Šušteršičevo avtodvigalo tam odložilo" sedemtonsko skalo. Preverili so . njeno trdnost, Andrej Korenč pa je medtem na njihovo željo pritisnil eno gasilsko za Logaške novice.
Anja Sedej
MmmmmmmMmmmmm
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
13
SREDISCU
V ZADNJEM LETU DOBER TREND ZAPOSLOVANJA IN RAST DELOVNIH MEST
s S s X
I
I
S i
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo v Logatcu konec letošnjega marca 511 registriranih brezposelnih oseb, kar je primerljivo z decembrom 2016, ko je bilo takih oseb 513 in dobrih sto manj kot v istem mesecu leta 2015. V prvih treh mesecih letos so delodajalci s sedežem v Upravni enoti Logatec sporočili Zavodu 209 prostih delovnih mest. Največ so povpraševali po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, zidarjih ter mehanikih in serviserjih kmetijskih, industrijskih in drugih strojev.
Glede na razmeroma majhno število prostih delovnih mest je zaposlitev v večini poklicev težje dobiti kot v okoljih, kjer je prostih delovnih mest več. Smiselno je, da iskalci zaposlitve iščejo delo na širšem območju, vsaj na območju osrednjeslovenske regije, svetujejo na Zavodu.
Na Uradu za delo Logatec so vse stranke vključene v individualno karierno svetovanje. To zajema spremljanje posameznika pri iskanju zaposlitve, prepoznavanje težav pri iskanju dela, iskanje rešitev, odpravljanje dilem, obveščanje o možnostih, programih in spodbudah za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja in vključevanje v te programe.
Po dogovoru in po potrebi brezposelne vključujejo v skupinske oblike učenja veščin iskanja zaposlitve. Daljše delavnice se izvajajo na Vrhniki, krajše izvajajo svetovalci na uradu za delo. Brezposelni se lahko udeležijo tudi svetovanja predstavnika CDI Univerzum enkrat na mesec v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Brezposelnim v dogovoru s posameznimi podjetji, ki zaposlujejo,
omogočajo oglede delovnih mest. »Izvajamo tudi hitre zmenke. To so kratki zaposlitveni razgovori, kjer je večjemu številu kandidatov omogočena hitra predstavitev potencialnemu delodajalcu. Dnevno objavljamo na oglasni deski in v prostorih Urada prosta delovna mesta. Brezposelne obveščamo in napotujemo na ta prosta delovna mesta,« dodajajo na Uradu. »V prvih treh mesecih se je zaposlilo 105 Logatčanov. V povprečju so bili brezposelni 10 mesecev.«
Glede na to, da v zadnjem času beležimo lepo gospodarsko rast, nas je zanimalo, kakšni so obeti za prihodnost glede zaposlovanja.
»Že vsaj kakšno leto beležimo dober trend zaposlovanja in porast prostih delovnih mest. Na lokalnem trgu dela si želimo več možnosti za zaposlovanje žensk. Tako kot drugod po državi tudi v Logatcu primanjkuje kadra na trgu dela kovinarjev, varilcev, zidarjev, vzdrževalcev v proizvodnji, gozdarjev sekačev, kuharjev, voznikov tovornjakov,« pravijo na Zavodu RS za zaposlovanje. Težje se zaposlijo starejši delavci, iskalci prve zaposlitve, osebe brez izobrazbe.
Na logaški urad za delo se pogosto obračajo tudi delodajalci iz sosednjih občin - Cerkno, Žiri, Idrija. »Prizadevamo si, da bi delodajalci prepoznali dober kader v brezposelnih, ki so pri Zavodu prijavljeni že dlje časa ali nimajo izobrazbe, po kateri povprašujejo ti delodajalcih, pa bi jih, tudi s pomočjo Zavoda, lahko usposobili, prekvalificirali za takšno delo.«
Blanka Markovič Kocen
14
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
V SREDISCUI
LOGAŠKI INDUSTRIJSKO-OBRTNI CONI SPODBUJATA RAZVOJ PODJETNIŠTVA
O poklicih, ki izumirajo, in tistih, ki nastajajo v povezavi z zaposlitvenimi možnostmi in perspektivami na Logaškem, smo se pogovarjali z Bogdanom Oblakom, predsednikom Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec, ki največjo rast napoveduje v tradicionalnih panogah, kot so lesarstvo, gradbeništvo, trgovina in logistika.
Na katerih področjih oz. v katerih panogah sta podjetništvo in obrt na Logaškem najbolj razvita in čemu to pripisujete?
Vodilne panoge na Logaškem so podjetniško in poslovno svetovanje, lesarstvo, gradbeništvo, logistika, finančne storitve, inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, kovinarstvo, gostinstvo, vzdrževanje in popravilo motornih vozil ... (podatki Ajpesa, in sicer glavne dejavnosti podjetij s sedežem v Logatcu). To pripisujemo današnjim podjetniškim izzivom in priložnostim. Zagotovo pa v naši podeželski občini v primerjavi s slovenskim povprečjem izstopata panogi lesarstva in logistike. Razloge lahko najdemo v naravnih danostih (lesarstvo), geostrateški legi (logistika) in nenazadnje tudi propadu Kli-ja, saj so se mnogi samozaposlili in doma odprli družinsko obrt.
Ali morda imate podatek, koliko ljudi je v teh panogah zaposlenih?
Mala in srednja podjetja v Sloveniji zagotavljajo več kot 70 odstotkov delovnih mest v gospodarstvu. Glede na to, da na Logaškem po merilih Zakona o gospodarskih družbah velikih podjetij verjetno sploh nimamo, lahko predvidevamo, da je velika večina od 5.875 delovno aktivnih občanov - tistih, ki so zaposleni v Logatcu - daje kruh ravno zaposlitev v malem gospodarstvu omenjenih panog.
Katera področja so trenutno najbolj obetavna in kako kaže v prihodnosti? Kje napovedujete največjo rast?
Tu bi izpostavil dober razvoj podjetništva in obrti tudi zaradi vpliva obeh logaških in-dustrijsko-obrtnih con, ki sta s svojo dobro infrastrukturo privabili številne lokalne podjetnike, pa tudi pomembne podružnice in zastopništva velikih slovenskih in tujih podjetij. Največjo rast napovedujem v tradicionalnih panogah, kot so lesarstvo, gradbeništvo, trgovina in logistika.
Katere obrti so na robu izumrtja? Kdo se z njimi še ukvarja?
Na Logaškem so že nekaj desetletij najbolj deficitarni krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, dimnikarstvo in druge rokodelske obrti. Z njimi se ukvarjajo le še posamezniki. Še toliko bolj pereče pa je, da je danes težko dobiti oziroma zaposliti varilca, orodjarja, zidarja, mesarja, voznika težkih tovornih vozil, strojnika ... Zato se bojimo, da bodo s časoma še katere od tradicionalno močnih panog v resnih težavah zaradi pomanjkanja kadrov.
Ali so starejši obrtniki in podjetniki vaši člani - glede na to, da je članstvo prostovoljno?
Seveda, OOZ Logatec se lahko pohvali tako s starejšimi kot mlajšimi člani - obrtniki in podjetniki. Kot zanimivost naj povem, da sta se najmlajši in najstarejša včlanila ravno v lanskem letu, starostna razlika med njima pa je več kot 50 let!
Kako se opevana gospodarska rast čuti na področju obrti in podjetništva?
Za obrtnike in podjetnike, ki niso vezani zgolj na izvoz, je ključen trend rasti domače potrošnje, ki je zelo spodbuden. Vsak povprečen občan lahko najprej pogleda pri sebi ali pa naokrog in bo videl, da je tudi pri nas občutiti za potrošnjo vse bolj spodbudno okolje. Najbolj očitna znanilca tega sta domača potrošnja in gradbeništvo.
S tem pa tudi nekaj deset težkih tovornih vozil več na dan, ki peljejo skozi Logatec. Izpostaviti moram, da se na Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije močno borimo proti kakršnimkoli dodatnim obremenitvam gospodarstva s strani države, le tako bosta po propadu velike industrije obrt in podjetništvo lahko ostala in postala nosilni steber gospodarstva v regiji in državi.
Blanka Markovič Kocen
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
15
SREDISCU
ZGODBA O KLI-JU, OSTANKI NEKEGA DRUGEGA ČASA
Pred dobrim mesecem sem se odpravila na fotografski sprehod po nekdanjem območju KLI-ja z namenom, da poslikam star opečnat mlin. Ko sem se že vračala s prvotnega prizorišča, sem se odločila, da se vrnem po drugi poti, skozi tunel pod železniško postajo. Ravno sem zavila okrog vogala starega silosa za žito, ko sem za trenutek obstala, kajti pogled, ki se je odpiral pred mojimi očmi, je izrisal vso bedo slovenskega post-tranzicijskega gospodarstva. Železnica, ki je potekala v sredini, je delovala kot meja. Na desni strani so bile zložene tone hlodovine, pripravljene na transport v tujino, na levi pa razpadajoče stavbe nekoč enega največjih podjetij lesno-predelovalne industrije v Sloveniji.
Začelo se je v letu 1953
Sam kraj Logatec je bil že pred vojno znan po močni trgovini z lesom, osnovo pa sta predstavljali žagi Kunstelj in Maček, ki še danes stojita na območju KLI-ja. Gradnja tovarne KLI Logatec se je začela v letu 1953. Proizvodnja je stekla še istega leta v ne povsem zgrajeni tovarni, kjer so sprva proizvajali žagan les, lesene barake in galanterijo. V 3. številki Logaških novic
28
(maj 1954), ki so nastale kot delavsko glasilo KLI-ja, lahko najdemo poročilo s seje upravnega odbora, na kateri so obravnavali poslovanje v prvem letu. V zapisu lahko preberemo, da je bilo poslovanje KLI-ja v prvem letu nad pričakovanji. Sami so financirali izgradnjo tovarne in nakup strojev, začeli z izvozom, zaposlili 470 delavcev (kar je bilo 150 več od načrtovanega), ob zaključku leta pa jim je ostal denar za nadaljnje investicije, kar je napovedovalo lepo prihodnost za novo tovarno. In res, KLI se je v prihodnjih letih širil, investiral in hkrati štipendiral ter izobraževal svoj kader. Leta 1970 je bil KLI drugi največji slovenski izvoznik lesno-predelovalne industrije, največji tuji trg pa so bile ZDA. Z razvojem je KLI postal daleč največji zaposlovalec v Logatcu in je julija 1970 zaposloval 1022 ljudi (Logaške novice, avgust 1970), na vrhu svoje moči v 80-ih pa je nudil redno delo nekaj več kot 1200 zaposlenim (Zgodovina Logatca, Švajn-cer, 2004, str. 208-209). Vendar pa je bila vloga KLI-ja pri razvoju Logatca veliko večja, saj je s svojim delovanjem vplival na razvoj celotne občine, podpiral mnoge prostovoljne organizacije, sodeloval pri razvoju kulture in športa, čemur bi se danes lahko reklo vzorno družbeno odgovorno podjetje.
