Murska Sobota, 13. aprila 2000, leto Lil, št. 15, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT
GOSPODARSTVO
Romski otroci v veržejskem vrtcu
Ob igri vsi enaki
rtec v Veržeju je eden tistih v Sloveniji, ki so se med prvimi vključili v izvajanje novega kurikuluma za vzgojno-varstveno dejavnost.
To pa pomeni za pedagoško oz. vzgojno osebje tudi nove izzive. Tako seje porodila tudi ideja, da bi veržejski otroci nekoliko pobliže spoznali otroke, ki obiskujejo romski vrtec na Pušči. Minuli ponedeljek sojih vse, kakor tudi njihove starše, povabili na enodnevni obisk. Veržejski otroci so gostom najprej pripravili krajši kulturni program - nastop njihove folklorne skupine ob spremljavi harmonikarja Janka iz Ljutomera -, nato pa so se večino časa skupaj igrali. In čeprav naj bi bili gostje drugačni, so si bili ob tem vsi enaki. S tem pa je bil tudi dosežen osnovni smoter njihovega medsebojnega druženja. Vsekakor koristna izkušnja!	JG ■
Eni in drugi so bili veseli srečanja in skupnega igranja. (Foto: J. G.)
ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o.
VABLJENI OD 13. DO 23. APRILA V HOTEL DIANO NA SLASTNE PALAČINKE IN PICO MESECA
Za soboško avtomobilsko pisto Gaber se še vedno ne ve, ali se na njej lomijo velike poslovne napake in naivnost ali gre le za nedosledno odigrano Bachovo simfonijo str. 6
INTERVJU
Ravnatelj SPTŠ Ludvik Sukič se je končno odzval in pojasnil zaplete na šoli, ki jo vodi
Kako bi Anglež rešil soboško tovarno oblačil
str. 10
REPORTAŽA
Otvoritev Megre
Vse poti vodijo v Radgono!
Ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin odprla 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov - Sodeluje 550 razstavljal-cev iz 27 držav -Več na 3. strani
VESTNIK ZA ZVESTOBO
Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK!
DOBITNICA VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN
KLARA BANOTAI G. LAKOŠ91 9220 LENDAVA
Ljutomerčanom ni več jasno, ali imajo podganjo ali avtobusno postajo str. 16
NAROČNIK
GORENJSKA
2000
7
•	Bohinj,
•	Brezje,
• Vintgar,
- Vrba,
* slap Savica
2 AKTUALNO OKOLI NAS 13. april 2000, VESTNIK
Iz New Yorka piše
Pomembnejša od sočutja
ovembra so ob obali Floride potegnili iz morja še enega od tisočev nesrečnikov, ki se že desetletja v orehovih lupinah podajajo na nevarno prečkanje floridske ožine, nepredvidljivega morja, polnega morskih psov, da bi se znebili diktature ostarelega komunističnega voditelja Fidela Castra in svobodno zaživeli v obljubljeni deželi ZDA. Ubežnik, o katerem je govora, je nekaj posebnega, najprej zato, ker si pri šestih letih še ni mogel izoblikovati motivacije za pobeg s Kube, ampak je pač odšel skupaj z mamo Elizabeth Broton in njenim prijateljem. Čoln se je prevrnil, pri čemer so se utopili vsi razen malega Eliana Gozalesa, ki se je oklepal razbitine in s pomočjo delfinov preživel morje in morske pse, dokler ga niso potegnili iz vode. Za začetek je bilo vse v redu, našli so se sorodniki njegove mame, h katerim je skušala ubežati, in ga vzeli k sebi, problem pa je nastal, ko se je nekdo spomnil, da ima fant poleg pokojne mame tudi očeta.
Revolucija na protikomunističen način
Ameriške zvezne oblasti, oziroma pravosodno ministrstvo in Služba za imigracijo in naturalizacijo, ki skrbi, da dotok tujcev v ZDA ne bi postal prevelik, so pregledale lastne zakone in ugotovile, da bi moral fant pač nazaj k najbližjemu sorodniku, to pa je njegov oče Juan Miguel Gonzales. Vest, da bi fanta poslali nazaj v »grozno, krvavo, umazano« in še kakšno diktaturo bradatega Fidela, pa je tako razburila veliko kubansko skupnost na Floridi, sestavljeno iz samih nekdanjih »amaterskih morjeplovcev«, da so	Washingtonu
zagrozili s pravcato revolucijo na protikomunističen način. Vrstile so se razprave na sodiščih, Eliana pa sta celo obiskali njegovi babici s Kube, saj Castro verjetno ni upal tvegati, da na Florido pošlje tudi očeta, ker bi lahko ta ostal kar tam in ga oropal pripravnega orožja za napad na ameriški imperializem, ki skupaj s kubanskimi izdajalci zdaj krade še otroke.
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J, Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Utica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.C. 31 960, 33019(no-. vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT- polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Ena perverznih akrobacij
Medtem ko kubanske oblasti izkoriščajo usodo šestletnega fanta za napad na ZDA, so nekateri ameriški politiki še slabši.
Predsednik Bill Clinton je sicer zato, da se fant vrne k očetu, vendar po svoji stari navadi spet ni prepričan, ali se splača za to uporabiti politično in »moralno« silo Bele hiše.
Pravosodna ministrica Janet Reno se tako kot Clinton najraje ne bi nikomur zamerila, sama pa je v toliko hujšem položaju, ker je velik del svojega življenja preživela na Floridi blizu ljudi, ki zdaj grozijo, da bodo preprečili snidenje sina z očetom samo zato, ker še ni ugotovil, da je komunizem slab, in pobegnil s Kube.
Eno perverznejših političnih akrobacij si je pred dnevi privoščil podpredsednik Al Gore, ki srčno upa, da bo naslednje leto zamenjal svojega šefa Clintona v Beli hiši.
Doslej se je tiho strinjal, daje treba fanta vrniti očetu, 'pred dnevi pa izjavil, da naj kar obema dajo zeleno karto za bivanie v
ZDA, kjer bosta lahko skupaj. In zakaj se je Gore odločil za preobrat? Sam je zatrobil v isti rog s sovražniki Castra in dejal, da se pod komunizmom ne da živeti, bolj verjetno pa je, da nabira glasove volivcev pred novembrskimi volitvami.
Mala vojna
Država zdaj grozi, da bo fanta odvzela sorodnikom na Floridi in ga vrnila na Kubo, kubanska skupnost grozi, da bo to preprečila, lokalni oblastniki pa sramotno popuščajo pod pritiskom in celo trdijo, da se lokalna policija ne bo vmešavala, če bo prišlo do težav med poskusom nasilne odstranitve Eliana s Floride. V najslabšem primeru se morebiti obeta celo mala državljanska vojna ...
ROBI POREDOŠ ■
Po padcu četrte vlade
»Vakuum oblasti«
iskovna agencija Associated Press je zapisala, da je dogodek »prinesel vakuum oblasti« in »pospešil najresnejšo krizo v državi, odkar je postala neodvisna«, Reuters pa je dodal, daje Drnovšek od leta 1992, ko je postal premier, državi zagotovil zavidljivo gospodarsko rast in jo postavil na pot hitre vključitve v Evropsko unijo. Agencija je tudi omenila, da seje leta 1992 gospodarstvo skrčilo za več kot 5 odstotkov, inflacija pa je bila višja od 200 odstotkov, gospodarska kriza pa je takrat pripeljala do padca desnosredinske vlade Lojzeta Peterleta. Avstrijska televizija je medtem menila, da »v času vključevanja v Evropsko unijo Slovenija ne potrebuje notranjepolitičnih sporov«. Televizija Srbija je pokomentirala: »Z današnjim izglasovanjem nezaupnice vladi premiera Janeza Drnovška v parlamentu vstopa Slovenija v zelo hudo politično krizo.« Mediji so seveda govorili o sobotnem padcu slovenske vlade in njenega premiera Janeza Drnovška, kije glasovanje (ne)zaupnice povezal z glasovanjem o razrešitvi desetih ministrov SLS, preden bi ti sami, po navodilih združitve strank SLS in SKD, 15. aprila zapustili vlado. Komentar o tem, kakšen vtis o Sloveniji je naredil dogodek v svetu, gotovo ni potreben.
Proti 55, za 31
Na zasedanju, ki se bo vpisalo v arhive slovenskega parlamenta, je od 90 poslancev 31 glasovalo za razrešitev ministrov, 55 pa jih je bilo proti.
Za razrešitev je glasovalo vseh 25 poslancev LDS, oba poslanca narodnosti, neodvisni poslanec Ciril Pucko, poslanec DeSUS Franc Žnidaršič, poslanka SNS Polonca Dobrajc in poslanec SDS Vladimir Čeligoj. Vzdržani so ostali štirje poslanci koalicijske partnerice
V boju proti rasizmu in sovraštvu do tujcev
Na Dunaju odprli urad
Evropske unije
Prodi za toleranco in raznovrstnost
a Dunaju so ob navzočnosti predsednika evropske komisije Romana Prodija in predsednice evropskega parlamenta Nicole Fontaine slovesno odprli prvi urad Evropske unije (EU) na avstrijskih tleh. Prav gotovo ni naključje, da si je izbrala EU Dunaj za sedež urada, ki bo sledil rasističnim in tujcem sovražnim gibanjem po evropskih državah ter poskušal razvijati strateške rešitve za premagovanje nestrpnosti in netolerance do drugačnih in drugače mislečih, imenovan Evropski opazovalni urad za rasizem in sovraštvo do tujcev (EUCM).
Nepovabljeni člani avstrijske vlade
Kljub prvotnemu načrtu organizatorjev, da bi povabili člane vseh vlad držav EU, je prišlo sredi marca do spremembe načrta. Podpredsednik upravnega sveta EUCM, Anglež Bob Pur-kiss, je pred slovesnostjo povedal, da so se odločili povabiti zgolj predsednike držav članic EU in ne vladnih članov teh držav, zato niso bili povabljeni niti
člani avstrijske vlade, četudi gre za mednarodni urad na njihovih tleh. Kljub temu pa se je na presenečenje celotne evropske javnosti slovesne otvoritve udeležila avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero - Waldner. Njen tiskovni predstavnik Johannes Peterlik je povedal, da kot članica vlade države EU Ferrero-Waldnerjeva ne potrebuje uradnega povabila za otvoritev kakršne koli evropske institucije. Zunanja ministrica je na vprašanje novinarja avstrijskega nacionalnega radia (01), kako opravičuje svojo navzočnost, odgovorila s protivprašanjem: »Gre za institucijo Evropske unije. Ja, kje pa smo, če ne v EU?« Od Avstrijcev sta bila uradno povabljena zgolj predsednik Thomas Klestil in parlamentarni predsednik Heinz Fischer.
DeSUS: Anton Delak, Ivan Kebrič, Zoran Lešnik in Eda Okretič-Salmič. Tako je padla že četrta slovenska vlada.
Ker vlada ni dobila podpore večine glasov vseh poslancev, mora parlament v skladu z ustavo v 30 dneh izvoliti novega premiera ali dosedanjemu predsedniku vlade pri ponovnem glasovanju izglasovati Zaupnico, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove, predčasne volitve.
Klestil zavrnil očitke
Avstrijski predsednik Thomas Klestil je v svojem nagovoru pohvalil prizadevanje EU za boj proti rasizmu in sovraštvu do tujcev in spomnil na pripravljenost Avstrijcev na različne humanitarne akcije. V preteklih desetletjih je Avstrija sprejela in integrirala vsega skupaj milijon ljudi. Prav tako naj bi avstrijsko prebivalstvo še vedno podpiralo
Pričakovan izid
Premier Drnovšek je pričakoval takšen izid, saj je menil, da strankarski veljaki niso mogli skočiti iz svoje kože in svojih majhnih okvirjev. Prepričanje, da je bila odločitev za državo slaba. Kot rešitev za izhod iz nastale krize je označil predčasne volitve. »Vsaka druga možnost pomeni samo izgubljanje časa in ukvarjanje s samim sabo,« je še dodal Janez Drnovšek. Prvak Ljudske stranke Marjan Podobnik je medtem še vedno prepričan, da bi bilo za Slovenijo najboljša rešitev, da bi čimprej sestavili prehodno tehnično vlado. Če seveda prej ne bi bilo mogoče priti do spremembe volilnega sistema in do predčasnih volitev. Njegova stranka predlaga za mandatarja obrambnega ministra Francija Demšarja. Sestavo tehnične vlade podpira tudi SKD in nasprotuje predčasnim volitvam, če bi te bile po proporcionalnem sistemu.
Preostali parlamentarni
Združena lista socialnih demokratov podpira predčasne volitve. Predsednik ZLDS meni, da bili
stotisoče beguncev. S svojim nagovorom je predsednik Klestil hotel Avstrijo opravičiti pred vse številnejšimi očitki, da postaja zaradi soudeležbe desničarskih svobodnjakov v novi vladni koaliciji rasistična država. Po Klesti-lovem mnenju je tako izbor Dunaja za sedež novega evropskega urada »dobra odločitev«.
Spomin na preteklost
Predsednik evropske komisije Romano Prodi se je zavzel za toleranco in raznovrstnost v Evropi in spomnil na »grozljive zločine nacionalsocializma« ter zločine nad Judi. »Nikakor ne smemo podcenjevati fenomena rasizma in sovraštva do tujcev,« je poudaril in pozval k spominu na preteklost, »Evropa se lahko nadeja mirne prihodnosti samo tako, da ne bo pozabila na preteklost.«
Avstrijski rasizem
Nicole Fontaine, predsednica evropskega parlamenta, pa ni sk
iskanje novega mandatarja in oblikovanje nove začasne koalicije in vlade izguba časa in energije. Z izvedbo volitev se strinjajo tudi v stranki DeSUS. Njihovi poslanci ne bodo podprli nobenega mandatarja ne glede na to, s katere strani bi bil dan predlog. Glede na govorice o položaju notranjega ministra, ki naj bi čakalo Zmaga Jelinčiča zaradi podpore SLS, je zanimiva tudi izjava prvaka SNS, ki je na pogovoru s predsednikom države Milanom Kučanom povedal, da njegova stranka ne bo podprla nobenega desnega mandatarja. O govoricah pa je dejal, da so bile različne, vendar tisto, kar se govori, kaj vse bi kdo naredil, nima nobene teže.
Osmi maj
Osmi maj je torej tisti datum, ko bo že jasno, ali bomo šli na predčasne volitve ali se bomo zadovoljili z »začasnim« mandatarjem. Vladna služba za zakonodajo pa je že pripravila izhodišča, s katerimi je opredeljeno opravljanje tekočih poslov predsednika vlade in ministrov na petih pomembnih področjih. Ta pa so sprejemanje in izdajanje predpisov za projekte novih zakonov, za zakonske projekte, ki so ob nastanku omejitve opravljanja poslov na tekoče posle že v državnem zboru, za zakonske projekte z vidika prilagajanja naše zakonodaje pravu Evropske unije in za kadrovska vprašanja.
DEJAN FUJS ■
rivala svojega mnenja o desničarskih svobodnjakih (FPO) Jorga Haiderja. Zanjo so svobodnjaki stranka, ki je izjemno rasistično razpoložena in ki odkrito nastopa zoper tujce. Zato je tudi odstop koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja z mesta vodje stranke ne more preslepiti, je povedala Fontainova. Tudi predsednik upravnega sveta novega evropskega urada (EUCM) Jean Kahn ni mogel mimo aktualnih političnih dogodkov na avstrijskih tleh. Spomnil je na svoja prizadevanja, da bi sedanjega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schiissla prepričal, da bo soudeležba desničarskih svobodnjakov v novi vladni koaliciji prvi primer v Evropi, ko bo v vladi neka skrajno desničarska stranka. Kahn je v svojem govoru javno obžaloval, da kancler in predsednik ljudske stranke (OVP) Schiissel ni poslušal njegovih besed. S tem pa je slovesna otvoritev tudi dosegla svoj vrhunec in končno pokazala pravi razlog, zakaj se je EU odločila odpreti urad za premagovanje rasistične miselnosti prav na Dunaju.
MARJETKA RAUŠL FOTO:REUTERS ■
VESTNIK 13. april 2000
AKTUALNO DOMA
Po volitvah v svet kmetijsko-gozdarske zbornice
Dobra žetev
adnje potrjuje tudi izjava ministra Smrkolja, ki je po volitvah zadovoljen ugotovil, da je kar 70 odstotkov izvoljenih svetnikov “naših”, torej iz vrst Slovenske ljudske stranke. Na volitvah v
Komentar
za Kmečko listo
Pomurju je najboljši rezultat zabeležila Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, kije dobila 1.528 glasov, s te liste pa je bil v svet zbornice izvoljen Marijan Perša iz Fik-
Na volišča prišla le četrtina vseh vpisanih volilcev
šinec. Za njo se je s 1.197 glasovi uvrstila lista Društvo slovensko kmečko gibanje, v svet
a volitvah v svet kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je Kmečka lista - društvo za razvoj slovenskega podeželja dosegla velik uspeh, saj so njeni kandidati prejeli največ, 30,5 odstotka vseh glasov, enega izvoljenega svetnika pa je lista dobila skupaj s Kmečko zvezo. Napori predstavnikov Kmečke liste bodo po njihovih besedah usmerjeni v razvoj podeželja v Sloveniji, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je zagotovil, da zbornica ne bo postala politični parlament. Za Vriska je volilni rezultat »največji uspeh in prelomen v 125-letni zgodovini slovenskega zadružništva«. Zavzemali se bodo za zaščito domačih izdelkov in pridelkov, napore bodo usmerili v oblikovanje slovenskih blagovnih znamk, ki bodo segle širše v slovenski prostor, slovenskim kmetom pa bodo pomagali tudi pri financiranju razvoja kmetij. Zastopali bodo interese malih kmetov, ki jih je v Sloveniji 80 odstotkov.
