-    192   -
Pogled po Senožeški okolici na
Notrajnskim.
Hvala pisateljama, ki sta Senožeče in goro sve-tiga Urbana popisala ; pozabila pa sta marsikterih reči in drugih imenitnost Senožeske okolice, ki jih hočemo popisati, in pri ti priliki nektere želje razodeti.
v
Ce je res, de je župan skerben mož , se nadja-mo, de ne bo za naprej terpel, de bi kakor do zdaj toliko ostudnih psov po Senožečah se klatilo; srenjskimu svetovavstvu pa nasvetvamo, de bi davk za pse vsta-novilo, kar je silno potrebno.
Tistim razujzdancam pa, ki v Senožečah in v bližnji okolici mlade drevesca poškodovajo, rečemo, de je njih ravnanje grozno hudobno, in ojstriga kaznovanja vredno.
Senožeska kaplana prebivata v prav slabi hišici in dobro bi bilo,   ako bi se srenja ti suhoti usmilila!
Zapustimo Senožeče in podajmo se proti Razder-tim. Pol ure od Senožeč je grič z imenam S molj evo, kjer se vode ločijo. Voda, ki teče v Razderto, teče v černo, voda pa, ki teče v Senožeče, v jadransko morje. Bog daj, de bi v Senožečah gnojniša, ki ulice ognju-sijo, potrebila! Iz Smoljeviga stopi popotnik v Razderto, ki ima 70 hiš, 600 prebivavcov, cerkev, šolo in kaplana in prav lepo glaseče zvonove. Razderčani so vozniki in kerčmarji in prav veliko zaslužijo, ker ni kmalo taciga kraja, kjer bi se toliko ptujcov in voznikov shajalo. Za cestnino, ki je v najemu, se plača okolj 15,000 goldinarjev na leto, od konja 2 ali 3 krajcarje; najemnik ima gotovo tudi nekaj dobička, in po tem takim mora nar manj 600,000 konj med letam skozi Razderto iti. V tej vasi se cesti ločite; ena pelja proti Terstu in Ljubljani, druga proti Ipavi. Na tej cesti, en streljaj od Razdertiga , se vidi na levi strani ceste gojzd Berda, v kterim le večidel hrastovje (quercus robur) in prav malo mecesna raste, ki ga je nek boršt-nar pred nekimi leti zasadil; na desni strani pa je hrib Nanos. V Berdi se le lapor, na Nanosu pa večidel le apnjenik najde. Od tega se je dobra in rodovitna zemlja odločila in v dolino pogreznila, in tako se je pervi Nanos, ki ga je narava nanesla, raz deri in proti vasi, ki se sedaj od te razdertije Razderto imenuje, privalil. Iz te besede so Nemci, ki so že marsiktero slovensko besedo popačili, Prewal d (Razderto) skovali.
Na obeh krajih ceste so bili v letu 1809 nasipi, in tukaj so se posebno Teržačani pod vodstvam generalov Turn in Brigido s Francozam hudo bojevali, kar nam je nek nekdajni brambovc pravil, ki je modro (plavo) suknjo zagledaje v bližnji hlev pobegnil.
Ne dalječ od Berde je vas Vito vse in blizo nje raste vino Grumovic, prav dobra kaplica. Pot na Nan6s je samo v enih krajih slaba; pride se h skali, od ktere pravijo, de je na nji sv. Jerom sedel. Ne delječ od te skale je cerkev sv. Jeroma, ki je okolj 300 let stara. Ta cerkev se iz jadranskiga morja prav dobro vidi. Mornarji se po nji ravnajo , in zavolj tega jo dajo Teržačani vsako leto pobeliti. Cerkev je v taki samoti, de so pred nekimi leti iz zvonika (turna) zvonove vkradili; zdaj jih pa, kadar je shod, z volmi tje perpeljejo.
Pol ure od cerkve je verh Nanosa, ki je okolj 5000 čevljev čez morje visok. Na njem je velika planjava , kjer na letu okolj 60,000 centov sena nakosijo; sadijo tudi kmetje na tem hribu veliko zelja, ker mu tukaj bolhe in gosence ne škodovajo , in ga v bližnje doline in clo v laško deželo prodajajo. Letaš so, ko so živali v drugih krajih mlade rastlike pojedle, nek za več kot 500 gold. zelja (kapusa) prodali.