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	16
Vpliv KLI-ja na razvoj Logatca
Če želimo mlajše generacije doumeti, kakšen vpliv je imel KLI na razvoj Logatca, to najlažje ponazorimo z nekaj dejstvi. Za potrebe klijevskih delavcev je nastala stanovanjska soseska Tovarniška, na kar se navezuje že njeno ime. Dnevne migracije delavcev so povzročale prometne zastoje malce po drugi uri, ko se je končala glavna klijevska izmena in tudi semenj v Logatcu vsakega 12. v mesecu je povezan z klije-vskimi plačami, ki so jih delavci prejeli 10. v mesecu. Ampak pojdimo lepo po vrsti in začnimo doma, v Logaških novicah. Prva številka Logaških novic je izšla marca 1954 kot delavsko tovarniško glasilo KLI-ja z namenom seznanjanja delavcev z dogajanjem znotraj podjetja. Čeprav je KLI Logatec izdajal Logaške novice do leta 1975 (takrat izdajo prevzame občina), so te kaj kmalu prerasle svoje tovarniške okvirje in poročale o širšem dogajanju v občini. Tako gre KLI-ju velika zahvala za ohranitev bogate logaške kronike, ki je ostala zapisana prav v Logaških novicah. Podjetje je imelo veliko zaslug tudi pri razvoju športa v Logatcu. Leta 1958 je z drugimi domačimi podjetji sodelovalo pri izgradnji 45-metrske skakalnice na Sekirici in pomagalo opremiti logaške smučarje (alpske, skakalce in
V SREDISCUI
tekače). Istega leta je bil KLI tudi pokrovitelj zimskega športnega tekmovanja, ki ga je organiziral TVD Partizan, na katerem je bila tako velika udeležba, da so ga morali izvesti v dveh koncih tedna (Logaške novice, januar 1958). Podpirali pa niso samo športa, ampak so namenjali denar tudi za druge dejavnosti v občini. Z denarnim prispevkom je OZ RK Logatec pomagal opremiti ekipe PP, dolgo let je z delavskim dinarjem v zameno za brezplačno igranje na pogrebih delavcev spodbujal logaško godbo, leta 1985 pa je prispeval denar za nakup novih knjig v domači knjižnici. Leta 1970 je KLI bistveno pripomogel tudi k izgradnji Valkartona, saj je zagotovil devize za odplačilo kredita v petih letih in skupaj z občino in KZ Logatec financiral izgradnjo tovarne (Logaške novice, avgust 1970). Poleg tega je KLI v času svojega delovanja štipendiral mnoge mizarje, lesne tehnike in inženirje, na žalost pa mnogi izmed zadnjih generacij štipendistov nikoli niso imeli možnosti, da bi svoje znanje tam tudi povrnili.
Do neslavnega konca
Z osamosvojitvijo je prišla tranzicija, z njo pa počasno, a vztrajno hiranje logaškega KLI-ja. Število zaposlenih je padalo in leta 2006 dokončno padlo na raven iz leta 1953. Od 1991. naprej se je KLI večkrat preoblikoval in se 1998. konstituiral kot delniška družba, ki jo je leta 1999 kupil Slovenijales
Brest Masiva (Zgodovina Logatca, Švajn-cer, 2004, str. 208-209). Zadnji zapis o tem, da je KLI še živ, najdemo v Financah iz leta 2007. Članek navaja, da je KLI Logatec poslovno leto 2006 zaključil z dobičkom in ohranja 456 delovnih mest, njegove lastnice KAD, SOD, NFD, in Zavarovalnica Triglav (družbe v državni lasti), pa so se odločile za prodajo delnic (https://www.finance. si/195947/Kli-Logatec-naprodaj). Od tod naprej sledijo samo še slabe novice, ki napovedujejo stečaj in likvidacijo KLI-ja. Poleti 2008 je bil KLI, ki je bil v likvidaciji, dokončno prodan podjetju Javor Pivka in Faktor banki. Stečajni upravitelj Edvin Makuc je tedaj dejal, da se veseli uspeha, saj naj bi Javor Pivka ohranil večino delovnih mest in zaposlenih iz KLI-ja (https://www.finance.
si/218578/Kli-Logatec-v-roke-Javorja-in--Factor-banke). Vendar pa vemo, da temu ni bilo tako, saj smo kmalu zatem lahko po televiziji spremljali kalvarijo delavcev Javorja Pivke, oba njegova kupca pa je le nekaj let zatem doletel podoben neslaven konec. Da pa je KLI nekoč bil zgodba o uspehu, priča njegova blagovna znamka Okna KLI Logatec, ki ostaja živa, v lasti zasebnikov, ki še vedno proizvajajo okna in stavbno pohištvo, med svojimi kupci pa so poznani po dolgoletni tradiciji in kakovosti. Včasih so učitelji na logaških osnovnih šolah učencem rekli: »Za klinčke zlagat na KLI-ju boš dob'r, če že nič drugega ne bo iz tebe ... « kar je vedno imelo malce slabšalen prizvok. Danes pa se mi zdi, da se mnogim kolca po tistih časih, ko je KLI še predstavljal alternativo pred zavodom in socialo. Če vas pot kdaj zanese tam mimo in vas premaga radovednost, pa le pokukajte v notranjost. V enem izmed prostorov še vedno visi stenska ura in kazalci kažejo točno dve. Ne vem, ali se je ura ustavila sama ali pa so jo ustavili zadnji delavci, ki so zapuščali tovarno, zdi pa se, da se je čas ustavil takrat, ko se je končal zadnji »klijevski šiht«.
Za konec pa še to. Naša država je v procesu likvidacije v Factor banko vložila 540 milijonov evrov, v začetku leta 2016 pa je bila z odvzemom licence za opravljanje bančnih poslov likvidacija končana. Pomislite, kakšno sodobno tovarno bi lahko imeli, če bi država takrat, ko je še bila lastnica, le del tega denarja namenila za posodobitev KLI--ja. Medtem pa klijevsko zemljišče sameva, propada in je le še bled odsev nekega drugega časa.
Besedilo in foto: Nina Jerina
LOGASKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
17
SREDIŠČU
ŠIVILJA: USIHAJOČI POKLIC MNOGIH MIKAVNOSTI
Da bi prešteli oba krojaško-šivilj-ska obrtnika (pardon: s. p.!) na Logaškem, ne potrebujemo niti vseh prstov ene roke. Med to dvojico štejemo samostojno podjetnico Magdo Kramar, ki se osmo leto ukvarja s šiviljstvom in popravili.
Navdušenje za šiviljstvo se ji je oglašalo, ko je z desetletnimi vrstnicami rada obiskovala nekdanjo Konfekcijo (v najboljših letih je zaposlovala tudi nad 120 delavk!), kjer je lahko dobila več sličic različnih konfekcijskih izdelkov, v katere se je otroško zaljubila. In po vzorčkih je poskušala krojiti in šivati svoje preproste krojitve na babičini »singerici«.
Tako se je odločitev za poklicno šolo v Ljubljani, kjer se je izučila za tekstilno konfekcionarko, ponudila sama po sebi. Skoz pouk in prakso na šoli se je izučila celovitega šiviljstva. In tako je bila povsem pripravljena za samostojno delo. Pripravništvo je opravila v logaški Konfekciji, kjer pa ji delo zgolj posameznih faz ni prijalo, zato se je namenila k celovitejšim šiviljskim delom: najprej pri firmi Edija Šinkovca, nato pri Mateksu. Zadnjih osem let pa je sama svoja šivilja.
»Saj res,« sem bil v pogovoru radoveden, »v čem je razlika med krojaštvom in šiviljstvom?« Pa je bilo Magdino pojasnilo takoj pri roki: »Veste, šiviljstvo, ki je veljalo le za ženski poklic, se je ubadalo z lahko, pretežno žensko konfekcijo, kroja-štvo - nekako moški poklic - pa je obvladovalo težjo konfekcijo: moške obleke, plašče ... «
Če vprašate Magdo po zadovoljstvu, vam bo priznala, da svoj poklic opravlja z veseljem, saj je dovolj vabljiv in raznolik z mnogimi izzivi. Takoj pa pristavi: »Ja, s šivanko se ne obogati, se pa preživi. Tudi v štiričlanski družini.«
In kako potem, da ni več zanimanja med mladimi za šiviljstvo in krojaštvo? Magdin prepričljiv odgovor je vnovič takoj pri roki: »Kot samostojna šivilja ne morem konkurirati cenam trgovski, sploh pa ne sejmarski konfekciji. Pa vendar moram za kakovost svojega dela iskati cenovno zmernost. Zato se moj delavnik nujno razteza daleč prek običajnih osem ur na dan. Pač, udobja je manj.«
m
Ob vsej ceneni konfekciji pa Magdi dela ne manjka. Nasprotno. »Celo preveč ga je,« pravi Magda. »Saj se mi poleg domačih oglaša vse več naročnikov tudi z ljubljanskega, vrhniškega in postojnskega konca; zanimiva sem tudi za posamezne firme. Zato se mi nabirajo dolge čakalne vrste ... «
In kako naj bi Magda nagovorila mlade za šiviljski poklic? »Zdi se, kot da razmere niso naklonjene delu s šivanko, a šiviljstvo
je lep poklic, ustvarjalen, raznolik, poklic neštetih možnosti. Človek ga mora vzljubiti, ga imeti rad, s primernim smislom za kreacije. Sama ne bi zamenjala svojega samostojnega šiviljstva za delo v tovarni. Vendar kot rečeno: s šivanko preživiš, a ne obogatiš.«
Marcel Štefančič
18
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
V SREDISČUI
VŠEČEN POKLIC, KI IMA LAHKO TUDI SVOJE BRIDKOSTI
O
ni dan sem besedoval z Igorjem Resnikom, univ. dipl. inž. arh., ki je svojo poklicno ustvarjalnost nameril na pot oblikovanja.
Če govoriva o poklicu grafičnega oblikovalca, vse tako kaže, da je ta vam najbolj pri ustvarjalni roki, bi kazalo kako besedo več nameniti pojasnilu oblikovanja sicer.
Ja, grafično oblikovanje je splošen izraz za dejavnost, ki kombinira tipografijo, ilustracijo, fotografijo in tehnike tiska za namene prepričevanja (reklame), informiranja ali poučevanja. Izraz grafični oblikovalec naj bi bil prvič uporabljen leta 1922, a je širšo rabo dosegel šele po drugi svetovni vojni. Zadnje čase se - zaradi pojava novih tehnologij - bolj uveljavlja izraz oblikovalec vidnih sporočil; ta pojem poleg prej opisanega zajema še animacijo, multimedijo, spletno oblikovanje ... Skratka, gre za relativno sodoben poklic - vsaj v primerjavi z onimi, ki so znani že tisočletja.
kraj meja občine (teh je, seveda, precej več od »občinskih«), bi omenil oblikovanje publikacij za Glasbeno mladino Slovenije, novoletne voščilnice za Slovenski inštitut za revizijo ter jubilejna zbornika Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev. Naj še posebej omenim monografijo o življenju in delu kemika Maksa Samca.
Torej naročil in dela ničkoliko. Kot bi rekli po domače, poklic nese, v njem se lahko potrjujete. Pa ste mi nekoč utemeljevali odnos sedanje družbe do vašega poslanstva z aforizmom, češ da »se zdite nekoristen kot umetna tapeta v pasji uti«.
Veste imel sem v mislih »tradicionalističen« pogled na kulturnika, ki mora imeti spodoben, »pošten« poklic, s kulturo pa naj se ukvarja popoldan (najbolje v okvirih, ki so jih zastavile že nekdanje čitalnice). To je »naš človek«. S tistimi svobodnjaki, katerim je kultura zaposlitev za polni delovni čas, nekaj ne more biti v redu. So lenuhi, čudaki ali bleferji. Za njihove stvaritve so onihdob imeli grmade.
In vendar, ste diplomirani arhitekt. Kaj vas je odvedlo od čiste, klasične arhitekture h knjižni arhitekturi?
Razlogov je več, a že na samem začetku mi je bilo bližje oblikovanje. Verjetno se mi je zdelo bolj obvladljivo; pač, nimam neke posebne socialne inteligence, potrebne za uspešno kariero v arhitekturi.
Katera dela iz domačega okolja vas najizraziteje promovirajo?
Če govorim o svojih delih, nikakor ne morem mimo ljudi, s katerimi sem sodeloval. Šele ta »alkimija« je dala dobre rezultate. Morda bi na vrednejše mesto postavil knjigo Od obrti do podjetništva, ki je dober primer prej omenjene trditve. Dalje naj navedem klop (oglasna deska pod lipo) pred cerkvijo sv. Nikolaja v Logatcu in znak Glasbene šole Logatec. Že od leta 1991 oblikujem Koledar Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec, zasnoval sem deset koledarjev za ZVI Logatec in koledarje, narejene za KS Naklo v letih 1988-1993. - Med knjižnimi deli mi je bilo v posebno veselje oblikovanje Mihevčevih Logaških iveri pa Maroltovega romana Kako se znebiti trupla ali pa Gosarjeve Sodobne socialne etike. - Od del, ki sem jih zasnoval za področje on-
A ne diši to malce preveč po prepesimističnem tveganju?
Pač. Govorim o stanju duha v družbi.
Tega duha nas Bog varuj! Je pa prav gotovo pomemben del družbe, ki zna ceniti, če že ne docela vrednotiti vašega poklica, kajne? In vsaj v imenu tega dela družbe bi veljal kak napotek mlademu, ki se odpravlja na pot oblikovanja; kaj bi mu dejali?