Slovenski kmetje, člani in partnerji Zadružne zveze Slovenije so se v društvo Kmečka lista povezali, ker zadrugi navodila o izvedbi volitev, podana s strani ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, z ugotovitvijo, da zadruga ni predstavnik kmetov, niso dovoljevala nastopa na volitvah. Po Vriskovih besedah je ključ njihovega uspeha v pokritosti vseh regij in vseh dejavnosti v regijah, prav tako pa je volilni rezultat odraz minulega dela.
Rezultati: Kmečka lista je dobila 30,5 % glasov (12 tisoč volilcev), Slovenska kmečka zveza (SLS) 19,3, %, Slovensko kmečko gibanje (SKD) 10 %...
Skromna udeležba tudi v Pomurju
V 13. volilni enoti v Pomurju se je za sedeže v svetu kmetijsko-gozdarske zbornice potegovalo devet list. Tudi tu je bila udeležba na volitvah slaba,saj se je od 25.908 vpisanih volilcev volitev
udeležila le slaba četrtina le-teh. Verjetneje tako pičla udeležba tudi posledica stanja v našem kmetijstvu, ko mnogi kmetje izgubljajo voljo do kmetovanja in
pri tem ne vidijo prave prihodnosti. Pobudniki za ustanovitev zbornice sicer zatrjujejo, da se bo le-ta zavzemala za zagotavljanje ustreznih pogojev v kmetijstvu, da bo enakopraven partner v pogajanjih z državo in upamo lahko le, da se bodo napovedi uresničile. Čeprav so ves čas poudarjali, da se v delo zbornice politika ne sme vmešavati, pa izidi volitev kažejo, da brez politike vendarle ni šlo.
Upajmo le, da zbornica navkljub temu ne bo postala politični parlament, čeprav je večina izvoljenih svetnikov bila na “listah, ki sojih predlagale politične stranke”, čeprav formalno to ni bilo razvidno.To nenaz-
zbornice pa je bil izvoljen Franc Režonja iz Renkovec. Lista Alojz Jelenje dobila797 glasov, njen predstavnik v svetu zbornice bo Matija Galunder iz Veržeja, četrti predstavnik kmetov v zbornici Evgen Sapač pa je bil na listi Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, ki so ji pomurski volilci dali 768 glasov.
V vseh 13 volilnih enotah so včeraj po enega predstavnika v svet kmetijsko-gozdarske zbornice izvolila še kmetijska posestva, volitve so potekale v okviru gospodarske zbornice, danes pa po enega predstavnika v vseh volilnih enotah volijo še kmetijske zadruge. MARJAN HORVAT
LUDVIK KOVAČI
Otvoritev Megre
Vse poti vodijo v Radgono!
Ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin odprla 13. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov - Sodeluje 550 razstavljalcev iz 27 držav
V
navzočnosti številnih predstavnikov ministrstev, gospodarske zbornice, združenj in drugih gostov so v torek opoldne v Gornji Radgoni slovesno odprli 13. Megro, mednarodni specializirani
sejem gradbeništva in gradbenih materialov.
Kot je poudaril direktor Po-murskega sejma Janez Erjavec, je letošnji sejem večji tako po obsegu kot številu razstavljalcev, ki seje povzpelo že na 550, od tega 320 domačih in 230 tujih, iz 27 držav. Zanje je namenjenih kar 26.000 kvadratnih metrov razstavnih površin. V nasprotju s Prejšnjimi leti, ko je bila v ospredju gradnja cest, namenjajo strokovnjaki letos pozornost zlasti visokim gradnjam in stanovanjskemu programu, zato je obširnejša ponudba osnovnega gradbenega materiala, stavbnega pohištva, izolacij in sanacij, kritin in kleparskih del, talnih oblog in kamnin, barv, lakov in kemije, pa tudi za urejanje okolja, merilne tehnike, svetovanj za zdravo bivanje in drugega.
Na skupnem razstavnem prostoru je zastopana tudi Gospodarska zbornica avstrijske
Štajerske s predstavitvijo najrazličnejših programov, v katerih je kot osnovni material zastopan les. Pomembno mesto zavzema tudi gradbeno izobraževanje. Strokovnost Megre pa se potrjuje tudi z vrsto predavanj in predstavitev novosti. »Slovensko, tržišče se je odprlo novim tehnologijam in ponudnikom najsodobnejše gradbene mehaniza- s cije in opreme. Uveljavljena slovenska gradbena podjetja pa so sprejela nove izzive ne le v slovenskem prostoru, kjer je glavno težišče v gradnji avtocestnega programa, upravnoposlovnih, turističnih in telekomunikacijskih objektov, ampak tudi izzive iz tujine, kjer je konkurenca vedno hujša in tržišče negotovo,« je še dodal Janez Erjavec.
Ugodna pa je bila tudi ocena slavnostne govornice, ministrice za gospodarske dejavnosti dr. Tee Petrin, ki je menila, da
»sejem predstavlja tudi rezultate razvoja graditve in proizvodnje gradbenih materialov doma in onstran meje, zato je kot tak zanimiv v širšem, evropskem prostoru.
Skrbno pripravljen program Megre, na katerem se udeleženci predstavljajo s projektiranjem in gradnjo, je zagotovo nov korak k približevanju slovenskega gradbeništva evropskemu-^
Kot največji strokovni sejem na področju gradbeništva v Sloveniji dobiva vedno večji pomen tudi med strokovnjaki v sosednjih državah.
To je srečanje vseh tistih, ki v gradbeništvu nekaj pomenijo in želijo izkoristiti sejem za predstavitev svojih dosežkov in poslovnih uspehov, z željo po utrditvi obstoječih in navezavi novih stikov.
Zato je mogoče na sejmu videti tudi najnovejše dosežke zrn anosti in tehnologije na posameznih področjih gradbeništva.«
Vse navzoče je prisrčno pozdravil tudi podžupan radgonske
Dogodki na slovenski politični sceni so se v »n 1 zadnjem tednu vrstili z bliskovito naglico.	;
Dogajanje so mediji sproti in temeljito spremljali. j > Televizija nam je po dolgem času spet ponudila	J
neposredni teater s palamentarnega podijo, zato -je nesmiselno obnavljati zgodbo, ki se je dogajala. Šok, ki ga je povzročil dr. Drnovšek s ponujenim odstopom, ki je bil tudi izglasovanje
pretresel »dvoseda« Marjana Podobnika, toda bil je nekaj normalnega in mu ni mogoče očitati nepragmatičnosti. Kljub vsemu je potrebno upoštevati, da je omenjena poteza posledica špekulativnega obnašanja koalicijske partnerice SLS in ne LDS. Kaj bo posledično prinesla ta odločitev, je težko napovedovati, tudi zaradi tega, ker se ne ve, kaj se bo zgodilo v soboto. Še posebej zato, ker je glavni adut novega vodje dr. Arharja, ki bi potencialno lahko vzpostavil ravnotežje in predvsem racionaliziral dogajanje v t. i. desni ali pomladni opciji, izigran. Četudi nekateri ocenjujejo
Levo ali desno -saj je vseeno
Drnovškovo potezo kot izrazito solistično, je ta kljub vsemu na neki način zbistrila položaj. Zbistrila predvsem v tem smislu, da je jasno pokazala, da stranke niso sposobne slediti opciji moderne države kot skupnega servisa za zadovoljevanje potreb državljanov. Pokazalo se je namreč, da jo pojmujejo kot fevdalno lastnino posameznih strank, kot to definira dr. France Bučar. V bistvu se je pokazalo, kako parazitsko je delovanje strank in kako malo posluha imajo za državljane. In naslednji trenutek, na katerega opozarja, sta nespoštovanje pravnega reda in okužba strank z nepotizmom. Kje je tega nepotizma več, je težko oceniti, kajti z njim ni bila okužena samo oblast, ampak tudi opozicija, kar se kaže tudi znotraj opozicije ali sedanjega pomladnega bloka, kjer kljub pozitivnemu učinku združevanja ne kaže prezreti odnosa med novo stranke z do sedaj najmočnejšo opozicijsko stranko SDS. In še nekaj, česar ne kaže prezreti, namreč reakcije Peterleta na pritiske, katerim je izpostavljen v teh dneh š strani Državljanskega foruma, v katerem so poskušali nekateri politično eksponirani predstavniki cerkve prevzeti pobudo in si stranko podrediti kot orodje za svoje politične ambicije. V tem primeru je zavzel jasno stališče in ni pristal na diktat CK-ja v pogojno rečeno črni barvi. In če je Peterle iskren pri svojem stališču, potem nove opcije le ne kaže vnaprej odpisati, česar smo v tem okolju vajeni. Bistveno drugače ni na levi strani, kjer bodo zajtrkovalci LDS-a, ki jim dr. Drnovšek ni bil ravno preveč pri srcu, težko preboleli udarec in se bodo morali ukloniti edinemu adutu, ki ga premorejo, to je dr. Drnovšku. In to še toliko bolj, ker si je moral v tej igri sam prerezati zanko, ki se mu je zategovala okrog vratu. Streznilo pa bo verjetno tudi fanta izpred ogledala Boruta Pahorja, ki bo moral končno namesto floskul o tretji poti, to pot končno tudi definirati. Upamo torej lahko, da bo kriza politike le toliko streznila, da se je bodo začeli lotevati v smislu Bučarjeve definicije. Če pa ni tako, potem, kot pravi dr. Bučar, »ni vprašanje volilni sistem, ki bi pripeljal na oblast najprimernejšo stranko, če je tudi navidezno najprimernješa neprimerna za upravljanje moderne države«.
J. VOTEKt
občine Janko Slavič, v priložnostnem kulturnem programu pa so nastopili radgonski saksofonisti in dijaki Srednje gradbene šole Maribor, ki so pr-
ipravili zanimivo razstavo o arhitektu Jože Plečniku in največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu.
MILAN JERŠEB
-H.c4.iii uuuui romursKega sejma je nKrati podelil znake kakovosti v graditeljstvu. Prejeli so jih: Lesna industrija Jelovica iz Škofje Loke za enojno okno Jeloterm, Inles, Proizvodnja, trženje in inženiring za PVC-okno INO, Interles, d. o. o., iz Lenarta za PVC-okno Accord, Stavbar, Industrija gradbenega materiala za kanalizacijski sistem in betonski tlakovec, ter Tovarna lahkih gradbenih elementov Siporex, d. d., za termoizolacijski zidni blok, fotornj
LOKALNA SCENA	13. april 2000, fESIil
Tisoč izvodov je preveč
Občina postala lastnik DOS Dobrovnik
N
a zadnji seji dobrovniškega občinskega sveta so svetniki dokončno potrdili proračun občine za leto 2000, ki bo znašal pri prihodkih 215 milijonov tolarjev, pri odhodkih pa 241
milijonov. Proračunski primanjkljaj 26 milijonov bodo pokrili z najetjem posojila v višini 11 milijonov tolarjev in s petnajstimi milijoni neporabljenih sredstev iz lanskega leta.
Tudi tokrat se je seje udeležila poslanka Marija Požonec, ki je izrekla nekaj svojih zanimivih misli, še posebej v zvezi z nekdanjo stražnico v Žitkovcih: »Mogoče je bogokletno, da to rečem, ker sem Lendavčanka, ampak žitkovska karavla pripada vaši občini. Po Bogu, ljudstvu in po pravici je to vaše. V sodelovanju z narodnostno skupnostjo morate iz tega objekta narediti takšen rekreacijski center, ki ga bo uporabljalo čimveč ljudi.« Župan Marjan Kardinar je potrdil, da je vloga za to že pri servisnih službah vlade.
Po hitrem postopku so svetniki sprejeli tudi Odlok o javnem glasilu občine, katerega prva številka s 24 stranmi, ki je stala nekaj več kot 300 tisoč tolarjev, je že izšla v tisoč izvodih, ki so jih nekaj poslali tudi zdomcem v tujino. Odslej bo glasilo izhajalo tri- do štirikrat letno v maksimalno osemsto izvodih. Petčlanski uredniški odbor bodo imenovali pozneje na predlog župana.
Pri sklepu o določitvi športnih objektov občinskega pomena, ki določa, da občina postane njihov lastnik, šola pa obdrži pravico uporabe, so bili nekateri svetniki enako nezaupljivi kot njihovi kolegi v Moravskih Toplicah. Sicer je tukaj šlo le za igrišča dvojezične osnovne šole Dobrovnik, vendar je problem, ker je na eni od treh parcel le delno igrišče, drugo pa je park, ki ni športni objekt. Kljub temu so na koncu za sklep soglasno glasovali vsi svetniki, po precejšnji začetni nezaupljivosti tudi ravnatelj šole Ladislav Solarič. Ob tem je prihajalo tudi do komičnih situacij, ko je žitkovski svetnik Vegi ugotovil, da naj igrišče v njegovi krajevni skupnosti ostane tako, kot je, »sicer me bodo ljudje zaprli v slačilnice, ko bodo slišali, da sem igrišče prodal občini«.	TOMO KOLES ■
Teden odprtih vrat v Veliki Polani
občini Velika Polana so odprli zadnji teden v marcu vrata vsem'občanom, kijih zanima razvoj okolja, v katerem živijo. Najprej so v Domu krajanov zainteresiranim predstavili razvojni program CRPOV o celostnem razvoju podeželja in obnovi vasi ter pri tem upoštevali mnenja in razvojne vizije krajanov. Naslednji dan je bil v znamenju odprtih vrat občinske uprave, kije prikazala še svoje druge projekte in tiste z Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, delegacije Evropske unije v Sloveniji in Evropske komisije iz Bruslja. Zvečer so občani lahko prisostvovali izredni seji občinskega sveta, kjer so svetniki predlagali sporazumni način delitve premoženja med občinama Črenšovci in Velika Polana in določili ekonomske cene v domačem vrtcu. Teden odprtih vrat se je končal z nastopom folklorne skupine iz Metlike, ki sta ga organizirala kulturno društvo Miška Kranjca in župnijska Karitas. Po prireditvi so vse matere in žene presenetili z majhnim darilom.	TKI
Iz občine Radenci
V
Prometnice v novi preobleki
radenski občini namenjajo zadnje čase veliko skrb ureditvi cest in ulic. V ta namen so porabili precej proračunskega denarja in drugih prispevkov občanov, ki se zavedajo pomena dobrih
prometnic. To velja še posebej za odročnejša vinorodna območja med Kapelskim in Janževim Vrhom. Tako so samo za obnovo lokalnih cest Kapela-Janžev Vrh (1,2 kilometra) in Janžev Vrh-Melanjski Vrh (1,8 kilometra) porabili nekaj več kot 30 milijonov tolarjev. Zadovoljni pa so tudi v Hrastju - Moti in Murščaku, saj so na dveh lokacijah asfaltirali 1,5 kilometra krajevnih cest, kar jih je stalo skoraj 20 milijonov tolarjev.
Tudi v občinskem središču Radencih ne držijo križem rok. Samo za preplastitev ulic v kraju so porabili okrog 15 milijonov tolarjev. Zdaj je v ospredju ureditev Prisojne ulice, kjer so poleg asfaltiranja uredili pločnike in zgradili razsvetljavo. Vrednost te naložbe ocenjujejo na okrog 24 milijonov tolarjev. Tudi v bližnjih Okoslavcih so zgradili cestna odseka do domačij Pelci in Fotivec. M. JERŠE ■
V soboto čistilna akcija v Dobrovniku
soboto, 8. aprila, ob 8. uri se bo v občini Dobrovnik začela splošna čistilna akcija pod geslom Moja občina - urejena in čista, ki bo spadala v okvir sobotne nacionalne akcije Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna. Sodelovala bodo vsa športna društva in ustanove, zbor v Žitkovcih in Strehovcih bo pred gasilskim, v Dobrovniku pa pred lovskim domom. Pred slednjim se bodo po koncu ob 12. uri zbrali vsi udeleženci akcije, ki jo bodo vodili predsedniki krajevnih skupnosti. TK
V
Gornjepetrovski svetniki sprejeli pomembno odločitev
Se Pindži obeta lepša prihodnost?
Občina bo znani turistični objekt, ki neusmiljeno propada, odkupila od soboške Zvezde - Diane
N
a 5. izredni seji gornjepetrovskega občinskega sveta so namenili precej pozornosti turističnemu objektu Pindža v Gornjih Petrovcih. Kot je znano, so se doslej lastniki menjavali
kot po tekočem traku, vendar nihče ni mogel zagotoviti rentabilnega poslovanja. Nazadnje je to znova poskušalo podjetje Zvezda - Diana iz Murske Sobote, toda kmalu so tudi oni vrgli puško v koruzo.
Tako je ostal ta sicer zanimivi turistični objekt, ki je v preteklosti veliko obetal, zanemarjen. Vsa dosedanja iskanja sprejemljivih rešitev so bila namreč neuspešna. Bo končno Občini Gornji Petrovci, ki se je odločila, da bo Pindžo odkupila od podjetja
Zvezda - Diana, uspelo prekiniti njeno nadaljnje, propadanje? Po vztrajnosti občinske uprave na čelu z županom Francem Šlihthuberjem, ki si prizadevajo, da bi v tem turističnem objektu odprli tudi občinski obrat, se lahko nadejamo uspešnega konca
dolgoletne agonije Pindže.
To naj bi se zgodilo tudi z obnovo zgradbe stare osnovne
šoje v Stanjevcih, ki bi jo radi spremenili v kulturni dom za širše občinske potrebe. Ob tvornem sodelovanju Tehničnega biroja Radenci, ki je prevzel izdelavo lokacijske in projektne dokumentacije ter dokumentacije za priglasitev del, se obeta nova, zelo pomembna naložba za gornjepetrovsko občino. Kmalu pa bo prišlo tudi do uresničitve načrtovanih posegov v okolici cerkve Sv. trojice v Gornjih Petrovcih. Qb gradnji razsvetljave in pešpoti naj bi poskrbeli še za tlakovanje poti do cerkve.