Na Nanosu se ravno to vidi, kot na gori sv. Urbana, kjer so uni dan, kakor se je v „Novicah" bralo, neki Senožečani mraknenje sonca gledali. Vidijo se pa tudi mesta Gorica, Oglej, Pirana; temu mestu bližnji svetilnik (Leuchtthurm) in pri jaenim nebu z dobrim daljnogledam tudi Benetke, od kodar terja k dobivamo tolažbo za nepokojne otroke. Dobro bi bilo, ako bi bilo mogoče ž njim tudi odrašene  nepokojneže
vto-
—   193   —
vtolažiti.    V enim   kraju   Nanosa  raste   drevo   rJuni-
perus Sabina", strupeno ali smerdljivo brinje, Seven-
oder Segelbaum.   Bog ve, kdo de gaje zasadil? Razun
mnogih žlahtnih   zeljiš se dobi na tem hribu   toliko ar-
nike (arnica montana}, de jo kmetje nabirajo in v Terst
na prodaj nosijo.
(Dalje sledi.)
-   196   -
Pogled po Senožeški okolici na
Notrajnskim.
(Dalje.)
Spustimo se po derči k cerkvi sv. Brica , ki je na uni plati Nanosa. V tej cerkvi je prebivalo o francoski vojski mnogo   konjikov,  ki so jih  Francozi  podili.
-   197   -
V teh krajih dobro znan gospod Matevž P...., ki na podnožju Nanosa prebiva, jih je več tednov a petrebno jedjo in pijačo preskerbel, in dobil je zavolj tega zlato svetinjo.
V  dolini ne delječ od sv. Brica je vas Veliko Ubeljsko. Vse hvale vredni kaplan te vasi je šolo vstanovil, v kteri sam otroke sploh v slovenskim jeziku uči. Iz velikiga Ubeljskiga se pride v vas Strane, kjer pred cerkvijo drevo z imenam tisa (taxus baceata} raste, ki se na Krajnskim po redkim najde, in ki je v sredi med jelovim in listnatim drevjem. Stranci! zvedili smo, de ste se čez sostavik , ki smo ga v 32. listu Novic brali, močno togotili. Vtolažite in ohladite se v dobri in merzli stranski vodi!
Ne delječ od Stran je jamski grad. Spomnimo se pri ti priči na Miroslavovo Ivanko, kteri se prav za malo zdi, de je še niso v slovenskim gledišu igrali. Kje pa imamo obljubljeno slovensko glediše? *).
Cez St. Mihel pridemo v jamski grad. Erazem Lueger je že večidel bravcam „Novica dobro znan, in hočemo le nektere imenitnosti tega grada popisati. 80 sežnjev visoka in še več kot še enkrat tako široka skala pokriva grad kneza Vindišgraca, ki je bil nekdaj grofa Kobencelna. Na podnožju skale voda v jamo teče, ktera v Ipavi zopet iz zemlje izvira; okolj 6 sežn. od vode visoko so vrata, ki so bile o časih Erazma narejene. Skozi nje se gre v jamo, ki je pol ure dolga, in iz ktere se 60 sežn. visokejši vun pride. Kapnik te jame je lepši, kot v Postojnski, ker ni tako močno vkajena, in prebiva v nji več 1000 topirjev, ki na stenah visijo. Drugo nadstropje grada je gotovo okolj 25 sež. od tal visoko, pride se po mnogih stopnjah v jamo, ki je nad streho grada. Ta jama, ki je okolj 50 sežn. od tal visoka, ima za več kot 500 ljudi prostora, in tukaj je Erazem Lueger s svojo množico prebival? in v letu 1482 zavolj nezvestobe svojiga služabnika smert storil. Iz jame je bila podzemeljska pot v bližnji gojzd , pa ne v Ipavo, kakor nekteri mislijo, in po tej poti je Erazem s svojo množico potrebno jed in pijačo dobival.
Jamski grad, ta čudež narave se ne da lahko dobro popisati, svetvamo tedaj popotnikam, de naj ga sami pogledajo.
V  skalovju jamskiga grada imasta dva krokarja (corvus solitarius) vsako leto mlade. Ko mladiči odrastejo, vstane med njimi in starišimi hud boj, stariši premagajo mladiče , in ti morajo v ptuje kraje pobegniti. Dobro bi bilo, ako bi se to z marsikterim kmetiškim otrokam zgodilo, kteri svoje stariše, ki so mu celo premoženje izročili, iz hiše preganja.