Težko bi rekel, kaj naj svetujem onim, ki bi si želeli po tej poti; nisem nekdo, ki bi bil ravno pristojen za soljenje pameti glede poklicne usmeritve. A naj vseeno poskusim. - Slavcem predlagam, da vztrajajo in ostanejo to, kar so (ter pazijo na svojo srčno kri). Včasih ne škodi tudi nekaj (ironične) distance do lastnega ega. - Kar se vrabcev tiče (mednje sodim tudi sam, a sem za lastno »modrost« nekolikanj pre-kesen), pa ... Ojej ... naj se izmojstrijo v kakšnem vzporednem poslu, recimo, vodovodarskem, še bolje avtoličarskem. Skratka v čemerkoli koristnem - saj, kot pravi starogrški rek: Ladje ni dobro sidrati le na eno samo sidro.
Marcel Štefančič
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
19
KULTURA	W
ZGODBA »LOGAŠKEGA« AMERIŠKEGA BOMBNIKA POSTAVLJA LOGATEC NA SVETOVNI ZEMLJEVID
8 aprila 2017 smo v Andražu nad Polzelo obeležili 25. obletnico slovensko-ameriškega prijateljstva. Častni • gostje so bili predsednik RS Borut Pahor, senator John McCain in ambasador ZDA v RS Brent Hartley.
Občina Polzela je na dogodek povabila tudi štiri raziskovalce usod ameriških letal, ki smo v letu 2014 postavili spomenike v čast posadkam, ter omogočila, da smo se prvič srečali: Igor Verdev (B-17; 41-24405 Dark Eyes, Andraž, 19. 3. 1944), Miran Wahl (B-24; 42-51922, Idrija, 16. 12. 1944), Marko Zdovc (B-24; 42-52101 Peacemaker, Vrba pri Dobrni, 25. 2. 1944) ter Raul Semenič (B-24; 41-29244 Double Trouble, Logatec, 25. 2. 1944). Spoznali so nas z vsemi častnimi gosti, tudi senatorjem McCain-om, sicer vojaškim pilotom, ki je izkusil pet let ujetništva. Ta dogodek nas je povezal, ni pa edini, ki nas združuje. Predvidoma 9. junija 2017 bo Park vojaške zgodovine Pivka odprl največjo razstavo o ameriških letalih na slovenskih tleh. Usode »naših« štirih letal bodo še posebej izpostavljene.
Dva tedna po slovesnosti v Andražu smo v Logatcu doživeli prav poseben obisk. Prvič po strmoglavljenju bombnika je kraj dogodka obiskal nekdo, ki je bil neposredno povezan s posadko. Karen Cot-trell, hči navigatorja Jamesa W. Cottrella, njen mož Matt in nečakinja Casey so bili vidno ganjeni nad spomenikom in zelo hvaležni, da ohranjamo spomin na očeta. Za ta obisk so dejali, da gre za enega izmed najlepših dogodkov v njihovem življenju. Tudi zame je.
Nedvomno pa si bomo zapomnili tudi 29. april, ko je spomenik obiskal vojaški ataše ZDA v RS, podpolkovnik Krist Thodoropoulos z ženo Amity in njenimi starši. Z obiskom nas je počastil že februarja, ko je ob predstavitvi moje knjige 41-29244 v spomin posadki na harmoniko zaigral ameriško himno. Za ves doprinos in obisk sem obiskovalcem zelo hvaležen.
Ob tej priliki se iz srca zahvaljujem Janezu Mihevcu za podarjeni viši-nomer, Gregorju Erjavcu, Gvidu Komarju in Janu Mihevcu iz Knjižnice Logatec pa za odlično organizacijo predstavitve knjige. Hvala tudi mag. Janku Boštjančiču in Boštjanu Kurentu iz PVZ, Kim Paradise z ameriške ambasade in osebju Navigator puba za dobrodošlico Cottrellovim. Velika zahvala pa gre tudi Zvonki Moljk za dobrodošlico atašeju in družini ter Renati Gutnik, ki je ob moji službeni odsotnosti februarja predstavila knjigo občinstvu na način, da še dandanes poslušam pohvale. Hvala tudi vsem, ki ste se udeležili predstavitve in vabljeni na ogled razstave v Pivki, kjer se bomo lahko še pogovarjali.
Raul Semenič
20	LOGAŠKE NOVICE
- MAJ 2017 - ŠT. 5
KULTURAI
MEKSIKAJNARJI IN LOGATEC 1
Knjižnica Logatec je 6. aprila gostila avtorja Meksikajnarjev, striparja najvišjega kalibra Zorana Smiljanica in Marijana Pušavca.
Stripar - ilustrator in scenarist, karikaturist, oblikovalec in publicist (v reviji Mladina piše o aktualnem stripu) Smiljanic je avtor legendarnih stripov: Hardfuckers, Družinske zgodbe, Spomini in sanje Kristine B: Ljubljana 1941-1945 itd. Pisatelj Pušavec je v Meksikajnaijih koscenarist, drugače pa je v slovenski literaturi in v knjižničarskem domoznanstvu znan kot izreden poznavalec življenja in dela Alme Karlin in njene prijateljice Thee Gammelin Schreiber. O tem je v knjigah prispeval več spremnih tekstov ter sodeloval kot urednik (Samotno popotovanje v daljne dežele, Sama, Dvoje življenj - en cilj). Mednarodno odmeven je bil njegov in Klemenčičev strip Alma M. Karlin.
Pozornemu občinstvu sta avtorja ob projekciji stripa skoraj dve uri razlagala to prezrto odisejado slovenskih »tujskih legi-onaijev«, prostovoljcev, ki so se rekrutirali v Cukrarni in potem borili za mehiškega marionetnega cesarja Maksimilijana Habsburškega v letih 1864-1867. Svojevrsten slovenski »Pentatevh« s pridihom dunajskega dvora, slovenskega patosa in špageti
westerna je izhajal med leti 2006 in 2016 v petih albumih (Miramar, Laibach, Meksi-ko!, Sierra Madre, Queretaro). Zapletanje in prepletanje vzporednih zgodb, resničnega Maksimilijana in fiktivnega Antona Brusa; Dunaj, Ljubljana, Miramar, Mehika, veristične ilustracije arhitekture, orožja, oblačil, dekorja, slovenščina takratnega časa, zgodovinska dejstva, podalpske zgube in njihov beg pred samim seboj v vojsko ter mehiški »dobri, grdi, zli« v ma-niri Sergia Leoneja - vse to nas dobesedno posrka vase. Že leta pred izidom prvega zvezka sta se avtorja temeljito pripravljala na strip. Smiljanic se je celo študijsko za nekaj časa odpravil v Mehiko. Vse izku-
šnje iz literature, filmov, fotografij, muzejev in arhivov je prenesel v risbo. Prava izbira barv je ponekod še posebej pomenljiva in nas povezovalno popelje v vzporedno zgodbo. Pušavec pa se je poleg zgodovinskih dejstev ukvarjal tudi s samim jezikom in dialogi. Za oba je bil to velik finančni in časovni zalogaj, a se je trud izplačal, saj je njuna stripovska pentologija postala legendarna, tako rekoč (slovenska) stripovska klasika na najvišjem piedestalu. Odstrtje meksikajnarske zgodovine in povezava z Logatcem pa v naslednji številki.
Gvido Komar
KD „NOVI ODER" NA FESTIVALU GLEDALIŠKIH SANJ
Letos smo se s kulturnim društvom „Novi oder" prvič udeležili Otroškega festivala gledaliških sanj v Ljubljani, ki ga že 15. leto za vse mlade gledališke ustvarjalce in ljubitelje te umetniške zvrsti organizira Pionirski dom.
Tudi letos so ga obiskale osnovnošolske in otroške gledališke skupine iz različnih krajev Slovenije, zamejstva in tujine. V Festivalni dvorani je bilo v devetih dneh mogoče videti 52 predstav in skoraj 800 igralcev.
Skupina Bobi palčke (KD Novi oder) iz Občine Logatec se je predstavila z avtorsko predstavo Kvader pod mentorstvom in režijo Špele Delux.
Predstava je nastala preko preigravanja različnih improvizacijskih iger. Prikazala se je zamisel o tem, da bi bil na odru en igralec z enim stavkom, dva igralca z dvema stavkoma in tako naprej. Zamisel smo uresničili in pripravili predstavo z ločenimi, nepovezanimi prizori. Edini povezovalni in scenski element predstave je kvader... in tako je predstava dobila naslov. Žirija festivala je
omenjeno predstavo nominirala za najboljšo avtorsko predstavo, kar je za skupino in kulturno društvo lepa spodbuda, da se bomo še naprej zabavali, igrali in gledališko ustvarjali. Hvala, ker sanjate z mano.
Besedilo in foto: Špela Delux
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
21
IKULTURA
PODELJENA JUBILEJNA LINHARTOVA PRIZNANJA
Na odru Velike dvorane Narodnega doma Logatec so se s svežo produkcijo predstavili člani Kulturnega društva Novi oder. V zgodbah o Kralju Matjažu so nam na nekoliko drugačen način približali legendarnega junaka. Po prireditvi je vodja logaške izpostave JSKD podelila društvu in članom Jubilejna Linhartova priznanja.
Kulturno društvo Novi oder je logaškemu občinstvu predstavilo svoje najnovejše delo. V devetih zgodbah o Kralju Matjažu, povzetih po madžarskih ljudskih pravljicah, ki so jih pripovedovale Tinkara
Delux, Špela Delux in Anda Ovsec, smo glavnega junaka spoznavali iz malce drugačnega zornega kota. O Alenčici in Turkih ni bilo ne duha ne sluha. Predstava, ki se je odmikala od klasičnega gledališča, je temeljila na pripovedi. Igralci so jo popestrili in razgibali z uporabo igre vlog, dogajanje pa so dodatno ilustrirali z velikimi slikovnimi scenskimi elementi, ki jih je izdelal Luka Ovsec. Zvočno podobo je na gongu oblikoval Boris Delux, za luč je poskrbela Izabela Delux, bogato kostumsko podobo je oblikovala Tia Anna Paynich, kostume pa je pomagala sešiti Anda Ovsec.
Po zaključku predstave je vodja logaške izpostave Tanja-Pina Škufca članom podelila jubilejna Linhartova priznanja, ki jih Javni sklad RS za kulturne dejavnosti podeljuje društvom in posameznikom za dolgoletno aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske gledališke dejavnosti. Bronasto Linhartovo značko za več kot petletno udejstvovanje sta prejela Jurij Švajncer in Izabela Delux, za več kot desetletno udejstvovanje pa so srebrne Linhartove značke prejeli Špela Delux, Boris Delux in Irma Krivec. Vodja izpostave je za dolgoletno delovanje in pomembne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela Kulturnemu društvu Novi oder podelila tudi jubilejno priznanje Območne izpostave Logatec, ki ga je prevzela dolgoletna predsednica društva Irma Krivec. Člani Novega odra so v trinajstih letih delovanja ustvarili 14 predstav za odrasle ali za otroke, vsako leto so na oder postavili novo igro.
Društvo v svojih aktivnostih združuje in povezuje člane vseh generacij, vanj je bilo do zdaj vključenih 29 članov, nekateri pa vztrajajo že od začetka. Z izobraževanjem in vključevanjem mladih v gledališke delavnice, ki jih od leta 2012 vodi Špela De-lux, pa pomembno prispeva k ohranjanju in razvijanju gledališke dejavnosti v Logatcu.
JSKD Logatec
22
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
KULTUR
ustvarjalni mladi logaški gledaliscniki in likovniki
Otroške gledališke skupine in mladi likovniki so pokazali svojo ustvarjalnost. Na odru mladih v Narodnem domu je nastopilo 45 mladih igralcev, na likovni razstavi v Galeriji hiša sonca, pa je razstavljalo slike 38 osnovnošolskih otrok.
Na logaškem Odru mladih, ki ga je 24. marca v Narodnem domu že sedemnajstič organizirala logaška izpostava JSKD, smo videli tri predstave: Kdo je napravil Vidku srajčico Vijolične skupine Vrtca Kurirček - Rovte pod mentorstvom Renate Treven in Jureta Berzelaka, Deset malih zgodbic, uau, skupine Sezuti čevelj OŠ 8 talcev pod mentorstvom Simone Nagode in Kvader skupine Bobi palčke KD Novi oder pod mentorstvom Špele Delux. Ogledalo si jih je 700 otrok iz logaških šol in vrtcev.