M. JERŠE ■
Na seji občinskega sveta so potrdili tudi predlog za sofinanciranje šolskih prevozov, projekta Odprta šola soboške gimnazije in moto kluba »Gronska strejla« iz Gornjih Petrovec. Hkrati so soglašali s pogodbo Centra za socialno delo Murska Sobota in odobrili enkratno denarno pomoč socialno ogroženim.
Proračun Občine Lendava sprejet
Mejna pristojbina bo odebelila proračun
P
roračun občine Lendava se je od prve do druge obravnave »odebelil« za 175 milijonov tolarjev in skoraj za toliko so seveda poskočili tudi odhodki.
Kar 100 milijonov tolarjev več prihodkov si občina obeta od mejne pristojbine, 16 milijonov načrtujejo pobrati od parkirnin in zakupnin za parkirna mesta, 8,5 milijona kot vračilo sredstev od razvojnega sklada, 50 milijonov tolarjev pa naj bi za gradnjo kanalizacije prispevalo ministrstvo za okolje in prostor. Na ta račun so predvideli pomembnejša povečanja odhodkov, in sicer za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave 91 milijonov tolarjev, 20 milijonov za nakup opreme za parkirno
dejavnost v mestu Lendava, 7 milijonov za plače petih dodatnih redarjev na mejnem prehodu ter parkiriščih in drugo. Lendavski svetniki so tako na zadnji seji potrdili porabo proračunskih sredstev za leto 2000 v vrednosti nekaj manj kot milijardo in 200 milijonov tolarjev, to je dobrih 225 milijonov več od lanskih proračunskih odhodkov. Še prej pa so izglasovali
amandma, ki ga je vložil Franc Vida, in sicer da se 5 od 25 milijonov tolarjev (od postavke tekoče vzdrževanje lokalnih cest) namensko razporedi za popravilo mostu v Trimlinih.
Jožef Kocon je namignil na prikrite svetniške osebne interese
Sprejemanje proračuna občine Lendava je potekalo zelo gladko, zato je toliko jasnejši
pomislek, da so si v njem po malem svoje »kruhke« (bodisi za svoje kroge) namazali kar vsi svetniki po vrsti. Na to kajpak na seji nihče ni namigoval, javni namig o prikritih osebnih interesih nekaterih svetnikov pa je bilo slišati pri sprejemanju odloka o višini in načinu plačevanja članarine za lokalno turistično organizacijo. Župan Jožef Kocon je namreč svetnike pred sp-
Comenius in Ljutomer


rejemanjem odloka pozval, naj se vedejo odgovorno, upoštevajoč koristi skupnosti pred osebnimi interesi. V prispodobi, da naj pri sprejemanju odloka o članarini izhajajo iz gozda in ne od posameznih dreves, je na vest svetnikov dahnila še Agata Sardelič in nato zboru svetnikov predlagala, da kot neutemeljen zavrne tako predlagani amandma, ki ga je vložil Franc Vida, kot pripombe Območne obrtne zbornice Lendava. In čigavi osebni interesu naj bi bili skriti? Dejavnost, ki jo opravlja Franc Vida, ni na seznamu za plačevanje članarine, zato je svoj amandma mogel braniti s pojasn-
ilom, daje odlok potreben sprememb zaradi pravičnejše porazdelitve bremen v smislu razbremenitve samostojnih podjetnikov ali zasebnih gospodarskih družb. Da gre za nepravičnost zakona! ki gaje sprejel državni zbor, je poudaril tudi župan, in vrnil žogico Območni obrtni zbornici Lendava, ker se sama, tako kot obrtno združenje na republiški ravni, ni oglašala v času sprejemanja zakona, ki sedaj pri obrtnikih vzbuja toliko negodovanja. Proti odloku o višini in načinu plačevanja članarine za lokalno turistično organizacijo je tako glasoval le Franc Vida.
MHI
Odlični rezultati računalnikarjev
Regionalni center Zveze za tehnično kulturno Slovenije s sedežem v Murski Soboti je tudi letos popeljal skupino učencev osnovnih šol v Pomurju na državno tekmovanje iz
I računalništva.

Tekmovanja, kije bilo pred kratkim v Ljubljani na Fakulteti za računalništvo in informatiko v sklopu 6. festivala računalništva, seje udeležilo 320 osnovnošolcev in srednješolcev iz celotne Slovenije. Tako kot že nekaj let doslej, so učenci iz naših šol tudi tokrat dosegli odlične rezultate. To velja še posebej za Miho Tibauta, ki obiskuje 6. razred OŠ Črenšovci (mentorica Vilijana Brunec), saj je v skupini LOGO osvojil naslov državnega prvaka. Na 2. mesto so se uvrstili Zoran Sm-ilevski (OŠ Gor. Radgona), Samo Smrke in Matjaž Kuronja (oba OŠ I M. Sobota), tretje mesto sta zasedla Timotej Lazar (OŠ lil M. Sobota), Blaž Triglav (OŠ II M. Sobota), četrti je bil Niko Tivadar (OŠ Gor. Radgona), preostali pa so se razvrstili od 6. do 12. mesta.Ti rezultati vsekakor kažejo na uspešen pouk in
V okviru projekta Comenius se je udeležila pred kratkim 8-članska delegacija ljutomerske gimnazije -dijaki Katja Kurbus, Dušan Vaupotič, Marko Kuhar, Danijela Semenič in Staša Milušič, profesorici Brigita Fras in Suzana Rauter ter ravnatelj Ozvald Tučič - strokovnega srečanja na Finskem. Tam so predstavljali našo državo, svoje mesto, šolo, si izmenjali izkušnje ... V tem mednarodnem projektu, katerega osnovni namen je spoznavanje praznikov in običajev, sodelujejo tudi gimnazije iz Portugalske, Nizozemske in Finske. Dogovorili so se, da bo sklepna predstavitev njihovih del konec junija na Portugalskem. JG
mentorsko delo na osnovnih šolah, v nekaterih primerih so zaslužni tudi starši, pohvala pa gre seveda še regionalnemu centru za tehnično kulturo, ki na različne načine spodbuja računalniško dejavnost.
JG, FOTO: JZ ■
VESTNIK, 13. april 2000
LOKALNA SCENA
5
Prodajanje kulture v sklopu turizma
Iskanje evropskega človeka z
In memoriam
Pevec odide tiho...
novimi pristopi v kulturi
Pogovor z direktorjem Zavoda za
kulturo in izobraževanje Ljutomer Srečkom Pavličičem
avod za kulturo in izobraževanje Ljutomer je že leta 1993 ustanovila občina, pa kljub temu večini ljudi še vedno ni povsem jasna umeščenost Zavoda v delovanje občinskega in širšega prostora. Dejavnosti Zavoda so še pred nedavnim delno
vključevale tudi ljubiteljsko kulturo, kar je verjetno tudi razlog, da marsikomu ni jasna ločnica med profesionalizmom in ljubiteljstvom v kulturi. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Srečkom Pavličičem, ki je med drugim tudi poudaril pomen prodajanja kulture v sklopu turistične ponudbe, kar vsekakor predstavlja nov pojem, ki gaje potrebno šele osvojiti.
Kje se razhajata profesionalna in ljubiteljska kultura?
»Razlika med profesionalno in ljubiteljsko kulturo vsekakor je. Profesionalno je Zavod institucija, kjer delamo stvari, za katerimi stojijo zakoni in državna programska mreža, vključuje pa dejavnosti oz. organizacijske enote knjižnice, muzeja, galerije in ljudske univerze, ki pa je že drugo področje. Ljubiteljska kulturna dejavnost je v nasprotju s tem vse tisto, kar počnejo ljudje iz prostovoljnih nagibov. Prej smo imeli zaposlenega strokovnega delavca, kije pomagal pri izvedbi kulturno-ljubiteljskega programa, računovodstvo je bilo prav tako urejeno prek nas, ampak z zakonom o Skladu ljubiteljske kulture RS je te zadeve prevzela območna izpostava Sklada. Glede tega lahko rečem, da imam občutek, da doslej vsa društva, kar se tiče dodeljevanja občinskih sredstev, niso bila enakovredna, in moje osebno stališče je, da mora biti vsako društvo enakovredno zastopano pri delitvi sredstev in pri drugih ugodnostih, ki jih Ponuja lokalna skupnost na osnovi zakona, privilegijev ne sme biti. Društva so lahko različna samo po programu, ki pa je tudi merilo za pridobitev sredstev.« Kulturna dejavnost v občini je precej odvisna od deleža v občinskem proračunu. Kako ocenjujete posluh občine za kulturo?
»V Ljutomeru je Zavod zdaj že utečena institucija, utečeni so ljubiteljski programi, dobili so Sklad območne izpostave ljubiteljske kulture - skfatka zadeve so institucionalno in formalno urejene, vendar so težave predvsem pri financiranju. Nekoč so mi sicer dejali, da je občinski proračun spretno vodena zadeva, zdaj opažam to tudi v praksi. Proračun občine je težak 1.200.000 milijonov SIT in občina Ljutomer bi morala biti s svojimi 12.000 prebivalci relativno zadovoljna občina, zato bi morala tudi področje kulture zadovoljivo pokrivati. Kar se tiče Zavoda, smo imeli do sedaj vedno težave pri nakupu knjig, dobivali smo premalo sredstev -standard je 200 knjig na 1000 prebivalcev -, 35 odstotkov od
tega standarda mora zagotoviti lokalna skupnost, če tega ne stori, se temu ustrezno zmanjša dotok sredstev iz države in mi smo pridobivali le četrtino sredstev. Šibko smo bili financirani tudi na področju galerije, ki je lokalnega značaja, vendar je programsko že zdavnaj presegla lokalne meje, se pa financiranje iz leta v leto izboljšuje, tudi z rebalansi, v tem primeru pa je tudi opazen programski in investicijski učinek.«
Že dalj časa opozarjate na težave v kulturnem domu Ljutomer...
»Menim, da je dom kulture v Ljutomeru problem občine kot lokalne skupnosti, kije tudi lastnik stavbe in ga mora zato primerno infrastrukturno vzdrževati, sploh če pomislimo, da gre za javno kulturno infrastrukturo. Na žalost pa ugotavljamo tukaj kar nekaj težav, saj stavba kar kliče po obnovi. Precej žalostna je že zunanja slika, saj kljub obnovi odpada omet pri vhodu, instalacije so dotrajane, streha zateka, ogrevanje ne deluje (v galeriji ogrevanja sploh ni, zato ne moremo organizirati razstav v zimskem času). Vse to pa ni stvar društev oz. tistih, ki želijo ljubiteljsko delovati, to je stvar občine. Moja želja je zato bila, da
bi se v ljutomerskem proračunu našlo dovolj sredstev za primemo obnovo, saj nam zakon o financiranju občin to tudi nalaga.« Kakšne novosti prinaša reorganizacija Zavoda?
»Prej smo imeli za muzej in galerijo samo enega kustosa, kar pa je bilo zanj zelo naporno, včasih tudi fizično nemogoče izvedljivo, saj poleg razstav v galeriji in muzeju ponujamo tudi ogled Ljutomera, kjer obiskovalcem razkažemo kulturno dediščino mesta Ljutomer. Z novim odlokom seje galerija osamosvojila in skupaj s turistično-informativno dejavnostjo tvori novo organizacijsko enoto Zavoda, kar bomo poskušali v šestih mesecih spraviti v življenje, naloge te enote pa bo prevzel strokovni delavec iz prejšnje enote za ljubiteljsko kulturo.«
Pojem »prodajanje kulture« pri nas še nismo povsem osvojili. Kakšne so sploh možnosti, da našo kulturo prodajamo turistom?
»V Evropi je to že dokaj ustaljena dejavnost in v prihodnje bomo tudi mi delali v tej smeri. Razvijali bomo trg kulture, ukvarjali se bomo s trženjem kulturne dejavnosti v smislu turistične destinacije. Prav iz tega sklepam, da je tudi v ljutomerskem LTO-ju prostor za kulturo, kjer bo potrebno delovati čim prej, kajti sezona gre naprej in vsaka sezona prinaša denar. V Ljutomeru, taborskem mestu, je veliko kulturnih aktivnosti, vsako leto imamo veliko likovno srečanje, ki se ga udeleži od 100 do 130 likovnikov iz vse Slovenije - to pa je zame že
Taborniški festival na Trgu zmage
ruštvo tabornikov - rod Veseli veter iz Murske Sobote aktivno deluje že od 20. maja 1952, kar je le leto manj od ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije.
Po zlatih časih pomurskega taborništva v sedemdesetih letih je kriza v osemdesetih močno zajela vse rodove, zato se je takratno vodstvo odločilo povezati vse samostojne rodove iz Murske Sobote (Rdeči maki, Črni teloh; Vitki topoli, Podlesne vetrnice in Veseli veter) v enega samega. Tako so prevzeli ime najstarejšega med njimi - Veselega vetra.
Le-ta sedaj pripravlja enega od taborniških festivalov, ki se bodo v soboto, 15. aprila, zvrstili po vsej Sloveniji v počastitev jubileja ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije, kije nastala 22. aprila 1951. Taborniški festival bo potekal na Trgu zmage v Murski Soboti, program pa bo namenjen predvsem mladini, ki tudi sicer večinoma sestavlja največjo mladinsko organizacijo v Sloveniji - tabornike. Na sporedu bodo zabavne igre in kreativna delavnica izdelave izdelkov iz naravnega materiala, ki bodo trajale od 9. do predvidoma 13. ure. Če bo dež, bo akcija prestavljena na naslednjo soboto, 22. aprila. Vabljeni so vsi taborniki in njihovi starši, pa tudi vsi drugi ne glede na starost. Poleg iger bodo taborniki predstavili tudi svojo dejavnost.
ALEŠ CIPOT«
»Tudi kulturo je treba vključiti v celostno turistično ponudbo, prodaja kulturnih dobrin je prihodnost Evrope,« razmišlja Srečko Pavličič, direktor Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer.
turistični program, seveda s kulturno vsebino. Prodajanje kulture torej ne bi smelo biti nič kaj nenavadnega, za to sem se sam navdušil v Londonu in še kje, kjer sem ob obisku muzejev ugotovil, kako turistično-prodajno lahko kultura sploh zveni. To je za Slovence seveda nov vidik, vendar pa je naša prihodnost tudi v tem. Iskanje evropskega človeka zahteva celostno ponudbo. Zavedamo se, da je strokovno delo tukaj zelo zahtevno, vendar pa je poudarek prav na strokovnosti, v tej smeri pa bo potrebnih še veliko priprav.«
DARJA TIBAOT«
Janez Kardoš - Rumič
Smrt zmeraj neizprosno zareže v življenje in pusti žalost živim ... Tudi takrat, ko vzame s sabo koga, ki ga je bolezen že prikovala na posteljo in mu povzročila veliko bolečin in gorja. Janezu Kardošu v zadnjem obdobju življenje ni prizanašalo ...
Do pred nekaj leti so zanj vedeli predvsem domačini, Tešanovčani, morda še okoličani, verniki in obiskovalci božjih služb v moravski evangeličanski cerkvi, kjer se je iz »okoriša« slišal njegov značilni žametni glas.
Zadnjih pet, šest let pa nedvomno ni Prekmurca, ki ne bi vedel za Rumiča in pester repertoar pesmi, ki jih je izvajal v duetu z Remenarom (Štefanom Zel kom). Njun opus bodo kritično ocenili glasbeni kritiki in strokovnjaki. Mi, navadni poslušalci, pa vemo, da sta pomembno zaznamovala revival (vrnitev) ljudske pesmi, kakršno so nekoč peli v Prekmurju in sosednjih pokrajinah. Njuna priredba je enkratna, čarna, njuna izvedba (harmonika, dva moška glasova) silno skromna, enostavna, a učinkovita in prepričljiva. Sega v občutenje preprostih ljudi, polna je nostalgičnih tonov za izginevajočim, nabita z imenitnim, prikritim ljudskim humorjem, ki marsikdaj preskoči v območje »opolzkih« zgodbic, kvantanja ...
Ustvarjala sta skupaj, Rumič je imel na skrbi besedila; marsikdaj jih je bilo potrebno le poiskati, vzeti, marsikaj pa tudi dopisati, dopolniti, prevesti, posodobiti, prirediti za lastni način interpretiranja ... Rumič je suvereno nastopal s prirojenim talentom dobrega pripovedovalca, »vicara« in ljudskega zabavljača. Tešanovski ljudski duet je svojim nastopom vtisnil pečat svežine, glasbenega dogodka. Ni čudno, da sta dobivala vabila od daleč in blizu, saj so povsod radi prisluhnili, »kak je inda fajn bilou«.
Za to smo jima hvaležni. Tešanovski duet je s Kardoševo smrtjo obmolknil za večno. Škoda, toliko sta nam še imela povedati!
Vsi, ki sodn smo osebno dobro poznali Janeza Kardoša -Rumiča, čutimo v tem trenutku veliko praznino, tudi zato sem prepričan, da bo ostal vsem nam v trajnem spominu.
V imenu občank in občanov Občine Moravske Toplice
FERI CIPOT, ŽUPANU
Poseben dan na OŠ Grad
Delavnice in zanimivosti
čenči Osnovne šole Grad so se prav gotovo že vnaprej veselili minulega petka, ko so imeli namesto običajnega pouka dan odprtih vrat, ko se je dogajalo marsikaj zanimivega.