Iz doline jamskiga grada se pride na goro, kjer ste vasi Bukovje in Gorenje. V ti vasi pridši se moramo marsikteriga reveža spomniti, ki je v neusmiljene roke tacih ljudi prišel, ki se cesionarji imenujejo; ti so take stvari, ki od kupovanja dolgov živijo.
Mramor, žival grozno škodljiva zelišam na polju, je kmetam dobro znan; še bolj nevarni kot mramor so pa cesionarji za premoženje in blagostanje kmetov. Cesionar kupi dolg, in še polovice vrednosti za-nj ne da , če ima odstopni list (cesion) v rokah, uboziga dolžnika precej prime, ga toži in zarubi. Kmet, ki si ne more pomagati, prosi cesionarja za odlog, da mu ga, pa kako? Kmet, ki je 100 goldinarjev dolžan, mu mora, ako noče, de mu bo zemlja prodana , samo za poterpljenje 20 goldinarjev plačati; po-terpi oderuh majhin čas, pa kaj to pomaga. Kmalo reveža spet prime;   dolg,   kije  poprej   100  goldinarjev
*) Naprava noviga glediša je v vsaki m jeziku težavna reč, seveči pa v slo v an s ki m (poglej vPrago in v Zagreb), nar yeči pa v slovenskim jeziku, kteriga bomo že še kaj časa pričakovali.                                               Vred.
znesel, znese že več kot 200 goldinarjev, in kdo je vsiga tega kriv? Cesionar, ki se z odertijo peča. Tak požeruh proda kmetu zemljo in ga spodi iz očetoviga doma; ubogi kmet pa mora od hiše do hiše živeža iskat. Varite se tedaj kmetje! takih pijavk in požreš-nežev, ki se ceeionarji imenujejo, iu prosite v svojih zadregah rajši poštenih in usmiljenih možihza pomoč. V Bukovjah in Gorenjah kmetje le večidel od bližnjiga jamskiga gojzda živijo, ki okolj 7000 jutrov ima. S tem gojzdam so v letu 1848 grozno gerdo delali, zdaj pa plačujejo, de se sami sebi smilijo.
(Konec sledi.)
—   202   -
Pogled po Senožeški okolici na
Notrajnskim.
(Konec.)
Vsakimu se mora milo storiti, ako razdertijo v jamskim gojzdu vidi, v kterim večidel le hoje in bukve rastejo. Kdo pa je tega kriv? Alj samo kmetje? Ni res, tudi lesniki (gojzdnarji), ki se po gojzdnih postavah prav nič ne ravnajo. V poprejšnjih letih je kmet sekal, kjer se mu je ljubilo, če je le kupsino v Lan-dolu plačal; zdaj pa, kakor slišimo, v vsih krajih goj-zda lesniki za kupčijo in hišno potrebo drevesa odka-zavajo. De je to za gojzd grozno slabo, se že zdaj vidi; goljave v gojzdu so velike; nekteri kmetje sekajo tako tje v en dan, de posekano drevo mnogo druzih dreves in mladine podere, mladino pozimi sneg polomi in merzlina vzame, ker njeno streho , namreč veči drevesa posekajo, kar pa od mladine ostane, živina poje'. Zjokati se je, ako se zagleda okolica oglarije, ki je že zdaj kamnitnimu Krasu enaka. Kmetje! kmalo boste namest gojzda samo skalovje imeli, in objokovali boste svoje nespametno ravnanje. Tebe, vlada, pa prosimo za pomoč, ki je silno potrebujemo; ako je ne dobimo, bomo kmalo s slamo in z gnojem kurili.
Zdaj se pa vHrenovško faro podajmo, kjer imajo fajmoštra, tri kaplane in slovensko šolo. Kmetje te fare imajo prav dobre zemlje, ktere po 2000—4000 goldinarjev veljajo, ali clo malo se za-nje pečajo , in se rajši po cesti vlačijo, ki je poguba kmetam.