Gašper Jarni, strokovni spremljevalec srečanja, je na pogovoru mentoricam čestital za opravljanje pomembnega dela, ki v naši družbi ni zelo opaženo in cenjeno. Pohvalil je dobro izpeljane dele vsake predstave in opozoril na pogoste napake.
Mentoricam je svetoval, kako in kaj lahko popravijo, izboljšajo. Izpostavil je dobre gledališke prijeme, prikazane v predstavi Kvader, kot primer »male gledališke akademije«. Mladi igralci so na odru prikazali vse tisto, kar se bodoči igralci učijo na pravi gledališki akademiji. Predstavo Kvader
bodo odigrali še 10. maja v Ribnici, na regijskem srečanju Otroških gledaliških skupin osrednje Slovenije.
Tudi mladi likovniki so se izkazali. Na območni razstavi Zakaj je polje jezero, ki je bila v Galeriji hiša sonca na ogled od 4. do 21. aprila, je razstavljalo 38 učencev iz četrtih in petih razredov OŠ. Na tematski razpis, ki sta ga pripravila JSKD in Radio Slovenija - Program ARS, so bile povabljene osnovne šole. Radijska igra Saše
Pavček Zakaj je polje jezero je spodbudila mentorice in otroke k povezovanju zvočnega in likovnega ter razvijanju otroške domišljije in predstavnosti na podlagi slušnega sporočila.
Otroci so svoje doživetje zgodbe izrazili v likovni podobi. Simona Zorko, sociologinja kulture, prof. umetnostne zgodovine, in Tanja-Pina Škufca, prof. likovne pedagogike, sta zaradi visoke kvalitete na razstavo uvrstili vsa dela. Na odprtju razstave so Nurija Čoralic, Julija Lucija Pravica, Nana Jureš Nikic in Klemen Miklič iz OŠ 8 talcev prejeli enakovredne nagrade. Njih dela so najbolj izstopala po celovitosti, izvirnosti in kvaliteti izvedbe. Otroci so ustvarjali ob spodbudi mentoric Simone Kavčič, Anite Garafolj, Tanje Smrtnik in Urške Župec Mele, vsi pa so prejeli priznanja. Prav žareče otroške oči in ponos ter zadovoljstvo staršev in mentoric pa so bile najlepša nagrada in pika na i dogodku.
Mladi iz zadnje triade OŠ se bodo predstavili na istoimenski razstavi, ki jo bo JSKD v okviru tedna ljubiteljske kulture (12. -21. 5. 2017) postavil na ogled v ljubljanskem KULT-u 3000.
Tanja-Pina Škufca
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
23
IKULTURA

DRUŠTVO LIKOVNIKOV LOGATEC - OBOGATITEV DOMAČEGA KRAJA
Likovno ustvarjanje ima v Logatcu že dolgo tradicijo. Sprva so likovna stremljenja bolj izražali nekateri zagnanci in nadarjeni posamezniki, ki jim je bilo področje likovnega ustvarjanja na slikarskem platnu in tudi lesu najbližje. Pozneje so nastale razstave, posamezniki so čutili vedno močnejšo potrebo po druženju, izmenjavi znanja in izkušenj in so tako v letu 2001 ustanovili društvo, ki v tej obliki nadaljuje delo še danes, pove predsednik Društva likovnikov Logatec Janez Ovsec. Po njegovih besedah ima društvo trenutno okrog 50 članov, število pa občasno tudi zaniha. »V društvu združujejo svoje interese tako Logatčani kakor tudi likovniki iz okoliških krajev in občin, saj povsod ni organiziranih likovnih društev.«
Kako razvijate svojo dejavnost oz. kako delujete navzven?
Kot društvo smo aktivni na več področjih. Najbolj se angažiramo na organiziranju razstav v domačem kraju, pripravi tradicionalnega likovnega ex - tempora in likovnih kolonij, kjer izmenjujemo svoja znanja in izkušnje. Posamezniki se sicer izobražujejo na različne načine. Prisostvujemo likovnim delavnicam v sklopu JSKD, posebej množično pa so obiskane delavnice akvarela pod mentorstvom Petra Lazareviča. Udeležujemo se strokovnih ekskurzij v znane galerije tako v Slovenji kot tudi sosednjih državah (zelo pogosto smo na obisku v Albertini na Dunaju). Na povabilo prijateljskih društev se udeležujemo likovnih kolonij in razstav po vsej Sloveniji in širše.
Koliko razstav na leto pripravite in kje vse razstavljate?
V povprečju pripravimo prek deset razstav letno, tako v domačem okolju kot tudi zunaj njega. Še posebej smo ponosni na posamezne člane, ki so bili in so še aktivni v okviru likovne kolonije Umetniki za Karitas itd.
Pred kratkim ste postavili in odprli razstavo na Dunaju. Kako je prišlo do te razstave in kakšni so bili vaši vtisi?
Na Dunaju se je predstavila skupina akvarelistov članov društva , ki se že nekaj let družimo na delavnicah slikanja v tehniki akvarela pod
vodstvom mentorja Petra Lazareviča. V zadnjem času smo imeli kar nekaj odmevnih razstav v Ljubljani in na Vrhniki. Po igri naključja smo se ob gostovanju na likovni koloniji na Ribniškem nekateri srečali z direktorjem Slovenskega kulturnega centra na Dunaju g. Antonom Levstkom. Beseda je dala besedo in tako smo bili lani decembra povabljeni k razstavljanju v slovenskem centru Korotan na Dunaju. Tako je bilo 19. aprila odprtje te razstave z naslovom Barvna prelivanja v akvarelu, na katero smo posebej ponosni. Družinski trio Rupnik in solistka sopranistka Anemarija Štefančič, ki študira petje na Dunaju, sta dogodek kulturno popestrila z instrumentalnim koncertom.
Kako gledate na razvoj društva od začetkov do danes?
Društvo je od samega začetka zelo aktivno in predstavlja veliko obogatitev našega domačega kraja pa tudi širše okolice. V vsakem času ima njegovo delovanje svoje značilnosti. Poseben in nepozaben pečat je društvu dal pred kratkim preminuli član in najboljši zapisovalec domačih krajev Franc Musec. Od njega sem bomo tudi v prihodnje morali še veliko naučiti in mu nameniti svoje mesto v kulturnem dogajanju kraja.
Kakšen je položaj likovne umetnosti in kakšni pogoji za ustvarjanje na Logaškem?
Položaj likovne umetnosti je tak, kot si ga kot posamezniki naredimo in kot ga živimo. Veseli smo, da je v Logatcu možnost razstavljanja na več galerijskih prostorih. To sicer niso samo galerije, pa vendar se imamo kot gledalci možnost seznaniti z različnimi likovnimi ustvarjalci, ki na ta način še posebej obogatijo ves naš kraj in dogajanje v njem. Veseli smo tudi, da ima Občina Logatec posluh za naše delovanje. Seveda bi se določene stvari lahko še izboljšale, ampak to naj bo cilj za bližnjo prihodnost, ki jo sproti ustvarjamo, če smo aktivni.
Blanka Markovič Kocen
24
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
KULTUR
PEVSKI POZDRAV POMLADI
49. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV OBČINE LOGATEC
Prvi petek v aprilu je v Domu krajanov v Rovtah potekala že 49. revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Logatec. V sodelovanju z JSKD Logatec jo je letos soorganizirala OŠ Rovte. Devet pevskih zborov je dokazalo, da je pesem še kako živa, da jo radi sprejmejo medse majhni otroci in malo večji, tisti, ki so z eno nogo že na pragu odraslosti.
Pisana množica otrok je oder spremenila v mavrične barve, glasovi so prihajali iz njihovih grl, radostno, igrivo, a vseeno zelo resno. Hitre, počasne, slovenske, ljudske, tuje, vsega je bilo slišati. Še so med nami pevski zanesenjaki, ki verjamejo v otroke in v glasbo, ki vedo, da je glasba hrana za dušo. Nekateri med njimi, denimo Zdravko Novak, vodijo tudi po več zborov in čutiti je, da jim je prav vsak pevec pomemben. Da so pesmi zazvenele v svoji popolnosti, pa je pripomogel tudi pianist Miha Nagode. Oba pevska zbora OŠ Rovte pa že vrsto let vodi Mari Loštrek Žižek. Glasba ima v njenem življenju posebno častno mesto. Ljubezen do petja je tista, ki ji daje pogum, da vztraja. Poslušalci smo se lahko prepričali, da uspe s svojimi pevci narediti nekaj lepega, dovršenega. Ljudje, ki četudi brez posebne glasbene izobrazbe uspejo naučiti otroke tako dobro peti, si zaslužijo prav posebno pohvalo. Morda pevski kritiki vedno ne razumejo tega in iščejo ter seveda najdejo napake.
Vedno poskočna Tanja Žagar je letos na revijo pripeljala skupino deklic, ki sestavljajo dekliški
zbor glasbene šole. Na klavirju jih je spremljal Primož Malavašič. Na OŠ 8 talcev Logatec delujeta pevska pripravljalnica in otroški pevski zbor, obema pa dirigira učiteljica Marinka Istenič. Lucija Treven, tudi sama zelo zavzeta pevka, je letos s svojimi dekleti pevskega zbora KUD Adoramus Logatec pripravila repertoar pesmi z zanimivim načinom petja. Rastejo in se pevsko vedno bolj razvijajo, kar je pohvalno.
Ves čas je pevske nastope spremljala strokovna spremljevalka, pedagoginja in zborovodkinja Barbara Kovačič iz Tolmina. Načeloma je kritika lahko dobrodošla, a pogosto je tako, da vsak gleda le iz svoje perspektive, ne pozna pa ozadja,
kajti poleg vseh obveznosti, ki jih imajo zborovodje poleg vodenja zbora, je skoraj nemogoče pričakovati, da bodo lahko zadostili vsem strokovnim kriterijem.
Zelo zgovoren je bil konec prireditve, ki ga je zaznamovala pesem Za otroke. Ohranimo za otroke LEP TA SVET. Otroci naj še naprej sledijo o klicu petja. Tako je sklenila tudi letošnja po-vezovalka programa Sanja Rejc. Zborovodjem pa kljub malce nejevolje ob dokaj strogi oceni želimo veliko zanosa in volje pri njihovem delu, pa četudi včasih vseh tonov njihovi varovanci ne zadenejo točno.
Metka Bogataj
Ko pesem najde pot
»Je ponorela zamaknjenost v nepopisan list«, je o poeziji zapisal pesnik Andrej Žigon.
Hiša sadeži družbe - večgeneracijski center Logatec je na svetovni dan poezije (21. marec) gostila pesniški večer - odprto branje, na katerem so avtorska dela predstavili otroci, učenci, srednješolci, študentje in odrasli člani Literarnega društva Zeleni oblaki, ki so večer z naslovom Iz roda v rod pesem najde pot tudi organizirali.
21. marec je za svetovni dan poezije razglasil Unesco. Ta dan je v marsikaterem kraju v kavarnah mogoče verze zamenjati za kavo, potekajo javna branja, predstavitve pesniških zbirk. Zeleni oblaki so večer organizirali kot odprto branje, na katerem je sodelovalo osemnajst avtorjev in avtoric vseh generacij, nekateri so se javno prvič predstavili. Slišali smo haikuje otrok iz vrtca, prve pesniške poskuse osnovnošolcev, srednješolske drugačnosti v poeziji, metaforično bogastvo že uveljavljenih avtorjev in avtoric; pesmi so avtorji brali v slovenskem, ruskem in angleškem jeziku. Večer je pokazal, da poezija niso samo v vzporedja ali sosledja postavljene besede. So metafore, pronicljive misli in intelektualne
domislice. Zato mnogi, ki literarno ne ustvarjajo, poezijo radi doživljajo kot bralci in poslušalci. In teh je bilo na odprtem branju zares veliko. Morda tudi zato, ker je poezija doma v vseh poklicih in časovnih pasovih sveta. Najdemo jo v bolnišnicah, zaporih, azilnih domovih, varnih hišah ... pogosto je izrazno sredstvo ranljivih skupin ljudi. »Pesem je garanje in avantura obenem«, je nekoč zapisal logaški pesnik Andrej Žigon. Kako prav je imel, so pripovedovali kolaži besednih sporočil, ki smo jih poslušali ta večer, ki ga je z avtorskimi besedili in glasbo povezal Simon Urbas. Poezija je tudi moč, svoboda in osrčenost. Možnost in sobivanje. To zadnje sta avtorjem ponudila Hiša sadeži družbe in člani Literarnega društva Zeleni oblaki, ki skušajo s to in podobnimi prireditvami dati organiziranemu literarnemu delovanju na Logaškem novih moči - za povezovanje že uveljavljenih ustvarjalcev, predvsem pa za vključevanje mladih literarnih ustvarjalcev, saj kot pravi A. Žigon: »Pesmi piše mnogo mladih in lepih ljudi.«
Pesmi najdejo vsakega, ki ta svet gleda s srcem. Zato je bilo odprto branje tudi spomin na logaškega pesnika Andreja Žigona in njegovo prvo pesniško zbirko, po kateri nosi literarno društvo ime Zeleni oblaki.