Vsi so se zbrali v šolski telovadnici, kamor so povabili tudi starše in druge goste, ki so sodelovali skupaj z učenci v delavnicah. Ena skupina je
kvačkala prtičke, druga je izdelovala pirhe, tretja pa cvetje iz papirja. Vmes so peli priložnostne pesmi in poslušali glasbo, učenci pa so posamično I
ali v skupinah predstavljali zanimivosti pri pouku. Poskrbljeno je bilo tudi za ljubitelje namiznega tenisa. Ob koncu pa so vsi skupaj občudovali še nastop plesnega para Marko - Nastja, ki sta zares nekaj posebnega.
JG ■
6 FINANCE/GOSPODARSTVO 13. april 2000, »■
Kje so najnižje provizije za položnice?
Za pisto Gaber se ne ve, ali se na njej lomijo kopja zaradi velikih poslovnih napak ali gre za nedosledno odigrano Bachovo simfonijo
Dixi iz Serdice ne golta
Ce ne veste, plačate več!?
Motocenter nad breznom
tečaj zasebnega podjetja Karel Gaber, s. p. , Trgovina z rezervnimi deli Avto Dixi iz Serdice je naplavil na površje zanimive zadeve, ki imajo vonj po dogovorih mimo pravil, sklepanju poslov za velik denar na lepe oči ali na zaupanju in prijateljstvu. Slednje je posredno, pa vendar zelo jasno priznal tudi prvi mož Pomurske banke, ko je v enem od intervjujev dejal, da je Gaber eden zadnjih novodobnih podjetnikov, ki so mu nasedli. Verjeli so torej v Karla Gabra. Najprej in predvsem vanj, ki naj bi bil sposoben izpeljati po bančnikovih besedah čudovit projekt, ki je obetal donos. Projekt motocentra je res čudovit še sedaj, toda donosi so bili najverjetneje že takrat silno v oblakih, saj center nikoli ni deloval z vsemi svojimi zmogljivostmi.
Provizije od 30 do 1.000 tolarjev, pač odvisno od višine plačanega računa - Najugodnejši je še vedno avtomatski trajni nalog
a navadnega smrtnika je v zvezi z bankami pomembno predvsem to, kako ugodno bo v njih opravil denarne posle. Mednje sodi nedvomno velikokrat plačevanje številnih računov s položnicami, ki se vrstijo iz meseca v mesec. Zato je poglavitni interes strank, da jim za položnice v bankah odštejejo čim manj provizije.
Način obračunavanja provizij za plačilo položnic je očitno doživel največ sprememb v Novi Ljubljanski banki. Medtem ko je bila višina provizije prej odvisna od zneska na položnici, pa poslej provizijo zaračunavajo po vnaprej določeni fiksni ceni. Tako je plačilo položnice najdražje pri bančnem okencu, saj provizija znaša kar 200 tolarjev, najcenejše pa je poslovanje prek spletne poslovalnice Klik NLB. Pri drugih večjih bankah ostaja provizija plačila položnice enaka, kot je bila doslej.
Z izjemo NLB je tako pri plačilu položnice pri bančnem okencu v drugih večjih bankah v veljavi provizija v višini enega odstotka vrednosti zneska na položnici. Razlikujejo pa se najvišji in najnižji zneski obračunane provizije. Najnižji znesek provizije se giblje med 30 (klik efekt PB) in 80 tolarji (v Abanki), najvišji pa med 750 (Krekova banka) in 4.000 tolarji (Abanka, Creditanstalt in Pomurska banka).
Če je soditi po zbranih podatkih, se račune še vedno najbolj splača poravnati v Poštni banki Slovenije. Tam vam namreč za znesek do 5.000 tolarjev vrednosti zaračunajo 50 SIT provizije. Za višje zneske pa velja 1 odstotek provizije od skupnega zneska. Tudi v SKB banki je bilo treba doslej odšteti 50 tolarjev, toda le za najnižje zneske na računih, medtem ko je najvišja provizija znašala 1.000 tolarjev. Za druge zneske velja enotna tarifa, to je 1 odstotek od skupne vrednosti. Od 10. aprila dalje pa v SKB banki veljajo spremembe pri provizijah za plačevanje položnic. Po novem boste pri njihovem bančnem okencu, odvisno pač od zneska, odšteli najmanj 100 in največ 400 tolarjev. Ugodnejše je seveda plačevanje prek bankomata, saj vam bodo zaračunali 25 oziroma 50 SIT, medtem ko je pri SKB-netu razpon od 25 do 100 tolarjev.
V Pomurski banki so nam povedali, da pri njih ostajajo provizije enake kot doslej, to pomeni, da se niso uklonili zahtevam Nove Ljubljanske banke po plačilu 200 tolarjev za vsako položnico, ne glede na višino računa. Pri bančnem okencu Pomurske banke boste tako še naprej plačali najmanj 60 in največ 1.000 tolarjev provizije za položnico. Zato se je bolje odločiti za avtomatski trajni nalog, saj zanj ne zaračunavajo niti tolarja, ali pa za bančni avtomat, kjer je razpon med najnižjo in najvišjo provizijo od 40 do 700 tolarjev. Morda pa se boste odločili za klik efekt na internetu, ki je sicer še v poskusni fazi, za kar bo treba odšteti 30 SIT.
V Abanki pa se plačevanje položnic ni v ničemer spremenilo. Še vedno velja 1 odstotek od vrednosti računa, pri čemer znaša najnižja provizija za splošno položnico 100 tolarjev, najvišja pa 1.000 SIT. Za posebne položnice pa vam bodo tudi vnaprej zaračunavali od 80 tolarjev, kolikor znaša najnižja provizija, do 1.000 SIT za naj višjo provizijo. V Krekovi banki smo zvedeli, da je pri njih najnižji znesek provizije za položnico 60 tolarjev, najvišja provizija pa dosega 750 tolarjev. In še pogled v banko Creditanstalt, kjer znaša provizija od 70 do 1.000 tolarjev. Za tiste, ki na novo odprejo tekoči račun, pa so pripravili ugodnost. Mesečno jim namreč za pet položnic ne zaračunajo nobene provizije. MILAN JERSE I
Integral Lendava
Spodletela špekulacija
P
Cecilija Šamu išče
lastnika med strateškimi partnerji
ogoje poslovanja v avtoprevozniški družbi Integral Lendava je v lanskem letu oteževala uvedba davka na dodano vrednost, saj je obdavčitev storitev poskočila od 6,5 na 19 odstotkov, za
dejavnost prevozov in servisa pa tudi ni predvidena nobena oprostitev plačila davka. Po novem pa so obdavčene tudi storitve uvoza. Država je tako močno obremenila storitvene dejavnosti, oskubla prihodek avtoprevoznikov in s tem oslabila likvidnost družb.
Drugo, kar je zadelo prevoznike, pa je lanska 11-odstotna podražitev naftnih derivatov, kar je seveda veliko več, kot so pri Integralu pričakovali. V strukturi stroškov so potem poskočile še zavarovalne premije in cestnine. Kljub vsemu so integralovci ob povečanem obsegu storitev za 5 odstotkov lani vložili v halo in operno za tehnične preglede 72 milijonov tolarjev in tako zmanjšali plačilo DDV-ja državi. Po nerevidiranih podatkih je družba Integral lani uspešno poslovala in ustvarila dobiček v vrednosti 12 milijonov tolarjev, uprava pa predlaga, da ga v celoti razporedijo za obvezne rezerve. Tako bo družba napolnila obvezne desetodstotne rezerve, kar je tudi pogoj za morebitno izplačilo dividend v prihodnjih letih. Povprečna plača na zaposlenega v Integralu je lani znašala nekaj manj kot 147 tisoč tolarjev, družba je izplačala celotni regres in zaposlenim redno poravnava prevoz na delo in regres za malice. Bolj kot uspešno poslovanje Integrala je vroča tema lastništvo družbe. Zaposleni, prej zaposleni in upokojenci imajo sicer še vedno v rokah večinsko lastništvo ( 56,7 odstotka), s tem da je preostalo premoženje družbe v lastništvu Pomurske investicijske družbe. Namera slednje, da bi z odkupom delnic na sivem trgu prišla do večinskega deleža in potem do prodaje le-tega, ni uspela. »Uprava in nadzorni svet si zato prizadevata, da bi prišlo lastništvo v roke našim strateškim partnerjem, ker menim, da mi s svojo obmejno in obrobno lego potrebujemo večji trg,« je povedala direktorica Integrala Cecilija Šamu. O lastninskem povezovanju se namreč že nekaj časa pogovarja s strateškimi partneiji. Ti pa so lahko iz vrst dobaviteljev rezervnih delov in avtopnevmatik, večje transportne družbe z mArlnarndnn crvArltnno in tnii nnrtnarii
Gaber je bil posojilojemalec posebne vrste
Bančniki bodo morali za svoje zgrešene odločitve polagati račune tistim, ki so jih postavili, banka pa pogoltniti trop, s tem pa, da ob tem vendarle ostaja trpek priokus pri vseh tistih podjetjih in podjetnikih, ki v tistem času, ko je Pomurska banka Karlu Gabru na veliko posojala denar (sedem krat v letu ’94 in ’95, ne da bi ga vsega tudi ustrezno zavarovala), kljub vsem papirjem, čistim kot solza, pri domači banki niso uspeli dobiti posojila. Pred očmi mi je tudi konkreten primer podjetja, katerega direktor je kot komitent Pomurske banke prosil za okoli 20 milijonov tolarjev nujno potrebnega posojila za obratna sredstva, da bi lahko izpolnili že podpisane pogodbe oziroma prejeta naročila, pa posojila ni dobil. Podjetje je šlo v stečaj, delavci pa seveda med brezposelne.
Davčniki niso predlagali stečaja
Pa bremena finančno zavoženega projekta niso padla le na Pomursko banko, kateri dolguje stečajni dolžnik z obrestmi vred okoli 500 milijonov tolarjev, ampak tudi na številne druge, ki so svojo terjatev prijavili v stečajni postopek. Zanimivo pa je, da je med večjimi upniki tudi Davčni urad Murska Sobota, ki pa za dolžnika ni predlagal uvedbe stečajnega postopka. Kot vemo, je bil stečajni postopek uveden 15. novembra ’99 na predlog Pomurske banke.
Gradnja na cerkveni zemlji
Bolj kot drugi upniki je s svojo prijavljeno terjatvijo zaradi neporavnane najemnine vzbudila zanimanje prav Cerkev. Stečajni dolžnik je namreč del poligona za testno in varno vožnjo zgradil na skoraj poldrugem hektarju najete zemlje, ki je v lasti rimskokatoliške župnije Murska Sobota. Kako je mogel Karel Gaber avtopoligon za varno vožnjo graditi na zemlji drugega lastnika, za kar si je tudi pridobil posojilo(a)? Po starem je bilo mogoče lokacijsko in gradbeno dovoljenje dobiti le na podlagi dokazila o razpolagalni pravici (lastništvu), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pa je v 7. členu uzakonil novost, in sicer da si investitor lahko pridobi lokacijsko dovoljenje že, če predloži dokazilo, da ima pravico graditi
gače posegati v prostor (torej na podlagi najemne pogodbe ali služnostne pravice). Vendar je bila ta sprememba objavljena v uradnem listu šele julija ’97. Je bilo torej Karlu Gabru dovoljeno graditi poligon na tuji zemlji samo na osnovi izjave lastnika, še predenje bilo to uzakonjeno?
Najemna pogodba
Rimskokatoliška cerkev Murska Sobota, zastopal jo je Franc Režonja, in Karel Gaber sta namreč aprila ’94 sklenila predkupno pogodbo in dogovor o najemnini. V njej sta se dogovorila, da se bo cerkvena parcela v Nor-šinski ulici razmerila v tri nove parcele, in sicer tako, da bo naj
manjšo v izmeri 12,51 ara za cesto od Cerkve odkupila Občina Murska Sobota, drugo v izmeri 16,3 ara, na kateri sedaj stoji poslovna stavba, bo odkupil Karel Gaber, preostala, največja parcela v izmeri 1 hektar in 77 arov, pa bo po ostala v posesti Rimskokatoliške cerkve, s tem, da jo bo dala la-ta v najem Karlu Gabru za potrebe njegove dejavnosti. Najemna pogodba med Karlom Gabrom in Rimskokatoliško cerkvijo Murska Sobota, ki jo je zastopal Martin Horvat, je bila sklenjena januarja ’97, in sicer za parcelo s površino nekaj manj kot poldrugi hektar zemlje in za dobo 20 let.
Občina je kupila zemljo za cesto
Del cerkvene zemlje za cesto (ta je speljana le do konca poslovne stavbe motocentra) pa je odkupila tudi občina. Kupna pogodba med Občino Murska Sobota in Cerkvijo je bila sklenjena junija ’94 in po pravilih bi jo moral podpisati Silvij Pod-lesk, ki je takrat še uradoval v občinskih službah. Toda Podl-esek sedaj trdi, da pri dogovorih o odkupu zemlje in podpisu pogodbe ni sodeloval, prepričan pa je, da je to bila dobra odločitev,
odprli dostop do zazidalnih parcel v ozadju, povrh pa jo je dal asfaltirati Gaber. (Zaenkrat na teh parcelah v ozadju, ki po zazidalnem načrtu sodijo v obrtno cono, ni zrasla še nobena novogradnja.) Je torej nakupno pogodbo za občino po osebni odločitvi podpisal Janko Halb, takrat podpredsednik izvršnega sveta? Sploh so projekt gradnje sodobnega motocentra takrat močno podpirali tako v republiki kot na občini. (Kljub stečaju motocenter nadaljuje poslovanje, saj je v njem center za vozniške izpite, ki ga imajo s poligonom za testne vožnje v najemu skupne službe slovenske vlade in soboška upravna enota.) Občina Murska Sobota naj bi se s Karlom Gabrom dogovarjala tudi o sofinanciranju projekta, a se to potem ni zgodilo.
V dokumentaciji se je »izgubila« ena od pozidanih parcel
Vlogo za razmero parcele je vložil na Geodetsko upravo Murska Sobota Rimskokatoliški župnijski urad, parcelacija pa je bila opravljena marca ’94 v skl
adu s pogoji, ki jih, kot je navedeno v zapisniku, določa lokalna dokumentacija. Na osnovi katere dokumentacije je torej geodetska uprava razmerila parcele? Silvij Podlesek na to vprašanje ni dal jasnega odgovora, zatrdil pa je, da so bila vsa dovoljenja izdana v skladu z občinskimi odloki ter da o podrobnostih ne more govoriti, ker je celotno mapo z dokumenti odnesla policija. Znano pa je, daje izdala Upravna enota Murska Sobota julija ’95 investitorju Karlu Gabru dovoljenje za pripravljalna dela za gradnjo prometnega poligona za potrebe avtošole, ki pa so lahko obsegala zakoličenje predvidenih ureditev, odstranitev humusne plasti in njeno deponiranje za poznejše potrebe, planiranje terena ter postavitev objektov in naprav za potrebe gradbišča.
Ta dela so bila dovoljena na štirih parcelah, in sicer tisti, ki jo je investitor kupil od Cerkve in na kateri stoji poslovna stavba, na drugi, ki jo je vzel v najem, in še na dveh sosednjih parcelah, tudi v lasti investitorja. Upravni organ je namreč ugotovil, da je investitor predložil vso potrebno dokumentacijo, in sicer projekt za pridobitev gradbenega dovolj-
ano je bilo prav tako julija ’95), dokaz o pravici razpolaganja z zemljo in plačano odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča. Investitorje odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda plačal za tri parcele, tudi za parcelo, ki jo je vzel v najem, ne pa za zemljo, na kateri stoji poslovna stavba z dvoriščem.
Gradbeno dovoljenje za gradnjo poligona je bilo za investitorja izdano avgusta ’95, vendar samo na zemljišču treh parcel v lasti investitorja, ne pa tudi na parceli, ki jo je vzel v najem. Za avtopoligon je bilo maja ’96 izdano tudi uporabno dovoljenje, vendar je tudi v tem dokumentu izpuščeno najemno zemljišče oziroma zemljišče Cerkve. Drugih dovoljenj upravna enota za gradnjo motocentra naj ne bi izdajala, zazidalni načrt za to območje pa je bil sprejet junija ’97.
Izid stečaja odvisen od volje Cerkve?
V stečajnem postopku podjetja Karel Gaber, s. p., Trgovina z rezervnimi deli Avto Dixi bo moral stečajni upravitelj Milorad
Vidovič unovčiti premoženje stečajnega dolžnika, to pomeni, da bo naprodaj tudi motocenter z avtopoligonom. Še prej pa bo seveda moral rešiti vprašanje lastništva zemlje, na kateri stoji del poligona.tBo mogel najti kupca za cerkveno zemljo med upniki, ki si obetajo poravnavo terjatev iz stečajne mase? Je Cerkev zemljo sploh pripravljena prodati ali pa bi bilo zanjo ugodnejše, da pridobi novega najemnika, rednega plačnika najemnine? Vse je torej odvisno od dogovorov na tej točki.
Pod rob
Verjamem, da bi bilo vse lepo in prav ter ne bi ne mi novinarji in ne policija praskali okoli primera Gaber, če bi ta cvetel in ne bi prišlo do stečaja - to mi je namreč navrgel eden od akterjev zgodbe. Toda stečaj zasebnega podjetja je dejstvo, s tem pa tudi vse, kar se ob tem vleče na dan. Zgodba pa ima vendarle tudi silno jasen nauk: če so bile zadeve peljane mimo veljavnih pravil pri Gabru, je povsem mogoče, da so bile tako opravljene še pri kom iz prijateljskih vrst, seveda pod masko spodbujanja razvoja podjetništva.
wsmKt 13. april 2000
GOSPODARSTVO	7
Atrium, novi interieri v Noršincih pri Ljutomeru
Desetletje
Cilj - kakovost in zadovoljevanje individualnih želja
D
nižinsko podjetje Atrium, novi interieri, d. o. o., Noršinci je lani pra-
znovalo deset let obstoja in poslovanja. Že od začetka je imelo podjetje dve dejavnosti, in sicer prodajo ter proizvodnjo pohištva.