Hrenovčani in tudi sosedje so s svojo živino in svojimi vozmi vedno na teržaški cesti, pa koliko dobička imajo od vožnje ? Poprej ko blago v Terst per-peljejo, se oglasijo skorej v vsih kerčmah (oštarijah), in se z dobrim vincam nalivajo, uboga živina pa tobak pije , in zavolj tega večkrat na cesti pogine. Kar je arabski konj med konji, je Hrenovški med merhami, in če bi imeli postave zoper terpinčenje žival, kar bi bilo prav potrebno, bi bilo s Hrenovčanam grozno veliko opraviti. Voznik pusti na cesti denarje in gnoj, ki bi ga na zemlji močno potreboval, pride iz vožnje s prazno mošnjo pijan domii, in tepe ženo in otroke, ki so doma stradali. Zabrede zavolj pijanosti in drugih napčnost v dolgove in pride kmalo v roke cesionarjem; če je pa v takih rokah, gorje mu! se že ve , kaj da se bo ž njim zgodilo. Popustite tedaj kmetje, kar nar bolj more biti, vožnjo, in poprimite se rajši kmetijstva, ker imate dobre in rodovitne zemlje.
Pojdimo zdaj čez teržaško cesto, ki smo jo v Razdertim popustili, v v lepim kraju ležeče vasi Sa-javče in Raku lik in v Ložo, ki je kot Berda vlastnina kneza Porcija-ta. Oba gojzda imata okolj 2000 oralov in od nju bi morali ravno to pisati, kar emo od jamskiga gojzda povedali. V Loži kmetje mnogo polhov nalovijo , in če ravno ni pri tem lovu veliko dobička, je vunderboljši polhe, kot sovražene muhe loviti.
Zdaj se pa čez goro sv. Urbana v zgornje Ležeče podajmo, ktera vasica prav nič znana ni. Za naprej bo pa bolj znana, ker bo blizo nje kolodvor železnice.    Ne delječ od te vasi bodo, in sicer  od Cep-
nugado Famel, okolj  dve uri hoda dalječ šest pod zemljiških cest  (tunelov)   naredili, ki  bojo z zidanimi mostmi (viaduktmi) sklenjene; zidanje, ki ga ni enaciga v našim cesarstvu.
Uremska dolina, kinč Senožeške okolice, se začne na podnožju Ležeškiga hriba. V nji je mnogo nogradov, v kterih Uremci na letu okolj 2000 veder vina dobijo, sadja je tudi včasih toliko, de ga za več kot 2000 goldinarjev v enim letu v Terst prodajo. Z rejo ovac prebivavci Uremske doline tudi veliko pridobijo. Samo dva posestnika imata okolj 1000 ovac, ki jih poletu na snežniškim gojzdu alj na Nanosu, po zimi pa v Istrii pasejo. Volno Hočevarjem prodajo, alj pa sukno iz rije tekajo. Pred nekimi leti so v teh krajih tudi premog kopali ; pri tem kopanju je pa bila zguba in zavolj tega so ga popustili.
V  Uremski dolini, ki ima čez 1000 prebivavcov, je fara s fajmoštram in kaplanam; cerkev je lepa in ima pet iz marmorja narejenih oltarjev. Žali Bog! de nimajo šole, in Bog ve, zakaj de so učitelju slovo dali?
Reka, ki krajnsko in premorsko deželo meji, teče blizo Urem, pod vasjo Matavn (Št. Kocjan) v jamo, ki jo je dr. Smidl popisal.
V  Matavnu prebiva iskreni Slovenec, gospod Mali orč i č. Ni dolgo tega, ko je v Sežani in sicer sodii slovensko tožbo podal, na ktero je slovenski odvet dobil. Slava uradniku, ki je ta odvet naredil, in k lepi-mu izgledu naj bo svojima tovaršama, ki nerazumljivo laščino rabita.
Iz Uremske doline pride popotnik na hrib Gaber k, z njega pa v vas S i na do le in odtod čez teržaško cesto vDolenjo vas, in se močno čudi, če zve', de je vsaka teh yasi tudi županija, in de je v seno-žeški okolici toliko županov. Vasica s 174 prebivavci ima svojiga župana in svoje svetovavce; vsaki hip se sreča kak župan alj svetovavec; en zbor teh gospodov bi bil veči, kakor je bil zbor poslancov v Beču.
Kdaj se bodo te županije z večimi združile?
V  Dolenji vasi ni druge imenitnosti, kot stari tabor in stolp , v kteriga so kristjani pred Turki pobegovali. Pri pogledu razvaline se spomni popotnik starih časov in starih šmarnih petič; mi pa končamo svoj popis, in nadjamo se, de nismo boba v steno metali.