Branka Novak
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
25
KULTURA
VPIS NOVIH UČENK IN UČENCEV
GLASBENA ŠOLA LOGATEC ZA NOVO ŠOLSKO LETO 2017/2018
PREDMET	PRIPOROČLJIVA STAROST	OPOMBE		PREDMET	PRIPOROČLJIVA STAROST	OPOMBE
Predšolska glasbena vzgoja	5 let	vpis brez predhodnega preizkusa		Saksofon	10 - 12 let	sprejemni preizkus
Glasbena pripravnica	6 let	vpis brez predhodnega preizkusa		Rog	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Plesna pripravnica	6 - 8 let	vpis brez predhodnega preizkusa		Trobenta	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Balet	9 let	sprejemni preizkus (termin preizkusa po dogovoru)		Pozavna	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Klavir	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Tuba	11 - 18 let	sprejemni preizkus
Harmonika	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Druga konična trobila	10 - 18 let	sprejemni preizkus
Violina	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Tolkala	9 - 18 let	sprejemni preizkus
Viola	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Petje	17 - 24 let	sprejemni preizkus
Violončelo	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Orgle	11 - 18 let	predznanje štirih (4) razredov klavirja
Kontrabas	11 - 18 let	sprejemni preizkus		Citre	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Kitara	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Tamburice	9 - 11 let	sprejemni preizkus
Harfa - NOVOST!	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Otroški pevski zbor	5 - 8 let	sprejemni preizkus
Kljunasta flavta	7 - 9 let	sprejemni preizkus		Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) električna klaviatura	ni omejitve	sprejemni preizkus
Flavta	10 - 12 let	sprejemni preizkus		Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) kitara	ni omejitve	sprejemni preizkus
Oboa	10 - 12 let	sprejemni preizkus		Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) bas kitara	ni omejitve	sprejemni preizkus
Klarinet	10 - 12 let	sprejemni preizkus		Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) petje	12 - 18 let	sprejemni preizkus
Fagot	10 - 18 let	sprejemni preizkus				
Zaradi predvidenega večjega števila prostih mest še posebej priporočamo vpis k predmetom plesna pripravnica, balet, harfa, harmonika, petje, violina, viola, violončelo, kontrabas, trobila, tamburice in citre. Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico, Plesno pripravnico (brez sprejemnega preizkusa) in Balet bo potekal od torka, 3. 5. 2017 do petka, 23. 6. 2017, v tajništvu GŠ Logatec od 8:00 - 15:00. Sprejemni preizkusi bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostorih dislociranih oddelkov v Rovtah:
LOGATEC
LOGATEC
Sreda, 17. maja 2017 od 16. do 19. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje)	Sobota, 20. maja 2017 od 10. do 12. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje)
Petek, 19. maja 2017 od 17. do 18. ure (vsi predmeti razen predmetov Petje - klasično in JRP Petje)	/
Četrtek, 18. maja 2017 od 18. do 19. ure (samo predmeta PETJE - KLASIČNO in JRP petje)	Sobota, 20. maja 2017 od 10. do 11. ure (samo predmeta PETJE - KLASIČNO in JRP PETJE)
ROVTE
Info: www.gslogatec.si
GLASBENIK, GLASBILO, GLASBA
Pevci OPZ OŠ Tabor in njihovi gostje, OPZ POŠ Hotedr-šica, so nas v petek, 21. aprila, presenetili s pravo glasbeno križanko. Izbrali so jo za rdečo nit svojega letnega koncerta, ki ga je skupaj s scenaristko in režiserko prireditve Branko Novak zasnoval zborovodja Zdravko Novak.
V zborovskem programu smo slišali najprej pet skladb v izvedbi OPZ POŠ Hotedršica. V njem pojejo sama dekleta in čeprav jih ni veliko, so njihovi glasovi zazveneli suvereno in nam pobožali srce. OPZ OŠ Tabor pa je izvedel kar sedem skladb, med njimi so bile tudi tri, s katerimi se bodo predstavili 20. maja na regijskem tekmovanju. Uvrstitev nanj so si vsekakor zaslužili in prepričani smo, da nas bodo na tekmovanju dostojno zastopali. Med zborovskimi skladbami sta nas skozi glasbeno križanko hudomušno vodila voditelja, pevca mladinskega zbora, Mika Windschnurer in Samo Boben, ki sta se med drugim tudi veselila, da bo naslednje šolsko leto mladinski zbor spet bogatejši za
lepo število pevcev, ki bodo s prehodom v 6. razred zapustili otroški zbor in se pridružili mladinskemu. Predstavila pa sta nam tudi šest mladih instrumentalistov, učencev OŠ Tabor in Glasbene šole Logatec. Na svoja glasbila so nam zaigrali: Anže Lampe na harmoniko, Lea Tiara Celarc na fagot, Ana Pivk na klavir, Neja Nagode na violino, Lucija Stojko na kitaro in Gašper Kokalj na klarinet. Oba zbora in glasbenike je na klavirju spremljal Miha Nagode. S pomočjo zvestih sodelavcev, Tilna Podobnika, ki je skrbel za ozvočenje, neutrudnega hišnika KS Tabor, Filipa Rupnika, učiteljice Darje Rupnik, ki je z učenci OPB izdelala slikovito sceno, so pevci glasbeno križanko uspešno rešili. Vsem skupaj se je zahvalila tudi ravnateljica Miša Str-žinar. Za konec sta se na odru združila oba zbora in družno zapela še zadnjo skladbo večera. Še enkrat več smo preživeli lep glasbeni večer. Glasbeniki in glasbila so naša srca napolnili z dobro glasbo.
Bojana Levinger
28
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	26
KULTURAI
NA MOJI MIZI JE LEPO
V Stekleno galerijo Večnamenske dvorane Logatec je prvi aprilski ponedeljek veliko sorodnikov, prijateljev in znancev prišlo pogledat, kaj so v dolgih zimskih večerih ustvarile članice študijskih skupin Servietna tehnika in Kaligrafija, ki so del Društva za tretje življenjsko obdobje Logatec.
»V našem društvu je lepo. Meni je ob pogledu na take lepe stvari res prijetno,« je članice pohvalila predsednica društva Metka Rupnik. V kratkem programu so med drugimi nastopile mlade članice Twirling kluba Logatec; delček tistega, kar se učijo v Glasbeni šoli Logatec, pa sta predstavila kitarist Ian Miklavčič in flavtistka Tinkara Delux. Sledil je ogled: ne samo na mizah, tudi na policah, na stenah je bilo polno drobnih bolj ali manj uporabnih, vsekakor pa z ljubeznijo izdelanih umetnin, s katerimi so se prepletale misli, izpisane v izbrušeni kaligrafski tehniki. Razstavo, ki je bila odprta do srede meseca, je finančno podprla Občina Logatec.
Besedilo in foto: Brane Pevec
UMETNIKI ZA KARITAS
V'Jožefovi galeriji Doma Marije in Marte v Logatcu so sredi marca odprli razstavo Umetniki za karitas in predstavili dela, ki so nastala na 21. likovni koloniji na Sinjem vrhu pri Ajdovščini.
Razstavo je odprl župan Berto Me-nard, zbrane je nagovorila vodja projekta Jožica Ličen, umetnike in njihova
dela pa predstavila likovna kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn. Kulturno noto so odprtju dodale pevke Mladinskega pevskega Zbora Adoramus.
»Kolonija Umetniki za karitas je nastala z namenom, da bi izkupiček od prodanih del namenili ljudem v stiski,« je povedala likovna kritičarka Anamarija Stibilj
Šajn. Namen je vsako leto drugačen, letos bodo sredstva namenjena skladu Bogdana Žorža, pokojnega psihologa in psihoteratevta, ki se je veliko ukvarjal z otroki, prisluhnil njihovim stiskam in jih reševal ter zanje ustvaril dom.
»Umetnikov, ki bi na tej dobrodelni koloniji želeli sodelovati in svoj talent darovati za sočloveka, ne manjka, tako da jih vseh niti ne moremo sprejeti,« pove sogovornica. »Cilj kolonije pa je dosežen takrat, ko se v ta projekt vključijo tudi tisti, ki želijo dela kupiti. Tu se odražajo ekonomske stiske. A če dela niso takoj prodana, to še ne pomeni, da je projekt neuspešen - nekatere slike se prodajo tudi čez deset let,« pravi Stibilj Šajnova. Razstave prav zato potujejo po različnih krajih po Sloveniji in tudi po zamejstvu ter svetu.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
27
POSLOVNE STRANI
logistika - alfa in omega vsega v logatcu
Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino poznano kot ena izmed najpomembnejših geostrate-ških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo. Že iz rimskih časov je Logatec pomembna logistična točka, kasneje pa se je znašel tudi na trasi Južne železnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Danes izkorišča odlično lego v bližini avtoceste, železnice, slovenske prestolnice in treh pristanišč - Kopra, Trsta in Reke. Ekonomska zgodovina vsekakor daje primat v Logatcu logistiki. Zato ne čudi dejstvo, da po površini največjo parcelo z bruto 10.000 kvadratnimi metri v Industrijsko-obrtni coni Zapolje zaseda prav eden od največjih slovenskih logi-stov - Intereuropa d. d., ki ima od leta 2006 v Logatcu logistični center.
Logistika je pomemben posel. Vrednost celotne logistike v EU ocenjujejo na približno bajnih 1.000 milijard evrov. Zato smo se tokrat pogovarjali z Marijo Štajduhar, direktorico In-tereuropine podružnice Ljubljana, pod katero spada tudi logistični center Logatec.
Intereuropa je pomemben slovenski logist, kako pomemben pa je zanj logistični center v Logatcu, tudi v primerjavi z ostalimi?
V Logatcu imamo eno najsodobnejših skladišč, ki s kapaciteto 17.000 paletnih mest predstavlja približno 10 odstotkov kapacitet koncerna Intereurope v Sloveniji.
Katere so po vašem mnenju glavne prednosti lokacije Logatca?
Lega na križišču V. in X. panevropskega koridorja v bližini avtoceste. Tu nudimo logistično
podporo za različno blago, ki prispe večinoma preko pristanišč Koper in Trst in je namenjeno širšemu območju jugovzhodne Evrope.
Koliko ljudi zaposlujete v Logatcu?
Trenutno je tu 28 zaposlenih.
Tu pa nimate le distribucijskega centra, ampak tudi proizvodnega, ki omogoča številna dela na blagu. Katera natančneje?
Tu našim strankam nudimo različne storitve kontrole blaga in vzorčenja na vhodu, etike-tiranja, pakiranja in prepakiranje. Za podporo logističnim procesom uporabljamo fleksibilen informacijski sistem, ki omogoča sledljivost blaga v vseh fazah procesa, spremljanje in načine izskladiščenja po različnih kriterijih: sarža/ LOT, serijska številka, FIFO, FEFO ... V katere države gre nato blago iz Logatca? Različno - v bližnje (Hrvaška, BiH, Srbija, Makedonija, Črna gora, Bolgarija, Romunija in Grčija) in tudi v bolj oddaljene evropske države kot npr. Poljska, Ukrajina in Moldavija, pa tudi v prekomorske države, večinoma Severne in Južne Amerike, pa tudi na afriško celino.