Okrogla miza na Pomurskem sejmu
Problemi investicijske gradnje in gradbeništva
Slovensko gradbeništvo se lahko
pohvali, da je bila rast proizvodnje tudi v minulem letu višja kot v predelovalnih dejavnostih in celotni industriji
gradbeništvu je bilo zaposlenih več kot 55.000 delavcev, kar je 8,6 odstotka vseh zaposlenih pri nas. Ti so v letu 1999 opravili za približno 265 milijard tolarjev vrednosti gradbenih del, kar je v primerjavi z letom prej za 35,2 % več. Tako visoke stopnje jim ni uspelo doseči že od leta 1994 dalje. Spričo izredno ostrega konkurenčnega boja na gradbenem tržišču, ki v mnogočem škodi reproduktivni sposobnosti gradbeništva, so taki poslovni rezultati nad pričakovanji. Pri tem je pomembno, da je prišlo do tehnološke in organizacijske posodobitve proizvodnje. Povečanje dodane vrednosti pa edino jamči ob slabo zaščitenem domačem tržišču konkurenčnost domačih izdelkov v primerjavi s tujimi, tako glede cene kot kakovosti. To omogoča našim proizvajalcem gradbenih izdelkov večje možnosti prodora na tuja tržišča.
Da pa so v našem gradbeništvu še številni problemi in težave, je nazorno opozorila razprava na okrogli mizi v prostorih
Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Gradbeni izvajalci se namreč pogosto srečujejo s prostor-sko-urbanističnimi, upravnimi in zapletenimi denacionalizacijskimi postopki, s težavami pri pridobivanju investicijsko-tehnične dokumentacije in soglasij, ki zavlačujejo začetek gradbenih del. Zaradi nepravočasno urejene dokumentacije, ki podjetjem povzroča dodatne stroške, težkih delovnih razmer, relativno nizkih plač in pomanjkanja domačih delavcev si neredko pomagajo s tujci. Pri tem se zavedajo, da je edini izhod v večjem medsebojnem povezovanju in specializaciji gradbenih izvajalcev. V iskanju ustreznih rešitev jim lahko pomaga tudi država s sprejemanjem ustreznih predpisov, kijih ne bodo ovirali, ampak jim bodo pomagali.
Tudi z novim zakonom o javnih naročilih, ki je pred tretjim branjem v parlamentu, gradbeniki niso najbolj zadovoljni, saj menijo, da bo marsikje do ponudnikov preveč omejevalen. Zato se zavzemajo, da bi v zakonu upoštevali osnovne postopke javnega naročanja, druge odnose pa pre-
Podjetje ima enaindvajset zaposlenih, od tega jih je trinajst v proizvodnem delu, drugi pa so v trgovini. Lansko poslovno leto so sklenili z dobičkom, ki pa ga bodo vložili v posodobitev proizvodnje in njeno računalniško
pustili določilom FIDIC-a, mednarodno uveljavljenim uzancam, ki se večinoma uporabljajo med naročniki in izvajalci. Navsezad
nje so usmeritve v industriji in gradbeništvu tesno povezane s strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in njenega približevanja
Plačati morajo samoprispevek
si lastniki vinogradov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega bivališča v Krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi, so po odločbi ustavnega sodišča dolžni plačati samoprispevek, ki je bil uveden na referendumu decembra ’96. Zato bo 1463 vinogradnikov in lastnikov vinskih kleti te dni prejelo dopis Sveta Krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi, v katerem jih naprošajo, da svoj dolg v vrednosti 450 mark v tolarski vrednosti, in sicer za leta ’97, ’98 in ’99, poravnajo do 30. septembra 2000. Letošnji samoprispevek pa so dolžni poravnati v dveh obrokih po 75 mark v tolarski vrednosti, in sicer v tridesetih dneh po prejemu položnice. V drugem primeru bo Svet krajevne skupnosti pristopil k izterjavi neplačila. Položnic za plačilo samoprispevka ne bo prejelo okoli sto zunanjih lastnikov, ki so v referendumskem obdobju že vlagali v infrastrukturo.	MH ■
V Aksi je stavka
etinpetdeset delavcev lesnopredelovalnega podjetja AKSA iz Murske Sobote, ki je skoraj v stoodstotni lasti Slovenske ______razvojne družbe, je'v ponedeljek, desetega aprila, začelo stavkati. Terjajo izplačilo plač za februar in zaostalih obveznosti. Delavci so se odločili za stavko, ker za podjetje ne vidijo več nobene prihodnosti in tako tudi ne socialne varnosti zase. Direktor družbe Ladislav Tušar stavkajočim do srede ni mogel zagotoviti izpolnitev stavkovnih zahtev, sicer pa naj bi več informacij, kaj namerava narediti lastnik družbe, od direktorja slišali danes.	MH ■
informacijsko podporo. Obseg prometa in rast podjetja sta bila do leta ’98 dokaj hitra, lani pa so si postavili za cilj izboljšati raven izdelkov in storitev, in to z večjo specializiranostjo ter izboljšanjem kakovosti.
EU. V skladu z zahtevami EU se namreč zmanjšuje neposredno poseganje države v poslovanje gospodarskih družb. Državna pomoč se zdaj izvaja pri programu prestrukturiranja strateških panog in podjetij s sofinanciranjem razvojnih projektov in kreditiranjem družb iz kupnin, pridobljenih v procesu lastninjenja podjetij. Nova vloga države pri izvajanju strategije se kaže predvsem v ustvarjanju pogojev za hitrejšo rast dobrih podjetij, povečanju menedžerske, tehnološke in organizacijske sposobnosti, spodbujanju informatizacije in avtomatizacije poslovnih procesov, tehnološke prenove in kakovosti.
MILAN JERŠE ■
»Kakovost in prilagajanje individualnim željam kupcem je smer našega razvoja. Pri serijskem pohištvu so nam zelo velik konkurent izdelki iz držav vzhodne Evrope s cenejšo delovno silo, predvsem pa s cenejšo državo,« je povedal direktor Atriuma Božo Knehtl. Kupcu bodo torej ponudili izdelavo takšnega pohištva, kjer bodo do določene mere upoštevali njegove želje. To se sicer sliši zelo preprosto, a za podjetne sploh ni tako, saj mora biti proizvodnja, ki upošteva želje posameznega kupca, mn-,ogo prilagodljivejša, spremeni pa se tudi sodelovanje z dobavitelji. Mnogo lažje je na primer kupovati in dobavitelju prodati večjo količino povsem enakih držal za pohištvo kot pa le nekaj kosov vsake vrste.
V delavnicah Atriuma izdelujejo pohištvo za otroške in mladinske sobe, kuhinje, letos pa so začeli še s proizvodnjo pohištva za dnevne sobe. Sicer pa programe vsako leto dopolnjujejo, upoštevajoč modne trende, kupcem pa lahko ponudijo dodatno storitev, in sicer
RAZPIS
Radenska ZVEZDA - DIANA razpisuje tekmovanje v pripravi in kuhanju bograča na bogračiadi 2000 in tekmovanje v ocenjevanju prekmurske gibanice, ki bo v soboto, 27. 5. 2000, ob 9. uri pred restavracijo Zvezda, Trg zmage 8, v Murski Soboti.
Tekmovanje v kuhanju bograča bo razdeljeno na tekmovalce: - kuharje amaterje (samo 20 skupin) in - kuharje profesionalce (samo 20 skupin).
Tekmovalno skupino sestavljata kuhar in njegov pomočnik.
Za tekmovanje v kuhanju bograča je potrebno ob prijavi plačati 3.000,00 sit kotizacije na žiro račun št.: 51900-601-51542 ali pri blagajni firme RADENSKA ZVEZDA - DIANA, d. o. o., Trg zmage 8, Murska Sobota.
Za tekmovanje v ocenjevanju prekmurske gibanice je potrebno predložiti pripravljeno gibanico v lončeni posodi za najmanj 16 kosov.
Gibanico je treba oddati v petek, 26. maja, do 18. ure tekmovalni komisiji v restavraciji Zvezda v Murski Soboti.
Za tekmovanje v ocenjevanju prekmurske gibanice ni kotizacije.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis pisno ali ustno, bodo dobili prijavnico in pravila tekmovanja.
PRIJAVE SE ZBIRAJO 8 DNI OD DNEVA OBJAVE DALJE.
DODATNE INFORMACIJE OSEBNO ALI PO TELEFONU: RADENSKA ZVEZDA - DIANA, ga. Katarina Kranjec, tel.: (069) 1411 14.
da pohištvo, ki ga naredijo v majhnih serijah, dopolnijo ter ga tako prilagodijo naročnikovim potrebam pri vgradnji pohištva.
Atrium sedemdeset odstotkov svojih izdelkov in storitev proda v Pomurju, s tem da imajo za serijsko pohištvo kupce širom po Sloveniji. V manjšem obsegu pa so ga prodajali že tudi v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem
Pristriženi čeki bodo zmanjšali prodajo
Sistem v državi je pisan po meri velikih proizvajalcev, so prepričani v Atriumu. Strošek spremljanja proizvodnje je namreč povsem enak tako za proizvajalca velikih količin z malo proizvodov kot za majhna podjetja s pestro proizvodnjo, za kar pa je država povsem slepa. Sploh pa je strošek države vedno višji, birokratski postopki pa čedalje dolgotrajnejši, zapleteni in namnoženi. Zakonodaja oziroma predpisi se zaostrujejo in podjetniku nalagajo vedno nove obveznosti in jim povečujejo
ZVEZDA - DIANA
stroške, to pa je potem cokla razvoja družbe.
Drug problem, s katerim se srečuje proizvodnja v podjetja, je finančna nedisciplina na trgu. V Atriumu so morali prekiniti poslovno sodelovanje kar z nekaj kupci neplačniki, pozna pa se tudi manjša kupna moč predvsem srednjega sloja prebivalstva, s tem da se pri nakupu pohištva spreminja miselnost. Vedno bolj je iskano kakovostno pohištvo.
In k vsemu so sedaj svojo zanko primaknile še banke z zaostrovanjem možnosti plačevanja s čeki. Pohištvo je pač tak artikel, ki se je še najbolj kupoval s čeki in odlogom plačila vsaj na tri mesece, zato bodo z zaostrovanjem prizadeti tako kupci kot prodajalci oziroma proizvajalci.
»Pričakujem, da bo v naslednjih treh, štirih mesecih obseg prodaje padel za več kot trideset odstotkov, prodaja pa bo manjša tudi v naslednjih mesecih. Mi bomo čeke sprejemali še naprej in s tem tveganje prevzemali nase,« je povedal sobesednik.
MH
j
24.990,00 sit
49.990,00 sit
kop. blok
AGA 60
54.990,00 sit
39.990,00 sit
119.990,00 sit
13.990,00 sit
talne keramične ploščice GALA (A klasa, 20 cm x 20 cm ) 1.599,00 sit
Zrkovska c. 87,2000 Maribor tel. 062 480 54 11, faks: 062 471 06 33 E-mail: info@keor.si,http:// www.keor.si PE Beltinci, Bratonci 5, tel./faks: 069 411 473 PE Celje, Lava 7, tel./faks: 063 452 303 PE Ptuj,Vošnjakova 6, tel.: 062 778 240
stenske keramične ploščice GALA (A klasa, 20cm x 30cm| 1.699,00 sit
kopalna kad MALDIVES (140 x 140-kotna} kopalniški dodatki JACA
od 15. aprila do 15. m^ja VELIKA spomladanska AKCIJA
talne ploščice (GRESPORCELAN, '
30 cm x 30 cm, A kak. razred ) TOP 32,33,329,1.599,00 sit ■ keramične ploščice (A kak. razred, 20 x 20) 1.199,00 sit
masažna kopalna kad MALDIVES (kotna, brez obloge}
opalna kad ELBA 170x75}	steklena pršn
(90 cm x 90 c
KEOR
8	(IZ)BRANO
13. april 2000, wni
Volitve
Zeleno, ki
te ljubim zeleno
V
stop v volilno leto prinaša tudi pestro dogajanje pri zunajparlamentarnih strankah. Zeleni Slovenije, ki se še vedno ukvarjajo z lastništvom imena (enako ime si namreč od ločenih
kongresov leta 1997 lasti del nekdanje stranke, ki ga vodi Štefan Han), so
imeli namreč v Ljubljani kongres, na katerem so za novega predsednika izvolili upokojenega pravnika Dušana Puha. Dosedanji predsednik Miha
Jazbinšek pa je postal »zeleni ombudsman« in bo med drugim sprožal postopke za preprečitev ekoloških škod. Zanimiva so tudi imena podpredsednikov, saj se je med njimi poleg Žareta Lipuščka in Ivana Skamena znašel tudi Miran Gvdrek.
Zeleni so na kongresu podprli združitev z Zeleno alternativo, ki bo junija, glasovalne pravice pa bodo razdelili v razmerju 2 : 1 v korist Zelenih Slovenije. Ker se zavedajo, da se bližajo volitve, bodo vodjo predvolilnega štaba določili na prihodnji seji sveta stranke, do takrat pa bo v sodelovanju s strankinim izvršnim odborom predvolilne aktivnosti vodil Miha Jazbinšek.
Javna predstavitev
Komisija državnega zbora za volilni sistem in ustavne spremembe bo v torek, 18. aprila, pred obravnavo zakona o volitvah poslank in poslancev po večinskem volilnem sistemu v državnem zboru pripravila javno predstavitev mnenj. Sestavni del zakona bodo tudi volilni okraji. Zaradi številnih kritičnih odzivov s prizadetih območij je pripravila posebna delovna skupina pod vodstvom Marjana Ravbarja z inštituta za geografijo kompromisni predlog in proučila dodatne pripombe. Večina tako predlaganih okrajev naj bi bila še vedno sporna, predvsem na območju Maribora, Koroške, Nove Gorice in Obale. Na javno predstavitev bodo poleg parlamentarcev povabljeni tudi predstavniki vseh lokalnih skupnosti, člani skupine za oblikovanje volilnih okrajev, predstavniki različnih interesnih skupin in fakultet, vladne službe za lokalno samoupravo, inštituta za geografijo, republiške volilne komisije in strokovnjaki s področja ustavnega prava.	D.F. ■
Svetovni dan zdravja 2000
Kri rešuje življenje
Moja kri - varna kri. Zame, zate, za vsakogar.
ri je življenjska sila. Omogoča in ohranja življenje. Zato Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja poziva vse ljudi sveta, da varujejo svoje zdravje in tako poskrbijo za dragoceni življenjski vir, za svojo kri. Ta cilj pa bodo lahko dosegli z zdravo prehrano, s skrbjo za zdravo okolje in zdrav način življenja ter s preprečevanjem in pravočasnim zdravljenjem bolezni. Zdrava kri se pretaka po žilah zdravega človeka in tak je potem lahko tudi darovalec krvi za druge.
Krvodajalci po novem brez ugodnosti
Prvi in najpomembnejši pogoj v preskrbi z varno krvjo je zdrav krvodajalec. Vama kri ne vsebuje virusov, parazitov, drog, alkohola, kemičnih snovi ali drugih primesi, ki škodijo človekovemu zdravju. In dokler bo pridobivanje krvi pri nas temeljilo na načelu solidarnosti,
neplačanosti, prostovoljnosti in anonimnosti ter ne na modelu trgovanja, dotlej lahko verjamemo, da bo darovana kri tudi mnogo varnejša. Zato si Rdeči križ Slovenije, ki vodi akcijo pridobivanja krvodajalcev, močno prizadeva za osveščenost potencialnih darovalcev in ohranjanje števila krvodajalcev. Toda družbeno okolje dela zoper to. Krvodajalci pri svojih delodajalcih na dan darovanja krvi vse težje dobijo proste ure, krv-
odajalci pa tudi nimajo drugih ugodnosti, po novih pravilih tudi ne več popusta pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Zato Andrej Fišinger, sekretar območnega združenja Rdečega križa
v Gornji Radgoni, predlaga, da bi imeli vsaj pri pregledih v zdravstvenih ustanovah določeno prednost.
Po številu krvodajalcev nad slovenskim povprečjem
V Pomurju imamo 11801 krvodajalca, kri pa redno daruje devet odstotkov vseh prebivalcev naše pokrajine v starosti od 18 do 65 let. Od leta ’97 seje število prijavljenih krvodajalcev v Pomurju (izračunano na vse prebivalce) gibalo od 5,7 do 6,3 odstotka, kar je več od slovenskega povprečja, ki znaša 5,2 odstotka. V zadnjih štirih letih je prišlo na Oddelek za transfuzijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota v povprečju 5180 darovalcev krvi, kar je pet odstotkov vseh slovenskih krvodajalcev.	_
Dobitniki pomurskih priznanj za humanitarni prispevek na področju krvodajalstva, ki jih podeljuje Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, so letos prejeli Franc Špilak, Milan Grah, Viktor Modlic, Franc Fartek, Jože Ošlaj, Boris Škrjanec, Mirko Šeruga, Radio Murski val, Anton Bogša, Borislav Holc, Krajevna organizacija RK
Veržej, Milica Pelc, Cvetka Fiala, Sabina Srt, Štefan Šinko, Angela Sobočan, Manja Kuhar in Andrej Fišinger.
Najvišje priznanje Zveze radioamaterjev Slovenije
Zlata plaketa soboškim radioamaterjem
Volilni okraji
Letos praznuje klub zlati jubilej, 50-letnico delovanja
»Nelogična razdelitev«
osebna delovna skupina pod vodstvom Marjana Ravbarja z inštituta za geografijo, ki je proučila dodatne pripombe, je pripravila predlog, v katerem so Slovenijo razdelili v 88 okrajev. V parlamentu bodo o njih razpravljali 18. aprila, že zdaj pa naj zapišemo, da so volilni okraji del novega zakona o volitvah, razdelitev Slovenije pa je zadnje tedne povzročila že veliko vroče krvi. Svoje pripombe niso izrekli samo predstavniki različnih strank, temveč tudi prebivalci krajev, ki jih bo razdelitev neposredno prizadela. Korošci zaradi tega napovedujejo bojkot državnozborskih volitev, z njimi se ne strinjajo tudi na mariborskem območju, iz Istre poročajo o neživljenjskih okrajih, v današnji številki Vestnika pa smo zbrali mnenja v nekaterih pomurskih občinah.
Občina Tišina
V občini Tišina niso dobili nobenega uradnega obvestila o razdelitvi volilnih okrajev, iz medijev pa so izvedeli, kakšen naj bi bil volilni okraj za njihovo občino. Skupen volilni okraj naj bi tvorile občine Tišina, Cankova, Beltinci, Odranci, del občine Puconci in del občine Moravske Toplice. Po njihovem mnenju tovrstna razdelitev ni ravno najboljša, saj z občinami nimajo veliko skupnega (npr. z občino Odranci sploh niso v isti upravni enoti). Menijo, da je nekoliko boljša razdelitev Tišina - Cankova -Rogašovci - Grad - Kuzma (tako kot je bilo ha zadnjih volitvah).
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici
Tudi v občini Sv. Jurij niso dobili nikakršnih uradnih informacij, neuradno pa naj bi njihova občina spadala v skupni volilni okraj z občinami Križevci pri Ljutomeru, Veržej, Razkrižje in Ljutomer. V občini se nad to razdelitvijo ne navdušujejo najbolj, saj spadajo v Upravno enoto Gornja Radgona, torej bi bilo po njihovem mnenju bolj smiselno, da so v skupnem volilnem okraju z občinama Gornja Radgona in Radenci. Vsekakor pa je predvidena razdelitev po županovih besedah še stvar razprave.
Občina Veržej
V občini Veržej so izvedeli, da naj bi spadali v volilni okraj skupaj z občinami Ljutomer, Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje in Sv. Jurij ob Ščavnici. Tovrstna razdelitev se jim zdi načeloma ustrezna, saj so zajete vse občine Upravne enote Ljutomer, težave vidijo le pri občini Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ni v tej upravni enoti. Menijo namreč, da bi bila razdelitev po upravnih enotah veliko bolj smiselna, nasploh pa ocenjujejo razdelitev volilnih okrajev samo za Pomurje kot dokaj nelogično.
Občina Rogašovci
Župan občine Rogašovci Janko Halb meni, da je razdelitev okrajev precej dirigirana. Motita ga tudi koncentracija okoli mestne občine in absolutna izoliranost. Poleg tega je okraj, v katerega sodijo Rogašovci, v kombinacij s tako imenovanimi ravenskim okrajem. Kraja Rogašovci in Cankova sta že od nekdaj sodila skupaj in tako bi moralo biti tudi zdaj. Območje občine ima gotovo več skupnega z delom Goričkega, ki meji skupaj s Cankovo na Avstrijo, kot pa s katerimkoli drugim delom.
Občina Gornja Radgona
Na občini Gornja Radgona smo o okrajih spraševali župana Miho Vodenika, pa smo v odgovor dobili telefaks, ki ga je poslal tudi poslancu Feriju Horvatu. Tam je zapisano: »Na predlog spremembe volilnih okrajev, da se iz volilnega okraja izključi občina Sveti Jurij in se priključi Ljutomeru, k volilnemu okraju Gornja Radgona pa se priključita občini Sveta Ana in Benedikt občina Gornja Radgona nima glede na primerjavo strukture prebivalstva (Sveti Jurij - Benedikt in Sveta Ana) nobenih pripomb.«
DARJA TIBAOT, DEJAN FUJS I
adio TV-klub S59DBC Murska Sobota ohranja še naprej vodilno mesto
med tovrstnimi slovenskimi kl-
R
ter za zasluge pri širjenju in popularizaciji tehnične kulture s področja elektrotehniških in telekomunikacijskih znanj v Po
ubi. Ob številnih zmagah in drugih visokih uvrstitvah na mednarodnih tekmovanjih potekajo v klubu tudi druge aktivnosti, posebno skrb pa namenjajo usposabljanju novih članov.
Radio TV-klub Murska Sobota, ki praznuje letos zlati jubilej, 50-letnico delovanja, je dosegel ob operaterski dejavnosti pomembne rezultate tudi pri konstruktorstvu, v zadnjem času pa se uspešno vključuje še v izvedbo mednarodnih srečanj. Tako je bil lani izvajalec projekta BEACON v okviru programa Phare, letos pa je uspel na natečaju za projekt DIGITALNI MOSTOVI.
Za izjemen prispevek pri razvoju radioamaterske dejavnosti
Rogašovci praznujejo
onec aprila bo v občini Rogašovci v znamenju slovesnosti in prireditev ob občinskem prazniku. V nedeljo, 16. aprila, ob 9.00 bodo pripravili pohod na Sotinski in Serdiški breg, ob 19.00 pa bosta v rogašovskem kulturnem domu zapela mešani pevski žbor iz Rogašovec in ženski pevski zbor iz Puconec. V sredo, 19. aprila, bo pri Svetem Juriju dan odprtih vrat tovarne Liv-Stroji. Na velikonočno soboto bodo v gasilskem domu v Nuskovi odprli velikonočno razstavo, dan zatem pa prižgali velikonočni kres na Skurijevem bregu. Občinski svetniki se bodo zbrali na slovesni seji v ponedeljek, 24. aprila, isti dan bodo odprli enoto otroškega vrtca v Rogašovcih. Obiskovalci si bodo takrat lahko ogledali tudi prenovljeno poročno dvorano in prostore nove podružnične lekarne. Praznik dela bo namenjen mednarodnemu nogometnemu turnirju nogometnih veteranskih ekip obmejnih krajev Slovenije, Madžarske in Avstrije. Mali nogomet bodo igrali tudi 5. maja, v soboto, 13. maja, pa bo dan odprtih vrat osnovne šole Sveti Jurij.
DEJAN FUJS ■
Zid na dvorišču Centrala - zbrisan?
obrazložitvi Odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za območje mesta Murska Sobota med Ulico Staneta Rozmana, Gregorčičevo ulico, Ulico arhitekta Novaka in Slovensko ulico (za javno razgrnitev) je med drugimi zapisano: »Gostinski objekt kot nadomestni objekt nasproti Sajonare s spremembo programa (prej dvorišče) želi ustvariti javni prostor, zato je ideja sprejemljiva in jo velja podpreti.« Kaj je mišljeno s tem? Spremenjeni zazidalni načrt zajema štiri sklope objektov in eden od njih je umestitev gostinskega (nadomestnega) objekta na dvorišču spomeniško zaščitenega secesijskega objekta na vogalu Slovenske in Cvetkove ulice, torej na dvorišču stavbe Central oziroma na mestu ter v tlorisu obstoječih spremnih prostorov. In kam je pri načrtovanju javnega prostora na dvorišču Centrala »izginil« spomeniško varovani zid? Skica zazidalne situacije je že brez njega.
murju in Sloveniji je Zveza radioamaterjev Slovenije minulo soboto na konferenci v Novem mestu Radio TV-klubu S59DBC
Murska Sobota podelila zlato plaketo Zveze radioamaterjev Slovenije, kar je najvišje tovrstno priznanje, letos pa ga prejme le soboški radio TV-klub.
L. KOVAČ ■
Radio TV-klub Murska Sobota, ki združuje več kot sto članov, je bil lani izvajalec projekta BEACON, ki je potekal v okviru programa Phare.
Prihranek pri opremi že od
179.900 SIT!
★Nagradno vprašanje in pogoje nagradne igre dobite na našem prodajnem mestu.
Posebna serija Peugeot Saint Tropez je opremljena s klimo in ekskluzivnim paketom dodatne opreme. Ponudba velja do razprodaje zalog.
PEUGEOT
300
Avtocenter Peugeot, Bakovska 29,9000 Murska Sobota, teL: 069 301 612
TAVTOBUSNI PROMET
fBIIIK, 13. april 2000
(IZ)BRANO
9
Amnesty International Slovenije v Ljutomeru
Skrito trpljenje v Savdski Arabiji
jih bodo naslovili na oblasti v Savdski Arabiji ter na slovenske in ameriške oblasti. Med podpisniki sta bila tudi ljutomerska podžupanja in najstarejši član Al v Sloveniji, 89-letni Jože Kosec z Jeruzalema. Po občnem zboru je bilo družabno srečanje v Vinotoču Kosec v Jeruzalemu, pozneje pa še v prostorih MC Ljutomer. Po dvodnevnem druženju in razkazovanju prle-
Anketa
Nev dobro občanov
P
oslanci so v soboto glasovali o predlogu predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, da se ministri iz vrst Slovenske ljudske stranke razrešijo. Za predlog premiera je glaso-
Začetek globalne kampanje
o podatkih mednarodne organizacije Amnesty International (Al), ki se po vsem svetu bojuje proti kršitvam človekovih pravic, so razmere v Savdski Arabiji zelo skrb zbujajoče. Ugotavljajo, da je potreben predvsem pri orožju strog nacionalni in mednarodni nadzor. Tako je veliko manjša možnost, da orožje pride v roke tistim, ki bi ga verjetno uporabili za mučenje in druge kršitve človekovih pravic.
Da bi javnost seznanili s krutim poseganjem v človekove
Zagorac in Nataša Posel, generalna sekretarka Al Slovenije,
predstavila kršenje človekovih pravic v Savdski Arabiji, ki so posledica terorja oblasti nad državljani, kjer gre za najrazličnejše oblike kršitev (mučenje, samovoljni pripori, usmrtitve, nepošteno sojenje ...). Najprej sta pozvala ljutomerskega župana, da podpiše peticije, ki
ških zanimivosti je prejela prleška sekcija Al od Al Slovenije zahvalo za dobro organizacijo občnega zbora. Članom prleške sekcije so s sponzorstvom pomagala tudi nekatera ljutomerska podjetja, ki so poskrbela za odlično pogostitev gostov, priznanje oz. zahvala pa vsekakor daje Al Prlekija novega poleta za še boljše delo.
DARJA TIBAOTi
pravice, so začeli s kampanjo Savdska Arabija - dežela skritega trpljenja, ki bo trajala do oktobra. Vodstvo slovenske nacionalne sekcije Al, ki deluje v Ljubljani, seje odzvalo vabilu prleške sekcije in MC Ljutomer, da bi bil letos prvič letni občni zbor zunaj Ljubljane, in sicer v Ljutomeru, kjer bi s kampanjo tudi uradno začeli.
Srečanje se je začelo v soboto prvega aprila s sprejemom vodstva slovenske nacionalne sekcije in predsednikov slovenskih lokalnih skupin pri ljutomerskem županu. Tiskovna konferenca in občni zbor sta potekala v prostorih Mestne hiše, še pred tem pa so s spustom golobov društva Letač iz Ljutomera simbolično pozvali javnost k odstiranju temnih skrivnosti dežele skritega trpljenja.
Na tiskovni konferenci sta predsednik Al Slovenije Dean
Ljutomerski župan delo Amnesty International v celoti podpira (na fotografiji še predsednik Al Slovenije Dean Zagorac in Nataša Posel, generalna sekretarka Al Slovenije).
V Moravskih Toplicah sprejet zaključni račun
Benkovič bo spodbijal sklep na Ustavnem sodišču
a zadnji seji občine Moravske Toplice so se ubadali predvsem s financami. Tako so sprejeli zaključni račun proračuna za leto 1999 in premoženjsko bilanco s poročilom nadzornega odbora. Skupaj so znašali vsi prihodki proračuna nekaj manj kot 921 milijonov tolarjev, realizirani pa so bili 98-odstotno, torej v višini 905 milijonov tolarjev. Prihodki, ki niso dosegli stoodstotne realizacije, ne bodo izgubljena sredstva, temveč se bodo prenesli kot prihodek v leto 2000.
Mura za dan žena
Slovensko kulturno društva Mura v Rankweilu v Avstriji je tudi letos pripravilo tradicionalno prireditev v počastitev dneva žena. Predsednik društva Alojz Lenarčič je v svoji informaciji, ki jo je poslal na uredništvo Vestnika, med drugim zapisal, da je bila proslava nepozabna in da se je zbralo okrog 250 obiskovalcev. Prišli so tudi rojaki iz Švice, Nemčije in Liechtensteina. V kulturnem programu so nastopili plesalci in pevci iz občine Šalovci, ki je pokrovitelj njihovega društva, in učenci slovenske dopolnilne šole pod vodstvom Melite Lašič, za zabavo in ples pa je poskrbel ansambel Mlade frajle iz Laškega.
Andreja Benkoviča, v katerem je predlagal razveljavitev sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena na področju športa, predvsem kar se tiče osnovne šole v Bogojini.
Ker se je seja nekoliko zavlekla, sta dobila pred napovedanim dnevnim redom priložnost za razlago direktor Regionalne razvojne agencije Mura Danilo Krapec, kije opisal pripravo programa Pomurje 2000+, in direk-
tor Sinergije Stanislav Sraka, ki je podal poročilo o delu svojega razvojnega centra in predlog za sodelovanje občin Goričkega na javnem razpisu CRPOV.
Kar precej časa pa so svetniki razpravljali o dopisu svetnika
Ker njegov predlog ni dobil večine, je Benkovič napovedal, da bo sklep spodbijal na Ustavnem sodišču. Več o tem - in še o marsičem drugem - pa v naslednji številki.
TOMO KOLESI
Soboška turistična agencija Klas in Avtobusni promet iz Murske Sobote sta pomurske novinarje in poslovne sodelavce povabila na zanimivo dvodnevno popotovanje po južni Češki. Pot ob Vltavi, ki zbuja občutek skrivnostnega, je vodila do Čeških Budjevic, mimo znanih gradov, zaznamovanih z rodbino Rožmberkov - Rožmberk nad Vltavo, Krumlov in Hluboka. Gradovi ter skrbno obnovljeni in vzdrževani stari deli mest Krumlov in Budjevice pa seveda dobro češko pivo so najatraktivnejši del poti, ki se jo splača izbrati tako za skupinski kot družinski izlet. Agencija Klas bi se dobro odločila, če bi to pot uvrstila v železni program izletov. Organizatorji z direktorjem Ivanom Hancem na čelu (pogrešamo ga na »gasilski« spominski fotografiji pred gradom Hluboka) so bili izjemni gostitelji in prepričani smo, da drugačni ne znajo biti, tudi ko ne gre za novinarje oziroma poslovne partnerje., ib
valo 31, proti pa 55 poslancev, to pomeni, da je bila izglasovana nezaupnica premieru. Tako se je zgodil četrti padec vlade v samostojni Sloveniji in tretje Drnovškove vlade, parlament pa mora v 30 dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dosedanjemu predsedniku pri novem glasovanju izglasovati zaupni-cu. Do takrat pa vlada opravlja tekoče posle. Po mnenju mnogih je bil takšen razplet pričakovan, saj slovenskim politikom, ki so strankarsko vsak sebi, ne gre pripisovati, da bi lahko skočili iz svoje kože, predvsem pa ne iz svojih majhnih okvirjev. Za premiera pomeni taka odločitev olajšanje, v širšem državotvornem okviru pa je predvsem slaba za državo. In kaj .menijo anketiranci?
Jože Šijanec, trenutno brezposeln iz Murske Sobote: Ti prepiri in nesoglasja, ki se dogajajo v vladi, so v bistvu le boj za položaje pred volitvami. Naj bi raje več naredili za nas brezposelne, sploh pa za Prekmurje, ki propada. Medtem ko v Ljubljani redkokdaj propade firma, je to pri nas že praksa. Marjan Podobnik je zame karierist, ki je prišel nekako v Drnovškovo vlado, zdaj pa se je od njega oddaljil in priključil tja. kjer meni, da
mu bo boljše. To zame ni resen politik, ki bi mi lahko dal kako upanje za naprej. Iz tega se ne bo izcimilo nič dobrega, ker nas bo ta dogodek potisnil v primerjavi z Evropo nazaj.
Ernest Nemčič, kmetovalec iz Ivanjševec: Ta padec vlade
se mi zdi dober. Vlada je kmete postavila na stranski tir in nas uničila, zato mora priti do spremembe v politiki. Če se ozremo na zahodne države, vidimo, da je tudi tam prišlo do korenitejših sprememb. Kaj se bo pri nas zgodilo v prihodnje, je težko napovedovati. Po mojem bi morala priti nova vlada, da bi videli, ali bi znala bolje voditi državo kot zdajšnja. Morebiti
le za eno mandatno obdobje, nakar bi jo lahko zopet zamenjati, kajti samo ena vlada ne more biti uspešna za vselej. Bojan Erlih, pravnik iz Gornje Radgone: O padcu vlade si
ne mislim nič posebnega. Preprosto rečeno teče v bistvu življenje dalje. Bomo videli, kakšne bodo spremembe. Sicer pa se mi je zdel padec vlade na neki način medijsko spektakularen. Tudi v prihodnje si ne obetam nič posebnega. Vmes je precej političnega kupčkanja, od česar je odvisen nadaljnji razplet dogodkov. Predčasne volitve so lahko že junija ali pa oktobra oziroma
novembra.
Anton Kosi, profesor iz Ljutomera: Nerad dajem politične komentarje, ker za to nisem usposobljen, imam pa svoje mnenje kot občan. Po mojem si je predsednik vlade za tak razplet malce kriv sam, ker je vodil z ljudsko stranko
tej situaciji edina rešitev,
preveč
kompromisno
politiko. To se mu je zdaj maščevalo. Drugače pa mislim, če je do nezaupnice vladi že prišlo, so potrebne nove volitve. Zavzemam se za predčasne volitve, ki so v kajti tehnična vlada ne bo
izglasovana. To pa pomeni stari volilni sistem.