Mimoidoči lahko od blaga, ki ga skladiščite, opazimo le avtomobile azijskih blagovnih znamk, ker so na vašem zunanjem terminalu. Kar ne čudi, ker ste eno od vodilnih podjetij v segmentu avto logistike v JV Evropi. Katere pa so sicer za vas največje stranke, skupine proizvodov in blagovne znamke, katerih blago skladiščite tukaj?
Za različno blago zagotavljamo tudi posebne standarde od posebnih temperaturnih režimov, prezračevanja, zahtev HACCP do visokih varnostnih standardov. Intereuropa skladišči znane
evropske in japonske blagovne znamke tako na področju farmacevtskih izdelkov, tehničnega blaga ter plastičnih polizdelkov.
Pogosto poudarjamo, da velika podjetja dajejo posel majhnim in mikro podjetjem. Katere pa so vaše največje stranke oz dobavitelji s sedežem v Logatcu?
Intereuropa poskuša s svojim delovanjem prispevati k okolju, v katerem deluje. Tega se zavedamo tudi pri izbiri naših dobaviteljev. Tudi pri zaposlovanju novih sodelavcev smo zelo pozorni na kandidate iz lokalnega okolja, ki imajo v primeru primerljivih kompetenc prednost pred drugimi. Naši dobavitelji pa so tudi izvajalci, ki nudijo različne storitve vzdrževanja, pluženja in prevoznih storitev. Odlično sodelujemo tudi z gasilsko brigado.
Danes je pomemben pretok blaga ob zmanjšanju onesnaževanja okolja in zmanjšanju prometnih zastojev. Kakšne rešitve uporabljate na tem področju? Logistični center Logatec je zgrajen po najsodobnejših standardih in kot tak minimalno obremenjuje okolje. Za dodatno ogrevanje uporabljamo toplotne črpalke, za požarno varnost je poskrbljeno s šprinkler sistemom in dodatnim bazenom vode. Redno izvajamo vsa vzdrževanja in požarne vaje. Za obvladovanje prometnega toka na vhodu izvajamo skrbno načrtovanje in na izhodu manjše pošiljke združujemo na zbirnih kamionih iz skladišča Logatec do našega pretovornega skladišča v Ljubljani.
Verjetno večina domačinov sploh ne ve, da je največja sončna elektrarna v Logatcu prav na vaši strehi. O kakšnih dosegih govorimo? Ste s tem energetsko samozadostni?
Prihodki iz tega naslova zadoščajo za pokrivanje slabe polovice stroškov za električno energijo logističnega centra.
V obeh industrijsko-obrtnih conah je na voljo še kar nekaj zemljišč, tudi zelo velikih, ki so jih pred leti »ponujali« Luki Koper. Kakšen razvoj načrtujete vi v Logatcu, morebiti tudi prek širitev na nova zemljišča?
Na našem logističnem terminalu je načrtovana skupna kapaciteta 32.000 m2 skladišč, trenutno pa je izgrajena prva faza 8.100 m2 skladišč. V primeru ugodnih gospodarskih gibanj lahko hitro pristopimo k nadaljevanju izgradnje, sicer pa uporabljamo del prostih površin za potrebe avtomobilske logistike.
Besedilo in foto: mag. Dejan Šraml
28
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
SPORI
PATRIK DIVKOVIC - LOGASKI ŠPORTNIK LETA 2016
V organizaciji Športne zveze Logatec in pod pokroviteljstvom logaške občine so v začetku aprila v Narodnem domu razglasili športnika Logatca za leto 2016. Ob številnih drugih priznanjih, ki so jih letos podeljevali že petič, je najprestižnejšega prejel mladi taekwondoist Patrik Divko-vič, ki je lani med drugim zmagal tudi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Kanadi.
Patrika, ki se prireditve ni mogel udeležiti - priznanje je prevzela njegova mati - trenira oče, oba pa v tem vidita veliko prednost. Prireditve se je tudi letos udeležil olimpionik in ambasador športa Miro Cerar starejši, povabilu Športne zveze Logatec pa se je odzval prvi podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Sodržnik. »Polna dvorana potrjuje, da v Logatcu na področju športa delamo dobro,« je v nagovoru med drugim povedal župan Berto Menard in spomnil, da za vrhunski šport žal vedno zmanjka denarja, kar pa je v domeni države in ne lokalne skupnosti. Janez Sodržnik je med drugim pohvalil občine kot največje financerke slovenskega športa in izpostavil tudi prizadevno delo članov izvršnega odbora logaške športne zveze. Komisija za podelitve pod vodstvom Jelke Kožman je letos prejela 93 predlogov, ki jih je temeljito pretehtala in izbrala 73 nagrajencev. Poleg pohval za obetavne športnike, posebnih priznanj na rekreativnem področju, za trenerje in športne delavce in ekipe, priznanj klubom ob jubileju, so na slovesnosti podelili tudi bronasto in srebrno plaketo, plaketo za življenjsko delo in zlato plaketo. Za kulturni pridih podelitvi so poskrbeli dekliški zbor Glasbene šole Logatec pod vodstvom v Logatcu že nepogrešljive Tanje Žagar in raper Zlatko, ki je svoje rime tokrat namenil tudi športu in gibanju ter njunem pomenu v življenju.
Kar 22 mladih športnikov je letos prejelo pohvale za perspektivne športnike, kar je gotovo dokaz več, da se za šport v Logatcu ni bati. S posebnim priznanjem na rekreativnem področju so nagradili Ambroža Jakopa, ekipo članov Strelskega društva CVVS Logatec, Janeza Albrehta in Gorazda Bošnjaka. Posebno priznanje za športne delavce, društva, klube, organizacije, ekipe in trenerje je prejel Jadran Lukančič, član Lokostrelskega kluba Logatec, eden od ustanovnih članov
društva, trenutni predsednik kluba, dolgoletni trener in tekmovalec. Z omenjenim priznanjem so nagradili tudi Jolando Ovsec, članico Lokostrelskega kluba Logatec, eno izmed ustanovnih članov kluba, tudi tekmovalko, trenerko in tajnico društva. Tretji prejemnik posebnega priznanja Darko Brus je ustanovitelj in glavni pobudnik Plezalnega kluba Extrem Logatec. Barbara Šemrov, zadnja prejemnica v tej kategoriji, pa je članica Športnega društva Hotedršica, trenerka smučarskega teka in vodja pilatesa.
Priznanja ob jubileju so prejeli PZTUS Logatec - Področno združenje učiteljev in trenerjev smučanja Logatec za 40 let, Odbojkarski klub Logatec za 20 let, Lokostrelski klub Logatec za 10 let in jamarsko društvo Logatec za 60 let delovanja. Prireditev, za Športno zvezo Logatec jubilejna, peta, se je nadaljevala s podelitvijo kar 26 bronastih plaket športnikom različnih panog in starosti, od najmlajših do tistih, ki so že v veteranskih letih, a še vedno aktivni.
Srebrne plakete so prejeli: štafeta šprint Tekaško smučarskega kluba Logatec v postavi Boštjan Klavžar in Miha Šimenc, štafeta člani Tekaško smučarskega kluba Logatec v postavi Bor Grdadolnik, Boštjan Klavžar in Miha Šimenc; Hladnik Luka in Matej Jakša, člana Tekaško smučarskega kluba Logatec, štafeta mlajši mladinci, člani Tekaško smučarskega kluba Logatec; Jakob Medved, član Športnega društva Tek je lek; Jaka Matko, član Smučarsko skakalnega kluba Logatec - Lovci na daljave; Tamara Antončič, Neca Kenda in Kri-
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
stina Ilič, članice Twirling kluba logaških ma-žoret. S Plaketo za življenjsko delo so nagradili Toneta Mihevca, enega prvih učiteljev smučanja in tekov, ki je svoje bogato strokovno znanje in izkušnje prenašal na mlajše kadre, in bil mentor mnogim sedanjim učiteljem in trenerjem smučanja, nekateri izmed njih so še danes aktivni, vsestranski športnik, nogometaš, obvladal pa je tudi borilne veščine. Po upokojitvi se je predal umetnosti. Bil je ustanovitelj prve galerije v nekdanji tržnici v Logatcu.
Zlato plaketo Občine Logatec pa so tik pred vrhuncem prireditve prejeli Miha Šimenc, Patrik Divkovič in Andraž Modic. Miha Šimenc je najperspektivnejši smučar tekač, član Tekaško smučarskega kluba Logatec. Že vrsto let dosega vrhunske rezultate in je zaradi skromnosti in predanosti lahko zgled vsem mladim športnikom. Andraž Modic je član smučarsko skakalnega kluba Logatec- Lovci na daljave, tekmuje v smučarskih skokih in je član B reprezentance.
Čisto na koncu je sledila še razglasitev športnika Logatca leta 2016. To je postal Patrik Divkovič, ki si je kljub odsotnosti zaslužil velik aplavz. Patrik je član Športnega društva Taekwondo Tempo Logatec, njegov trener je Goran Divkovič. Tekmuje v taekwondo-ju, nastopa na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Podrobnejše obrazložitve nagrajencev lahko najdete na spletni povezavi: http://www.srce--me-povezuje.si/szlogatec/
Blanka Markovič Kocen
29
IŠPORT
logaški strelci ponovili lanski uspeh
Ekipa logaških strelcev je v prvem krogu tekmovanja ljubljanske regije z vojaško puško M48 v marcu dosegla odlične rezultate in se uvrstila v drugi krog tekmovanja.
Kot je povedal član ekipe Dragan Petkovšek, se je tekmovanja, ki je potekalo na Crnem Grobu udeležilo 116 ekip, med njimi tudi tri tričlanske iz Logatca. »Zasedli smo prvo, tretje in peto mesto in si vsi zagotovili nastop v dru-
gem krogu,« pove sogovornik in doda, da na tekmovanju uporabljajo vojaške puške, strelivo pa zagotovi vojska. Strelja se po pet metkov v poskusni seriji in pet za oceno. »Pred to tekmo treniramo dva do trikrat z različnim orožjem. Odkar zaradi beguncev ne moremo trenirati v Centru vojnih veteranov, moramo izkoristiti lastna zemljišča. Treningi in prostor so torej omejeni,« pravi Janez Albreht, predsednik društva.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
balinanje je v logatcu prejelo priznanje
Balinanje je v Logatcu prisotno že 36 let, od rekreacijskih začetkov do današnjih dni, ko se izvaja vrhunsko tekmovalno balinanje. V sezoni 2016/17 se je BŠD Logatec uvrstil v 1. državno ligo zahod, moštvu se je pridružil Dejan Koren. Pokazalo se je, da je moštvo dobilo dobrega igralca in vodjo ter vsestranskega športnika.
S svojo neomajno voljo in ljubeznijo do balinanja je dobil tudi visoko priznanje na področju športa v Občini Logatec, zlato plaketo, in seveda tudi naziv balinaija leta. V moštvu BŠD Logatec pa nastopa še legenda slovenskega balinanja Jože Požar, ki je prejel tudi plaketo za življenjsko delo na področju športa v Občini Logatec, in igralci Slavko Petrovič z doslej najboljšim rezultatom v društvu med posamezniki , doseženo 3. mesto na državnem prvenstvu v Novi Gorici; Andrej Drvarič in Robert Gorjanc, preizkušena balinaija in borca do zadnje krogle; Milan Čepon in Milan Treven kot dolgoletna igralca moštva; Zdravko Bolčina in Armando Kristančič, ki sta tudi stara in preizkušena borca. Ne smemo pa pozabiti na mladost, ki jo zastopajo Gregor Gorišek, Albert Treven in čisto svež balinar z mnogo volje in vztrajnosti Matej Košir, igral je tudi Idrijčan Luka Skok, ki pa se vrača v Kolektor iz Idrije. Tujina in želja
po nečem novem privlačita vsakogar, tako je odšel Dejan Koren, ni pa popolnoma zapustil moštva. Postal je njegov vodja ter zelo dobro s svojo motivacijo poskrbel za mlade. Balinarsko športno društvo je s svojo neomajnostjo in željo po čimboljšem in višjem v letu 2016 doseglo dva najboljša rezultata v članski konkurenci v državi za svoje društvo, kar ni mačji kašelj, če vemo, da je balinanje najtrofejnejši šport v zgodovini naše države in smo velesila tudi v svetovnem merilu. Osvojili so naslov viceprvaka med dvojicami, kar je uspelo Dejanu Korenu in Slavku Petroviču in naslov podprvaka v tekmovanju četvork, kjer so ekipo zastopali Slavko Petrovič, Andrej Drvarič, Robert Gorjanc in Zdravko Bolčina. Za te dosežke so letos na prireditvi Športnik Logatca prejeli bronasto plaketo na področju športa, za kar jim gre čestitati. Vseakakor pa ne smemo pozabiti niti na ostale člane, ki nastopajo v notranjski ligi pod taktirko Toneta Kolerja. In še ena zanimivost: ko smo bili na prireditvi Športnik Logatca radovedni, kdaj bo balinanje olimpijski šport, je bil en odgovor - ko bodo to hoteli Francozi. Na koncu naj povemo, da bomo kljub vsem težavam nadaljevali tradicijo in še bolj skrbeli za napredek balinanja, tako v Logatcu kot tudi drugje. Mirno roko vsem balinarjem.
Jelka Kožman
meje zdrave rekreacije
Maja so se bodo z rekreacijo začeli spogledovati tudi tisti, ki jim to ni nekaj samoumevnega. Nekateri bi radi shujšali, drugi naredili kaj dobrega za svoje zdravje. Na spletu krožijo različne informacije o škodljivosti teka, kar marsikoga bega. Naj vas potolažim, tek ni vaš največji sovražnik, s pametno tekaško vadbo boste naredili veliko koristnega za svoje zdravje in tudi lepo postavo.
Vsekakor je pol ure teka vsak drugi dan odlična izbira v boju z boleznimi srca, ožilja, visokim pritiskom in sladkorno. Zraven boste morali pod drobnogled vzeti še svoje prehranjevalne navade. Zmotno je namreč mišljenje, da s tekom popravljate napake prehrane. Jih ne, sploh pa ne morete toliko porabiti, kot z lahkoto pojeste. Izbrati morate sebi primerno obliko in količino vadbe tako, da boste imeli optimalno koristi in čim manj škode od tega. Predvsem pa morate tek vzljubiti in v njem uživati. Paziti morate, da si ne boste s tekom nakopali poškodb in zasičenosti. Poškodbam se boste izognili z izbiro primernih terenov za tek, zmerne količine teka, ki jo boste povečevali postopno in v valovih, trudili se boste izboljšati tehniko teka, ki je šibek člen večine ljubiteljskih tekačev. Zelo vam bodo koristile tudi vaje za moč! Predvsem pozimi zamenjajte kakšen tek za vadbo moči in boste potem lažje tekli. Prve na seznamu težav ljubiteljskih tekačev so bolečine v kolenih in kolkih. Najpogostejša težava je tekaško koleno, kar pomeni, da boli spredaj pod pogačico in tudi kite, ki potekajo preko nje.
Vzroki za boleče koleno:
-	sedeča tehnika teka in tek po petah
-	zategnjene mišice in vezi okrog kolenskega sklepa
-	nenadno povečanje količine teka
-	neprimerna obutev
-	pomanjkanje togosti in moči trupa in še kaj bi se našlo.
Zelo malo verjetno pa so se vam obrabili sklepi, se pa bodo, če ne boste ukrepali. Ukrepi: popraviti tehniko teka z zamenjavo copat in učenjem pravilne tehnike. Težava pri starejših tekačih je običajno v tem, da postaja cela zadnja stran mišic vedno bolj zakrčena, ker se dela premalo ali nič vaj za gibljivost. Delati boste morali učinkovite in pravilno izvedene vaje za moč trupa. Gibljivost je treba trenirati vsak dan pred in po teku, vsaj enkrat tedensko pa eno enoto vadbe nameniti samo moči in gibljivosti. Za izboljšanje tehnike teka je smiselno dobiti strokovnjaka, ki vam bo pomagal izboljšati vzorec gibanja. Za samopomoč je odličen pripomoček masažni valj, s katerim se dobro zmasirate sami v zelo kratkem času - na primer 2 x 5-10 minut na dan je že zadovoljivo. Kronična težava starejših rekreativnih tekačev je boleča ahilova tetiva. Z redno masažo mišic meč najverjetneje tudi teh težav ne boste imeli. Nikakor pa ni smiselno teči, kadar vas kaj boli. Zgolj pol ure gibanja vsak dan pozitivno vpliva na celo naše življenje.
Pripravil Tekaški trener ŠD Tek je lek, Miro Petrovec
30
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
O KSENOFOBIJI NA POLJSKEM
mladi porocevalcii
Erasmus+
Na Poljskem je zgodaj spomladi potekalo zaključno srečanje sodelujočih pri projektu ERASMUS+InTime21, katerega namen je spoznavanje, predstavljanje in preizkušanje inovativnih metod učenja.
Štiri dijakinje Gimnazije Jurija Vege Idrija in profesorica smo teden dni preživele v poljskem mestu Nowy S^cz. Kraj leži približno 100 kilometrov južno od Krakowa in le nekaj kilometrov od meje s Slovaško. Tema srečanja je bila ksenofobija, zato smo prvi dan skupaj z dijaki iz Španije, z Danske, s Finske, iz Italije, Avstrije in Poljske poslušali že doma pripravljene predstavitve na to temo. Slovenke smo izdelale kratek film o stanju z begunci na Slovenskem, osredotočile pa smo se na situacijo v Logatcu. Analizirale smo, kaj se je z njimi dogajalo do zdaj, in dodale nekaj intervjujev. Dijakinji iz Logatca sva naredili intervju z županom, koordinatorko za delo z azilanti na Osnovni šoli Tabor Logatec, učiteljico z iste šole ter dijakom, ki živi blizu azilnega doma v Logatcu. Intervjuvale smo tudi prostovoljno delavko, ki že od samega začetka pomaga beguncem.
Naslednji dan smo se po metodi »public achievement« v treh narodnostno mešanih skupinah ukvarjali s problemi ksenofobije. Razmišljali smo o problemih, nato pa zanje iskali razloge ter poskušali najti tudi ideje za odpravo. Dve skupini sta se odločili, da bosta posneli kratek film, tretja pa je izdelala plakat. Končni izdelki so bili odlični.
Seveda nismo cele dneve le sedeli v šoli in reševali svet. Ogledali smo si mesto Nowy S^cz in poskušali pobegniti iz t.i. escape room. Šli smo tudi na celodnevni izlet v Krakow, kjer smo si ogle-
dali Schindlerjev muzej ter staro židovsko četrt. Muzej je name naredil velik vtis, hkrati pa me je prisilil k razmišljanju. Vodička nam je pripovedovala o Judih, ki so jih pustili v getih čakati, da umrejo od bolezni ali lakote, o Judih, ki so jih pustili na trgu čakati na enosmerno potovanje z vlakom do taborišč, a na drugi strani o Judih, ki so se kljub temu še vedno smejali in bili ponosni, da so judje. Človek po obisku takega muzeja razmišlja o tem, da se to na drugačen, bolj prefinjen način dogaja še danes. Pozneje smo zavili še v mestni center, ki je v sončnem vremenu zelo lep in živahen. Lahko rečem, da je popravil moj prvi vtis o Poljski.
Najpomembnejše na kakršnemkoli mednarodnem srečanju je spoznavanje novih ljudi in kultur ter druženje. Z vsemi udeleženci smo se hitro ujeli in se navezali drug na drugega. Spoznali smo drugačen način življenja in mišljenja. Za nami je tako nepozaben teden, ki nam bo še zelo dolgo ostal v spominu.
Anja Hrvatič
ULTRAMARATONKA NA OS 8 TALCEV
Občani Loške doline z okolico zelo dobro poznajo Andrejo Sterle Podobnik, ki je sredi novembra lani na šestdnevnem etapnem teku, imenovanem The Everest Trail Race, na nepalski Himalaji nepričakovano zmagala z veliko prednostjo. Tudi mi, učenci in učitelji, smo jo imeli možnost spoznati v času njenega obiska na naši šoli.
Naša šola je Eko in zdrava šola že več kot 12 let. Tako kot vsako leto tudi letos v aprilu učenci in učitelji izvajamo različne dejavnosti in športne aktivnosti znotraj eko in zdrave šole. Da bi bili naši učenci čim bolj športno aktivni in bi razmišljali v slogu »Zdrav duh v zdravem telesu«, sem se odločila, da v goste povabim Andrejo S. Podobnik, ki jo poznam tudi osebno, saj je lahko marsikomu navdih, kako z voljo in veliko mero optimizma doseči in preseči samega sebe. Ultramaratonka je obiskala učence 5. razreda. Preko videoposnetka in fotogra-
fij je predstavila in opisala svojo izkušnjo ter občutenja med samim tekmovanjem. Med predstavitvijo se je vedno znova vračala k svojemu prepričanju: »Učenci, delajte tisto, kar vas veseli! Mene veseli tek in nobena ovira me ne vrže iz tira.« Po uvodnem delu smo srečanje nadaljevali na športnem igrišču. Andreja S. Podobnik je s svojo karizmo, močnim glasom in stasom učence najprej ogrela in nato z njimi odtekla dva kroga. Sledilo je raztegovanje in sprostitev telesa pred nadaljnjimi športnimi dejavnostmi pri predmetu šport. Ob koncu srečanja smo jo vprašali, ali razmišlja še o kakšnem ekstremnem tekaškem podvigu. In veste, kaj je dejala? »Intenzivno razmišljam o teku, dolgem 300 km, na Norveškem.« No, pa smo ostali kar brez besed.
Želimo ti, draga Andreja, SREČNO (!) na tvoji nadaljnji tekaški poti.
Maruša Tekavčič
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ŠT. 5
31
ZAHVALEI
ZAHVALA
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ANDREJ MENART (17. 11. 1952 - 19. 2. 2017)
Po težki in dolgi bolezni nas je zapustil Andrej Menart z Martinj Hriba.
Vsem, ki ste se prišli od njega poslovit, kot tudi patronažni sestri Janji iz Zdravstvenega doma Logatec in drugemu osebju se iskreno zahvaljujemo.
Prav tako se zahvaljujemo župniku Janezu Komparetu in Gorazdu Bošnjaku iz Komunalnega podjetja Logatec. Hvala tudi družini Nagode iz Ograd 11, Logatec, in vsem, ki ste darovali sveče in cvetje v njegov spomin.
Vsi njegovi žalujoči
Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedija
JOŽETA JEREBA
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Gospodu župniku Janezu Petriču iz župnije Rovte za lepo opravljen obred in molitve, dr. Katarini Turk in ostalemu osebju zdravstvenega doma Logatec, komunalnemu podjetju, prostovoljnemu gasilskemu društvu Rovte in pevcem.
Hvala vsem, ki ste žrtvovali svoj čas in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
En sončen sijaj, en topel dan Iz tal izvabi cvet krasan, en črn oblak, en nočni mraz in strt je cvet za večni čas. (iz mamine spominske knjige)
FRANČIŠKA RUPNIK (2. 3. 1929 - 27. 3. 2017)
Ob slovesu Frančiške Rupnik, Storževe Francke iz Žibrš, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v zadnjem, težkem obdobju življenja, vsem, ki ste nam pomagali ob slovesu, in vsem, ki se je boste spominjali.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta
KAROLINA-DRAGA VOLK ROJ. ISTENIČ IZ LOGATCA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se poslovili od nje in tako počastili njen spomin ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sočutja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Iskrena zahvala župniku g. Janezu Komparetu, še posebej pa nekdanjemu logaškemu župniku msgr. Tonetu Komparetu za pogrebni obred in tople besede ob njenem slovesu. Zahvala gre tudi pevcem in trobentaču, še posebej pa se zahvaljujemo osebju Doma Marije in Marte, kjer je preživela kar 12 let in tudi vsem, ki so jo obiskovali v domu vse do njenega slovesa.
Vsi njeni
32
LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2017 - ŠT. 3	32
ZAHVALEI
ZAHVALA
ZVONE JERNEJČIČ (1924-2017)
Ob slovesu našega dragega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in drugim prijateljem, ki ste nam stali ob strani.
Zelo smo hvaležni Marcelu Štefančiču in Branku Rupniku za tople poslovilne besede, prijazna zahvala tudi Gorazdu, Robertu in vsemdrugim, ki ste prispevali k lepi poslovilni slovesnosti.
Veliko nam pomeni, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v spoštljivem spominu.
Vsi njegovi
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek.