Jože Brunec, upokojenec iz Murske Sobote: Padec vlade je bilo pričakovati, čeprav od tega ne bo dosti koristi. To bo povzročilo le veliko zmešnjavo in se bo porabilo ogromno časa in denarja. Ta poteza, ki so jo eni izsilili, je bila precej netaktna in nikakor ne v dobro občanov, kot trdijo nekateri. Občani bomo zopet potegnili krajšo, ker bodo porabili naš denar za stvari, ki ne prinašajo nobenega pozitivnega rezultata.
MILAN JERŠEi
1O	INTERVJU
13. april 2000, fBTU
Anglež Derek Smith se vmešava
Murine plače niso nič višje od Portugalskih
Vem, da nekateri partnerji tovarno zapuščajo in sodelujejo s tovarnami, kjer je proizvodnja oblačil cenejša
adnjih nekaj let je prebivalec Murske Sobote ter obenem Anglež, ki se s tekstilno industrijo srečuje že od svoje mladosti. S svojimi znanjem in izkušnjami na tem področju se
je uspešno preizkusil tudi kot svetovalec v velikih tekstilnih podjetjih na Malti, v Južni Afriki, v Grčiji in Turčiji. Svetoval je tudi podjetjema Leviš in Nike. »Čeprav si bo po tem pogovoru v časopisu kdo mislil, zakaj se Anglež vmešava v dogajanje v deželi ob Muri in v razmere, povezane s tovarno Mura, naj že zdaj poudarim, da gre za okolje, kjer živim, kjer živijo moja družina in moji prijatelji. Zato mi ni vseeno za njihovo prihodnost, zato mi ne bo vseeno, če bo propadlo največje podjetje, ki daje zaposlitev največ ljudem v deželi ob Muri,« je povedal Derek Smith.
Z
Eden od direktorjev tovarne Mura, Ernest Ebenšpanger, je v eni od prejšnjih številk Vestnika med drugim opisal situacijo v podjetju in obenem izrazil tudi možnost, da bi nekateri delavci v prihodnosti lahko ostali brez dela.
Po mojih podatkih je v nevarnosti, da bi ostalo brez služb, okoli 3000 ljudi, ki so zaposleni v tovarni, s katero tudi sam poslovno sodelujem. Če se bo to zgodilo, ne bodo čutili posledice samo tisti, ki so ostali brez služb, temveč tudi tisti, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi. Odpuščeni delavci bodo ostali brez plač, posledice se bodo poznale v vsaki trgovini v Pomurju, v vsakem lokalu in še in še bi lahko našteval. Zato so bile zanimive izjave gospoda Ebenšp-angerja v Vestniku, ki je govoril o tem, da mora Mura zaradi slabih razmer na tržišču zmanjšati
število zaposlenih, da bo lahko ugodila zahtevam velikih tekstilnih podjetij, ki si lahko privoščijo sodelovanja z Muro. Po drugo strani pa vem, da nekateri partnerji tovarno zapuščajo in sodelujejo s tovarnami, kjer je proizvodnja oblačil cenejša, na primer z Bolgarijo, Marokom, Madžarsko in celo s Hrvaško. Ni dvoma, da je Mura proizvajalec najkakovostnejših oblačil v Evropi, toda obenem tudi najdražji.
Za višino cen gotovo niso krivi samo zaposleni? Kje se skrivajo možnosti zmanjševanja stroškov?
Težava je v tem, da naj bi želela Mura z zmanjševanjem števila zaposlenih in s tem posredno zmanjševanjem cene neposredne delovne sile in stroškov ugoditi samo tistim, ki si lahko privoščijo Murine »cene«. Toda
takšno razmišljanje bo pripeljalo do propada tovarne. Na trgu je veliko manjših podjetij, ki želijo proizvajati za partnerje, ki prodajajo dovolj kakovostna, a poceni oblačila. Pravilna rešitev za tovarno Mura se skriva v zmanjševanju stroškov, predvsem v znižanju števila vodstvenih delavcev in morebiti celo znižanju dobička, da bi potem lahko ostali na tržišču konkurenčni in da bi proizvodnja še naprej naraščala. Kaj se bo zgodilo, če bodo odpustili polovico.ljudi? Plače direktorjev so zdaj razporejene na približno 6000 ljudi, če jih bodo odpustili polovico, se bodo plače vodstva razporedile na
samo 3000 ljudi. Poleg tega plače zaposlenih za tekočim trakom v Muri niso nič višje od tistih, ki jih dobivajo delavci v
tovarnah na Portugalskem ali v Maroku, ki zdaj prevzemajo Murine partnerje.
Toda Mura ima zelo dobro tehnologijo in ljudi z izkušnjami in znanjem?
»Vse to je res, toda kaj bo tehnologija, če ne bo ljudi, ki bi delali z njo. Neizkoriščeni stroji bodo stali brez vrednosti. Prodaja ni zaželena, saj zanje ne bi dobili več kot 15 ali 20 odstotkov knjižne vrednosti, kar bi močno znižalo tudi kapital celotne tovarne Mura. Po drugi strani pa je tudi brez smisla, da stroji stojijo v skladišču in se na njih nabira prah. Alternativa, ki so se je že lotili v podobnih tovarnah v Bolgariji, Rusiji in na Madžarskem, pravi, daje pomembno zadržati delavce; presežek delovne sile in tekoče trakove ter prostor pa dati v najem kateremu od manjših podjetij, ki lahko vzpostavi proizvodnjo oblačil, ki bodo dostopna vsem razredom prebivalcev. Posla z veliko partnerji takemu podjetju ne bo težko skleniti.
Zaradi tega, ker ne bo preveliko, ne bo imelo veliko stroškov s tako imenovano režijo, partnerji pa bodo vedeli, da kupujejo kakovostne izdelke, ki jih šivajo delavci, ki so si znanje in izkušnje nabirali v tovarni Mura. Tako bi Mura ohranila stroje in prostore, obenem pa zaslužila z najemnino. V začetku najemnina ne bi smela biti visoka, poleg tega bi lahko Murini strokovnjaki novim podjetjem znotraj tovarniških prostorov pomagal’
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545
ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK.
in jim svetovali ter izvajali nadzor nad kakovostjo izdelkov.
Kaj v primeru, če bi se odločil kateri od Murinih direktorjev, da ustanovi svoje podjetje ter najame Murine prostore in delavce, obenem pa ostane v Muri?
To bi bilo popolno nasprotje interesov. To se nikakor ne bi smelo zgoditi. Direktor, ki želi najeti Murino delovno silo in stroje ter imeti to svoje podjetje, mora najprej dati odpoved v Muri, saj ni pošteno, da hkrati dobiva še plačo na račun delavcev, ki so zaposleni v Muri, ter višino najemnine prilagaja svojemu podjetju.
Bi bilo mogoče prepričati državo, da takšnemu načinu pristopa reševanja krize, kot ga predlagate, pomaga tudi sama?
Saj bi morala. Gotovo bi bilo veliko ceneje, če bi država in občina prispevali pomoč, da bi ljudje ohranili delovna mesta. Po moje bi bilo to veliko ceneje kot pa potem plačevanje podpore vsem nezaposlenim in višina vse škode, ki bi jo zaradi nezaposlenosti v pokrajini utrpele druge gospodarske dejavnosti.
Če bi Mura potrebovala svetovalca, bi se prijavili?
Nikakor ne. Imam svoje podjetje, ki prav tako sodeluje z Muro, zato ni potrebe, da bi se znašel na njihovi plačilni listi. Sem pa v vsakem trenutku pripravljen pomagati z brezplačnimi nasveti in pomočjo. DEJAN FUJS
FOTO: N. JUHNOVB
Ravnatelj SPTŠ Ludvik Sukič ima drugačne poglede in argumente
Na čigav mlin naj bi tekla voda?
o nastane v nekem okolju določena kriza, potem običajno pridejo na dan vse mogoče stvari, ki imajo različna ozadja, namene oz. cilje. Če nisi sam zraven, je težko biti objektiven
razsodnik, kdo ima bolj prav oziroma kaj drži in kaj kdo reče zato, da bi speljal vodo na svoj mlin. Nekaj podobnega bi lahko ugotovili za zadnja dogajanja na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota.
K
V nadaljevanje zgodbe je tokrat »posegel« ravnatelj omenjene šole Ludvik Sukič, ker da so ga določene navedbe v dveh zadnjih prispevkih v Vestniku - članek Številni očitki, rezultat pa kompromisna pomiritev in intervju Lahko bi spremenili in dvignili višje - prizadele in po njegovem ne držijo.
Namesto razrešnice je sledilo opravičilo
Glede tako imenovane pisne interpelacije, kije bila naslovljena vodstvu šole in je prišla v javnost, še preden so jo obra-• vnavali znotraj kolektiva, ravnatelj Sukič pravi, da je bilo ugotovljeno, da so se učitelji praktičnega pouka distancirali od vsebine obtožb, saj o tem niso bili obveščeni niti niso sodelovali pri oblikovanju interpelacije. Uradno ni bil sklican noben od
isnik z listo navzočih in sprejetimi sklepi. Interpelacija naj bi bila delo posameznikov. Po ravnateljevem mnenju je bila vsebina žaljiva, polna dezinformacij, neresnic in podtikanj. Na ta način naj bi blatili njegovo ime. Vse to in še druga dejstva je navedel tudi na pedagoški konferenci šole, ki je bila 22. marca. Ob tem je tudi predlagal, da bi z interpelacijo seznanili šolski inšpektorat, da bi pristojne službe tega organa raziskale utemeljenost obtožb. In če je kolektiv mnenja, da v svojem že drugem mandatu na položaju ravnatelja dela šoli samo škodo, naj učiteljski zbor odloči o njegovi raz-rešnici. Večina razpravljalcev je bila mnenja, tako je zapisano tudi v zapisniku, da je nastali problem razrešljiv znotraj učiteljskega zbora, in sicer naj se ravnatelj sestane s skupino učiteljic strokovno-teoretičnih predmetov in krojnega risanja v teks-tilni usmeritvi ter s? nnonvnri 7
njimi, o vsebini pogovora naj se posreduje pisna izjava pristojnemu državnemu sekretarju Alojzu Plušku. Za takšen sklep je glasovalo 73 članov, proti ni bil nihče, vzdržal pa seje eden.
Sledila je pisna izjava, v njej so se učitelji strokovno-teoretičnih predmetov risanja tekstilne usmeritve ravnatelju med drugim opravičili za netočne navedbe v interpelaciji. Sukič odločno zavrača namige, da bi jih k temu prisilil.
Njegovi protiargumenti
Ravnatelj STPŠ Ludvik Sukič se nikakor ne more strinjati, da bi vodstvo tako očitno, kot je bilo prikazano v javnosti, odpovedalo pri promociji šole, s katero bi dosegli, da bi se povečalo zanimanje osmošolcev za vpis v njihove programe. Še več, mnenja je, da je bilo temu posvečeno veliko pozornosti.
»O tem obstaja dokumentacija. Tako vsako leto izdelamo program aktivnosti za predstavitev naše šole širši javnosti in navežemo tudi stike s svetovalci poklicnega usmerjanja na osnovnih in sredniih šolah.v Pom
urju, da bi jih seznanili s programi in poklici ter opremljenostjo na naši šoli. Za novo šolsko leto 2000/2001 smo posneli film in videokaseto poslali na vse osnovne šole; nekatere, kjer so izrazili interes, pa smo tudi osebno obiskali. Promocijske aktivnosti smo izvajali tudi s pomočjo lokalnih medijev, 15. februarja pa smo pripravili še tiskovno konferenco, na katero smo povabili tudi predstavnike tovarne Mura, obrtne in gospodarske zbornice, podjetja Pomgrad idr. Prav tako vsako leto pripravljamo šolsko modno revijo, na kateri se naši učenci predstavijo širši javnosti s svojimi idejami, kreacijami in razmišljanji glede modnega oblačenja. Ves čas pa skušamo biti v stiku s tovarno Mura.«
Sukič tudi ne pristaja na očitek, da bi prišlo med njegovim ravnateljevanjem do blokade pri pridobivanju novih programov.
»Prej so nekateri programi usahnili, medtem pa smo uspeli najprej pridobiti še 4-letni program elektro usmeritve, v tem šolskem letu pa program zidar in tesar po dualnem sistemu. Nismo pa uspeli razpisati višjega tekstilnokonfekciiskega progr-
ama, ker nismo dobili soglasja šolskega ministrstva, čeprav nas je podprla tovarna Mura. Ampak tega programa ni dobila tudi nobena druga šola.«
Po njegovih navedbah ne drži tudi očitek glede blokade projekta za mlin v Ižakovcih. On je bil le proti temu, da bi izvajalci projekta to zaračunali Ižakovč-anom, saj so delo opravljali v glavnem med poukom in s šolsko opremo. Soavtorja projekta Krajačiča pa, kot je povedal, nikakor ni poslal na cesto zaradi tega projekta, ampak mu je poteklo delovno razmerje za določen čas.
»Glede izjave Andreja Kuharja v Vestnikovem intervjuju, češ da bi bilo pametno zahtevati moj odstop, moram povedati, da ima-m občutek, daje g. Kuhar prepričan, daje sposoben voditi to šolo boljše kot jaz. Zato se je
tudi že prijavil na zadnji razpis za ravnatelja. 26. avgusta 1998 smo se v šolskem kolektivu s tajnim glasovanjem odločali, kdo od treh kandidatov za mesto ravnatelja ima največ podpore. Andrej Kuhar je'dobil 5, Janez Obal 14 in Ludvik Sukič 79 glasov (od 98 veljavnih). Iz tega je razvidno, daje zame glasovala velika večina članov učiteljskega zbora, nato sem dobil pozitivno mnenje še v Mestni občini Murska Sobota in prav tako me je soglasno podprl svet zavoda, sledilo pa je soglasje šolskega ministra o ponovnem imenovanju za ravnatelja šole.
Ker se je zaradi manjšega števila oddelkov zmanjšala tudi potreba po enem pomočniku ravnatelja, sem se odločil, da te funkcije ne bo več opravljal Andrej Kuhar, ker je dobil v kolektivu tako majhno število glasov.
Iz tega se je dalo sklepati, da nima dovolj zaupanja. Pričakujem, da me ne bo blatil pojavnih medijih, ampak naj poskuša postati ravnatelj na legitimen in legalen način na naslednjem razpisu. Mislim, da bi lahko g. Kuhar največ prispeval k ugledu šole s strokovnim delom pri svojem predmetu, za kar je sposoben, ne pa da se zapleta v konflikte z dijaki, starši in sodelavci.«
JOŽE GRAJ ■
VESTNIK, 13. april 2000
KULTURA

Umetnosti je treba posvetiti čas in prostor
Likovna razstava nekdanjih dijakov in profesorjev soboške gimnazije v Galeriji
Murska Sobota
azstava, ki so jo zasnovali v okviru prireditev ob 80-letnici soboške gimnazije (1919-1999), je v galerijo privabila veliko obiskovalcev. Sprejeli in pozdravili so jih Regina Cipot, ravnateljica Gimnazije v Murski Soboti, Franc Obal, ravnatelj Galerije, in Ignac Meden, akademski slikar, organizator razstave in pisec spremne besede, ki jo lahko preberemo na vabilu.
Umetnosti je treba posvetiti čas in prostor, pravi, da se napolnita, da se izpolnimo. Galerijske prostore in čas osemdeset let je napolnilo dvajset slikarjev, rojenih od leta 1895 do 1973, zanimiva in raznolika paleta umetnikov, ki so bili bodisi kot dijaki bodisi kot profesorji likovne akademije povezani s soboško gimnazijo. Zaradi tega je bilo prizorišče ob obujanju spominov tudi v družabnem smislu zelo živahno. Ponovno povabilo k ogledu te »zgodovinske« razstave pa naj bodo še besede ravnateljice Regine Cipot: »Zavedajoč se globine preteklosti, ki nas poganja naprej, drugega k drugemu, od globočine k plitvini, od umirjenosti k iskanju, k svobodi duha, je nocojšnja razstava gon za sodobnike, da bi vedeli, kako je tudi šola lahko priložnost, da vsi navzoči spoznamo posameznike, ki se pri svojem delu ne ozirajo na druge, vendar ustvarjajo ravno za njih, da se zavemo dediščine, ki so nam jo zapustile generacije učiteljev in dijakov soboške gimnazije.«
BEA BABOŠ LOGAR, foto JZi
Na območnem srečanju dramskih in lutkovnih skupin v Ljutomeru
red kratkim se je končala prireditev, na kateri so videli mladi gledalci tri gledališke stvaritve: dva dramska prizora in lutkovno predstavo. Značilneje, da ta dejavnost
živi le na nekaterih šolah in vrtcih, bolje rečeno, le nekateri so pogumni in se izpostavijo kritičnemu očesu strokovnega poznavalca teh dejavnosti.
Letos so na srečanju sodelovali: dramski krožek z OŠ Ce-zanjevci in OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera ter lutkovna skupina z OŠ Veržej, v Gornji Radgoni na medobmočnem srečanju lutkovnih skupin pa se je predstavila lutkovna skupina iz Vrtca Križevci.
Pomembno je sodelovati, radi večkrat rečemo, toda ob tem je treba tudi povedati, da zahteva gledališka dejavnost pri mladih veliko ustvarjalnega dela, truda in časa, zato se preobremenjeni učenci težje odločajo zanjo. Gotovo pa na tem področju primanjkuje tudi mentorjev, ki ob obilici drugih zahtev in obveznosti ne najdejo volje in časa za pripravo srečanja. Toda kljub vsemu upamo, da bo tudi gledališka dejavnost našla še več prostora v šolah, vrtcih in kulturnih društvih, kajti vzgojna, ustvarjalna in družabna vrednost te zvrsti kulture je neprecenljiva.