(Dante)
MEMENTO - FRANCU MUSCU - FRENKU
Mežečev Franc, rečeno po domače, je bil rojen v 1948. letu, sicer poznega januarja - v znamenju Vodnarja (voda!) - ob potoku, nedaleč stran od rojstnega doma velikega Andreja Gosarja. Življenjski krog pa je sklenil - v znamenju Rib (voda!) - letošnjega zgodnjega marca na poti k pomladanskemu enakonočju. Zato se je voda tako rada vrtinčila skozi njegovo brskanje po skrivnostno lepem ...
Za kovinoslikarja, kot se je neredko podpisoval, ga je očitno namenila že Božja previdnost, svoje pa je pridal še Vodnar, ki s svojo nebesno močjo zaznamuje tehnologijo in umetnost. Ko je šlo za Trst, je bilo Francu oziroma Frenku, kot ga je klicalo vse krog njega, komaj pet let, in tedaj ga je pritegnila tankovska mašinerija, ki je hrumeče in preteče stala ob glavni cesti, čakajoč na povelje za naskok v brambo »našega« Trsta.
Frenk je posedal ure in ure na zidcu pri Sarto-riju in na cementni papir - le-tega mu je lahko tistih dob priskrbel oče - risal in risal tanke v vsej njihovi silovitosti, kakršno so pač premogle njegove oči. Frenkovega občutka za upodabljanje niso opazili le doma, pač pa toliko bolj v osnovni šoli, kjer je za svoje slike prejel tudi več priznaj. Za vpis na takratno umetnostno šolo je imel premalo poznanstvenih vplivnikov. Ko mu je spolzela tudi mladostna želja po oblikovanju lesa, seje poklicno zavezal oblikovanju železa. Njegovo pravo poslanstvo pa seje bilo spočeto iz volje in težnje po slikarstvu. In Frenkovo likovno oblikovanje je šlo na tihoma in nekako sebi v zadovoljstvo.
Sprva, tako je nekako kazalo, kot da je bilo v ustvarjalcu še premalo samozavestnega zaupanja. Zato se je tudi dogajalo, da je svoja slikarska dela zaupal najprej skupinskim razstavam. Tako je njegova prva samostojna razstava zagledala luč sveta šele v osmem osamosvojitvenem letu Slovenije, ko je obenem prejel tudi Februarsko priznanje za življenjsko delo na področju slikarstva. Frenk se je slikarsko
izražal v oljni tehniki, akvarelu, akrilu, pastelu in risbi, ki mu je bila že iz otroških let najljubša. Z risbo je, denimo, opremil tudi Logaški koledar, ki ga je izdal v samozaložbi. Motive mu je ponujalo razkošje domačega kraja in Notranjske sploh, še posebej okolje Cerkniškega jezera in Planinskega polja. Pejsaži so se mu najčešče upodabljali v barvah jeseni in zime. Nad krajino pa se je sanjavo zaziral tudi po tihožitjih, portretih in stenskih poslikavah.
Najbližja mu je bila rjava barva v vseh njenih najbolj svetlih in temnih odtenkih - bržčas zaradi iskrenosti in pristnosti - saj z zeleno barvo prevladujeta na naši Zemlji. Frenk, ki je dnevni čas natanko razdeljeval posamičnim namenom, je rad bral; z zvenečimi orglicami je preglašal svojo siceršnjo redkobesednost tudi v družbi logaškega pesnika Andreja Žigona; za najjasnejšo pripoved pa mu je bil v pomoč čopič, s katerim je postal pogumen in nenadkriljiv kronist in poet logaških vedut.
Posebej dragoceno kmetsko arhitekturo je še ob pravem času ujel na svoja platna in jo otel pozabi. Kako smotrna odločitev! - Z vsako sliko se je tako rekoč preroško izpolnjeval. Kakor je sam stal pred vsakim izzivom za upodobitev sveta in življenja, ki sta bila zanj skrivnost lepote, se je bil sam tudi poslovil, pa vendarle bodreče in prijazno, kakor je najbolje zmogel in znal - s čopičem v rokah; za koto, ki mu je bito zvesti sopotnik, pa ni bito več časa in ne moči. Frenk, prejemnik več priznanj, je s svojimi podobami opremil prenekatere domove doma in po svetu; v svojem ateljeju pa je zapustil kakih trideset platen z upodobitvami zimskih krajin, cerkniških in planinskih obvodnih vedut ...
S prav zadnje, še nedopolnjene podobe zre zvedavo za njim vnuk Lenart, pričakujoč še zadnjih potez, ki jih je pa dedek Frenk ponesel s seboj v skrivnost večnosti.
Marcel Štefančič Foto: osebni arhiv F. M.
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
33
KRIŽANKA

34
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5
NAPOVEDNI
KAJ SE BO DOGAJALO V HIŠI SADEŽI DRUŽBE LOGATEC - VEČGENERACIJSKEM CENTRU V MAJU IN V ZAČETKU JUNIJA?
Aktivnosti, ki se izvajajo vsak teden
Ponedeljek, 9.00: Lahkotni in igrivi plesi v krogu z Darjo Bažec - pomirimo duha in misli ter razgibajmo telo. Torek, sreda (ura po dogovoru):
Individualna učna pomoč za osnovnošolce in srednješolce iz socialno ogroženih družin (matematika, fizika, angleščina) - potrebna predhodna prijava. Sreda, 17.00: Pridi na šah- druženje ob šahovski dvobojih.
Petek, 9.00: Individualna računalniška pomoč za starejše - potrebne predhodne prijave.
Novosti v maju
Ponedeljek, 15. 5., 18.00: Zabavno kvačkanje - uvodno srečanje. Vabljeni tako popolni začetniki kot tudi tisti bolj vešči »kvačkarske obrti«. Začetni material in kvačke boste dobili pri nas, če svojega še nimate.
Torek, 16. 5., 13. 6., 17.30: Veseli dan prostovoljstva - obisk terapevtskega psa iz društva Tačke Pomagačke za babice in dedke z vnučki.
Četrtek, 18. 5. in 1. 6., 18.00: Spoznajmo tolkala sveta z glasbenikom Deja-nom Štembergerjem. Zabavna in poučna delavnica za vse generacije. Petek, 19. 5., 9.00-15.00: Druženje mamic in očkov ob mini tržnici (predšolskih) otroških oblačil in pripomočkov. Vse po 1 evro. Torek, 23. 5., 6. 6., 17.00: Multikulturna kuhinja - pripravimo in okušaj-mo domače in jedi sveta.
Sreda, 24. 5., 17.30: Likovna delavnica - »packajmo« z mekolom in na-tisnimo risbo (ustvarjanje v likovni tehniki kolagrafije).
Petek, 26. 5., 2. 6., 8.30: Vstopimo v dan z jutranjo kavo in se podajmo na spoznavanje Logatca z okolico - nezahteven pohod, primeren tudi za manj pripravljene.
Vse aktivnosti so brezplačne. Prijave niso potrebne, razen tam, kjer je posebej navedeno.
Od 12. maja dalje bo v okviru slovenskega Tedna ljubiteljske kulture v naših prostorih na ogled razstava Likovna prepletanja - izbor izdelkov in predstavitev likovnih skupin, delujočih v občini Logatec. Ogled možen v času odprtja hiše in v času aktivnosti, ki se v njej izvajajo.
Napovedujemo:
26. junij - 7. julij, 9.00-15.00:
Počitniški tabor za osnovnošolce iz logaške občine (6-12 let). Prijave zbiramo do 19. 6, število mest je omejeno.
Večgeneracijski center Skupna točka je skupen projekt Slovenske filantro-pije in ZPM Ljubljana Moste-Polje, ki je namenjen medgeneracijskemu in medkulturnemu povezovanju. Ustvarja prostor za druženje, sodelovanje, prenos znanja in aktivno učenje v vseh življenjskih obdobjih. Uvaja vsebine za vključevanje in socializacijo ranljivih skupin, kot tudi preventivne programe in vsebine. Skozi pestre aktivnosti omogočamo socialno vključevanje vseh generacij v skupnosti ter gradimo solidarnost, zaupanje in medsebojno pomoč. S tem želimo omogočiti premostitev vrzeli med generacijami, ki jo v hitrem tempu življenja vsi pozabljamo.
Naše vsebine se odvijajo tudi na sedežu Slovenske filantropije v Ljubljani, Cesta Dolomitskega odreda 11. Več informacij lahko poiščete na facebook straneh: Hiša Sadeži družbe Logatec-večgeneracijski center in Večgeneracij-ski center Skupna točka. Dobrodošli v naši večgeneracijski hiši. Odpiralni čas: torek, sreda: 11.00-19.00, petek: 8.00-16.00 in ob drugih dogodkih
Kontakt: Saša Musec Čuk, 070 892 903, hisa-logatec@filantropija.org
:*t. iS-. '''iS**!?''
SKUPNA TOČKA
VEČGENERACIJSKI CENTER
NAPOVEDNIK DOGODKOV
Petek, 12. maja 2017, ob 19.00,
Jožefova dvorana Doma Marije in Marte, Ko zapojejo, 49. revija odraslih pevskih zasedb.
Org. in info: JSKD OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si, www.jskd.si
12. - 21. maja 2017,
Hiša Sadeži družbe/ avla Upravnega centra Logatec,
Likovna prepletanja, razstava izbranih izdelkov in predstavitev
likovnih skupin, delujočih v občini Logatec.
Torek, 16. maja 2017, ob 17.00,
Narodni dom Logatec,
Gledališka delavnica za otroke: igranje gledališča je zabava, gledališke tehnike izražanja misli, čustev, improvizacije ...
Org. in info: KD Novi oder, 041 436 319 (Špela), www.novioder.si
Sobota, 27. maja 2017, ob 14.00,
Pred Staro šolo v Hotedršici, 46. Tek prijateljstva.
Org. in info: ŠD Hotedršica, Klemen 041 995 444, sd-hotedrsica@hotedrsica.si
Sobota, 27. maja 2017, ob 15.00,
Župnijska cerkev Svetega Mihaela v Rovtah,
sveta maša ob 10. obletnici smrti misijonarja in rojaka Janka Slabeta. Po sveti maši-somaševanju upokojenega koprskega škofa msgr. Metoda Piri-ha, njegovih sošolcev in prijateljev, pevskega zbora Antešaki in domačega
mešanega pevskega zbora bo kulturni program z diapozitivi in razstava. Ob tej priliki bo izdan poseben zbornik o njegovem delu in življenju.
Sobota, 27. maja 2017, ob 20.00,
Športna dvorana Logatec,
Karl Jenkins: The armed Man - A Mass for Peace, vokalno-instrumentalni koncert,
Simfonični orkester Cantabile, MePZ Adoramus in univerzitetni zbor DerChor
Bern (CH); dirigenta: Rudolf Kämpf in Marjan Grdadolnik.
Org. in info: Simfonični orkester Cantabile, info@cantabile.si, tel: 040 321 190
Nedelja, 28. maja 2017, ob 9.00,
Bar Žakelj na Kalcah, 7. pohod po Logatcu.
Org. in info: PD Logatec
Torek, 30. maja 2017, ob 17.00,
pri kapelici pod Sekirico, test hoje v Logatec.
Vašo telesno zmogljivost bodo izmerili s preizkusom hoje na 2 km in svetovali, kako jo izboljšati. Test je primeren za vse od 20. do 65. leta starosti. Org. in info: ZD Logatec
Torek, 30. maja 2017, ob 20.00,
Prešernova dvorana Narodnega doma Logatec, gong kopel.
Org. in info: KD Novi oder, 041 436 319 (Špela), www.novioder.si
LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2017 - ST. 5	35
96. od2S.ee
|tor
mninBO Kinos
8| 6. od 22.00
fin srnin $Tnvnoj
- Dl D«OY
n kt i ve n Dfin z Dinn nn Dinn
lOGflTEC »fUTJfll«
DOBROT
nocomETfi
nnpiHuivn dezein
Animacija za otroke in odrasle, napihljiva dežela, prometni poligon, Dlančkov pohod delavnica, poslikava kože
pizza 2 za 1 jagodni frape 2 za 1 smuti 2 za 1 točeno Kozel 2 za 1 sladoled kepica 2 za 1 čokoladne sanje 2 za 1 koktejl 2 za 1 biljard žeton 2 za 1
SOBOTA, 17. 6. 2017 OO 10.00
SOBOTA, 17. O. 2017 Oll 11.00