EMA TIBAUT I
Neža Maurer navdušila
IGOR BANF1
ROJ. 1973 V M. SOBOTI. GIMNAZIJO ZAKLJUČIL 1992. Študiral na akademiji za likovno umetnost v
LJUBLJANI
PAVLE BOZOVIČAR
roj. 1910 v Škofji loki, študiral na akademiji v PRAGI. NA GIMNAZIJI UClL ŠOLSKO LETO 1946-1947
LADISLAV DANČ
ROJ. 1921V PROSENJAKOVC1H..GIMNAZIJO OBISKOVAL
DO 1948. ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ZA UPODABLJAJOČO UMETNOST V LJUBLJANI
BREDA. DEHONT
ROJ. 1966 V MURSKI SOBOTI. GIMNAZIJO ZAKLJUČILA 1985. ŠTUDIRALA NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI
ŠTEFAN GALIČ
ROJ. 1944 V LENDAVI, MATURIRAL 1963, ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI, UMRL 1997
ANDREJ HIRCI
ROJ. 1971 V MURSKI SOBOTI, .GIMNAZIJO ZAKLJUČIL 1991, ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI
VERA HORVAT
ROJ. 1906 V BREŽICAH. ŠTUDIRALA V FIRENCAH IN NA AKADEMIJI ZA UPODABLJAJOČO UMETNOST V LJUBLJANI. NA GIMNAZIJI UČILA QD 1948 DO 1958
ZDENKO HOZJAN
ROJ. 1948 V LENDAVI. MATURIRAL 1967. ŠTUDIRAL Na -
AKADEMIJIZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI
KAREL JAKOB
ROJ. 1908 V LIPOVCIH. ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI V ZAGREBU. NAGIMNAZIJ1 UClL OD 1939 DO 1946. UMRI.
1979	'	'	'	_
LOJZE LOGAR
ROJ. 1944 V MEŽICI. MATURIRAL 1963. ŠTUDIRAL NA
AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI
JOŽE LOPERT
ROJ. 1920 V BOGOJINI. ŠTUDIRAL NA VIŠJI PEDAGOŠKI ŠOLI V LJUBLJANI. NA GIMNAZIJI UČIL OD 1960 DO 1991
IGNAC MEDEN
ROJ. 1951V DEPALI VASI. MATURIRA 1971, ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI, NA GIMNAZIJI UC1 OD 1982
FRANC MESARIČ
ROJ. 1938 V MITRAŠINCIH V MAKEDONIJI. MATURIRAL 1957. ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ŽA UPODABLJAJČO UMETNOST V LJUBLJANI
MIKI MUSTER
RO). 1925 V MURSKI SOBOTI. MATURIRAL 1946, ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ZA UPODABLJAJOČO UMETNOST V LJUBLJANI
DITKA PETKOVIČ
ROJ. 1954 V MURSKI SOBOTI. MATURIRALA 1973.
ŠTUDIRALA NAAKADEMIJI V BEOGRADU
VLADO SAGADIN
ROJ. 1930 V BELTINCIH. ŠTUDIRAL UMETNOSTNO ZGODOVINO NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI. NA tilMNAZlJI UČIL OD 1959 DO 1994 IN BIL 17 LET RAVNATELJ
CVETKO ŠČUKA	,
ROJ. 1895 V TRSTU. ŠTUDIRAL V FIRENCAH IN DIPLOMIRAL NA AKADEMIJ! NA DUNAJU. NA GIMNAZIJI UClL op 1924 DO 1933, UMRL 1987
rajko Šubic i r , „
ROJ. 1900 V LJUBLJANI. ŠTUDIRAL NA DUNAJU IN V LEIPZIGU, NA GIMNAZIJI UClL ŠOLSKO LETO 1938-1939. UMRL 1983
FRANC VRTAČNIK . ; :	. ,i. . .
ROJ. 1921 V LJUBLJANI, ŠTUDIRAL NA AKADEMIJI ZA UPODABLJAJOČO UMETNOST V LJUBLJANI, NA GIMNAZIJI UČIL OD 1953 DO 1958
okviru letošnje akcije Predšolska bralna značka za okoli 150 otrok, vključe-
nih v vse tri enote (Mehurčki Ra-
denci, Grozdek Kapela in Vrtec
na hribčki Janžev Vrh) Vrtca Radenci - Radenski mehurčki, so v ponedeljek zvečer pripravili enkraten literarno - kulturno -
zabavni večer.
Velika Kongresna dvorana hotela Radin bila je skorajda premajhna, da bi sprejela vse otroke z območja občine Radenci, njihove starše, stare starše, bratce, sestrice, skrbnike in druge, ki so želeli biti zraven na enkratni prireditvi. In ker je leto-
šnje leto razglašeno za mednarodno leto otroške in mladinske knjige, je sta ravnateljica Vrtca Radenci - Radenskih mehurčkov Boža Babo-
šek in radenska podžupanja Živana Safran, kije tudi pozdravila udeležence na prireditvi, v Radence povabili priznani otroški pisateljici Nežo Maurer in njeno hčerko Evo Škofič Maurer. Omenjeni pisateljici sta s prisrčnim branjem svojih otroških pesmic ter z »ustvarjanjem otroškega in živalskega vrtca« dejansko navdušile vse navzoče otroke.
Ker pa je bilo na prireditvi veliko otrok in bi nastala velika
gneča, seje ravnateljica Vrtca Boža Babošek odločila, da bodo priznanja »predšolska bralna značka« otrokom izročili kar v vrtcih. Pove-
dala nam je tudi, da veliko otrok v vrtcu zelo rado bere in da so med njimi tudi takšni, ki so že prebrali tudi nad 30 knjig.
O. B. ■
Ljubiteljski slikar Zdenko Krpan
Zidar s slikarskim čopičem
Slike potujejo v svet
Z
denko Krpan iz Gornje Radgone je po poklicu zidar, a je tudi vešč upodabljanja s slikarskim čopičem in ne-
davno od tega je razstavljal v likovnem salo-
nu kulturnega doma v Gornji Radgoni.
Mešani pevski zbor Štefana Kovača iz Murske Sobote, ki je pred kratkim v Rimu na festivalu Orlando Di Lasso osvojil bron, je minuli petek nastopil pred prepolno dvorano soboškega kina na svojem 32. pomladanskem koncertu. Zbor pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc - Šiplič je svoj spored sestavil iz dveh delov; v prvem so zapeli pesmi Cantemus! (avtor Bardos), Tam v dolu (ljudska, priredil Mihelčič), Večerna pesem (Adamič), Fruhzeitige Friihling (Mendelssohn), Večerni zvon (Kogoj), Alleluia (Thompson), Requiem - Libera Me (Faure), Nobody Knows The Trouble (spiritualna, priredil Mammel) in Ten Chlumecki Zamek (ljudska, priredil Lukaš, v drugem pa Dolga nočka, temna ti si... (ljudska, priredil Simoniti), Zagorski zvonovi (ljudska, priredil Tomc), San se šetao, Dobro jutro, bog daj in prvo izvedbo Po vodi plava (ljudske, priredil Vremšak), Zrejlo je žito (ljudska, priredil Šuklar), La Cucaracha (ljudska, priredil Frey), Tunggare (Leek), Over The Rainbow (Arlen), Memory (Webber) in I Could Have Dance Ali Night (Loewe). Omeniti je treba še glasbenike, ki so sodelovali pri dveurnem koncertu: to so bili pianistka Majda Bicskey, bobnar Borut Kazar in kitarist Dejan Donko. TK, foto: JZ
Rodil seje 1956. leta v Ajdovščini in 1988. leta sije ustvaril družino v Gornji Radgoni. Ta čas je zaposlen v radgonski betonarni Petelin.
»Že kot otrok sem rad slikal. Po osnovni šoli sem želel v likovno šolo, a nisem mogel, ker sem bil iz družine s slabim gmotnim stanjem, saj mi je oče umrl, ko sem bil star komaj 12 let. Otroci smo šli v poklicne šole, ker smo dobili ugodne štipendije. Kot vajenec sem se vključil v likovno društvo in začel razstavljati na skupinskih razstavah doma in v tujini. Slikarsko pa sem se izpopolnjeval na likovnih kolonijah.«
Najrajši slika olje na platno. Najljubši so mu motivi pokrajin, tihožitja in portreti. Njegova slikarska dela krasijo domove, zlasti po zaslugi izseljencev in zdomcev, po Evropi in Ameriki ter celo Avstraliji.
L KRAMBERGER ■
Zdenko Krpan zelo rad upodablja motive iz narave.
AKCIJE	13. april 2000, VESTNIK

IH HKt	MB
MODNO //V UGODIMO
'dna. Velikonočni zajček prihaja!
power-cena
Siv. Cm.
Vel: 35-35
3.990 5it
Sama v: MURSKA SOBOTA Mercator-Cent:er. Plese !
MARIBOR	Tržaška c. 4 [pri McDonal^s-u]
HOČE PRI MARIBORU PC Ml-Lesaina. Miklavška 53
° SCHOOL®
M



Imate novo.
Novo številko izveste, če vtipkate:
Če vas zanima nova številka v okviru omrežne skupine, iz katere kličete, za.086 vtipkate te staro telefonsko številko.
Maribor (062), Murska Sobota (069) in Ravne na Koroškem (0602) imajo 02
S 30. marcem 2000 so se dosedanje omrežne skupine 062 069 in 0602 združile v enotno področno kodo 02 Opozorite: v primeru, ko ste morali doslej odtipkati omrežno skupino, morate v prehodnem obdobju odtipkati novo področno kodo, tudi če je nova področna koda enaka kot vaša Primer: če kličete iz Maribora v Mursko Soboto, vtipkajte 02 pred telefonsko številko. Splošne informacije: 086 98 98
Telekom^)
http://wwwtetekom	Slovenije	W
Zaradi približevala Slovenije Evropski unip bo Telekom Slovenije do konci leta zagotovil najnanj 44 priključkov na 100 prebivalcev.
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno.
Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
šiintiljska 4'7, Mw!hnr
041630898
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
IZBERITE SI DARILO, M
DA NA KONCU DOBITE... AVTO.
Danes objavljamo drugo četrtinko treh slik -daril. Izberite, izrežite in nalepite na kupon, objavljen v prejšnji številki VESTNIKA.
26. aprila bomo objavili zadnji del slik daril 3. kola, ki jih potem OBVEZNO nalepite na kupon in pošljite na naš naslov.
V sredo, 3. maja, bomo dopisnice razvrstili in izžrebali iz vsakega kupa tri nagrajence - prvi bo prejel izbrano darilo, druga dva pa Vestnikovo majico.
Rezultate žrebanja bomo objavili že 4. maja 2000.
Izmed vseh prispelih dopisnic bomo 28. junija izžrebali glavni dobitek - avto.
Zagotovite si svoj izvod Vestnika, da boste lahko spremljali in sodelovali pri nagradnih
fBIill, 13. april 2000
KMETIJSTVO
13
Zakonski predlog o kmetijstvu
v
lada je na zadnji seji sprejela zakonski predlog o kmetijstvu, ki ga bo
poslala v hitro zakonodajno obravnavo. Gre za sistemski zakon, s katerim se bo ureditev na področju kmetijstva uskladila s pravnim redom Evropske unije.
»Zakon je vlada sicer sprejela pozno, vendar smo še decembra opravljali preglede usklajenosti zakonodaje s pravnim redom Evropske unije, po katerem smo pridobili vsa temeljna znanja za pripravo tega zakona,« je po seji vlade povedal (takrat še) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Slovenija naj bi zakon o kmetijstvu sprejela do konca junija 2000. Soroden zakonski predlog o kmetijstvu je v zakonodajni postopek že vložila skupina poslancev in ima torej prednost pred vladnim. Kaj bo za vse to pomenila vladna kriza, bomo videli v prihodnjih dneh.
Predlog zakona določa cilje kmetijske politike, načrtovanje raz-
voja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, tako tržno-ceno-vne kot strukturne, kakovost in označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil, promet s kmetijskimi pridelki oziroma živili, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvoj-no-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor.
Ukrepi kmetijske politike bodo po zakonu usmerjeni v spodbujanje
sonaravne kmetijske dejavnosti, njihovo financiranje pa naj bi se zagotavljalo iz proračuna, zakonsko določenih sredstev, dotacij in drugih virov. Ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike bodo usmerjeni v zagotavljanje stabilnih in primernih prihodkov kmetijskim pridelovalcem, ukrepi strukturne politike pav povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil, okolju prijazni kmetijski dejavnosti in ohranjanju poseljenosti podeželja ter krajine.
Ukrepe kmetijske politike po tem zakonu naj bi izvajala Agenpija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki naj bi bila organizacija v sestavi ministrstva, minister pa naj bi podrobneje predpisal tako sestavo kot tudi organizacijo in naloge agencije. Vzpostavitev te agencije sicer že poteka, ker je nujna za slovensko vključevanje v EU ter za črpanje pomoči Sapard. Agencija mora biti do 30. septembra letos akreditirana tudi pri EU.
MARJAN HORVATI
Vinsko ocenjevanje v Veliki Polani
a ocenjevanja vin lanskega letnika so vinogradniki prinesli kar 108 vzorcev. Ocenjevala jih je petčlanska komisija, ki je vodil mag. Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor. Poglejmo, kateri vinogradniki so se uvrstili prav na vrh!
Zvrst (18,36 točke) - Martin Lebar s Hotize; laški rizling (18,34) - Matija Kuzma iz Črenšovec; renski rizling (18,20) - Milan Žerdin iz Velike Po-
lane; beli pinot (18,36) - Milan Jaklin iz Črenšovec; souvignon (18,44) - družina Kovač iz Gomilice; chardonay (18,50) Maksimilijan Gjerek iz Beltinec; šipon (17,76) - kmetija Tibaut iz Male Polane; sivi pinot (18,32) Jože Cvetko iz Velike Polane; kerner (18,04) - družina Kovač iz Gomilice; laški rizling, pozna trgatev, letnik 1998 (17,14 točke) - Robert Hozjan iz Lenavskih Goric.
J.Ž. ■
Turnišče
Cene sredstev za varstvo rastlin
Nov Vrtni center v Soboti
Ifiii
Cene pujskov
6. aprila, so na sejmu v Turnišču prodajali 15 pujskov, starih od 10 do 15 tednov in težkih od 16 do 28 kilogramov. Kupci so morali za par živali odšteti od 15.000 do 18.000 tolarjev, prodali pa so 12 pujskov.
SKUPAJ PROTI
| KRI ( Ml fNALUf

TUR ■ A ■

©080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNI
Nov Vrtni center, ki ga je ob Tišinski cesti v Murski Soboti odprla Semenarna Kalia, je že v prvih dneh privabil številne kupce in tudi radovedneže. Na tisoč kvadratnih metrih Prodajnih površin je kupcem na voljo tako rekoč ves reprodukcijski material, ki ga potrebujejo za kmetijstvo, zanje pa pripravljajo tudi številna presenečenja. Tako velja do 1. maja 8-odstotni otvoritveni popust pri nakupu nad 3 tisoč tolarjev, v drugi polovici vsakega meseca bodo ponudili akcijske cene, pri večjih nakupih pa dajejo tudi do 9-odstotne popuste. Posebne 5-odstotne popuste pri nakupu nad tisoč tolarjev pa dajejo vsak 2. in 3. delovni dan v mesecu upokojencem. Kupcem v Vrtnem centru Kalia je na voljo tudi strokovno svetovanje. L.K., foto: JUZA
Beta na I Progress® O F
Ali pa tudi ne. Ker smo za vas izdelali pripravek Betanal Progress* OF, ki pripada najnovejši generaciji herbicidov za zatiranje plevela v sladkorni pesi. Da je pripravek Betanal Progress* OF za zaščito sladkorne pese pred plevelom resnično vrhunski, jamčimo z našim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami. Pripravek Betanal Progress* OF odlikuje tudi varčnost, saj ga lahko uporabljamo v manjših odmerkih kot njemu sorodne herbicide. Z uporabo pripravka Betanal Progress* OF bo plevela v vaši sladkorni pesi bistveno manj, pridelek pa bo obilnejši in kakovostnejši.
Betanal Progress* OF - Vrhunska rešitev za zaščito sladkorne pese pred plevelom!
Uvoznik in zastopnik: AgrEvo d.o.o., Tržaška 132, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: 061 123 40 88, 123 41 62,
Fax: 061 123 36 03
Do končanega postopka reglstranje družbe Avemis OopScIanre Sčheting AgrEvo in Rhdne Poučne Agro podjetje AjtrEvo d.oa (X
Nove rešitve
za dobrega gospodarja
lo\eni|B d.ao. trži pripravke blagovnih znamk Uocrhst medsebojno sklenjenem dogovoru.
Kmetijska zadruga Rakitje
Se vedno razmišljajo o gradnji obrata za predelavo krompirja
K
metje s širšega beltinskega območja že desetletja pridelujejo dober krompir. O obratu za predelavo so “sanjali” kar nekaj let, a vsi načrti so doslej splavali po vodi. Tudi
ko je drugod slaba letina, krompir na tem območju zraste, pravijo kmetje, težko pa ga je prodati.
Pred leti je Panonkin TZO Beltinci v Lipovcih prav z namenom, da se odkupijo vsi tržni presežki krompirja, zgradil skladišče za krompir. A z leti je pridelava krompirja upadla, z njim pa že nekaj let sameva lipovsko skladišče in ne rabi svojemu namenu. Z namenom, da pridelava krompirja ne bi povsem zamrla, se je pred nekaj leti ustanovila zadruga Rakitje, ki bo skrbela za nemoten odkup. Zdaj zadruga Rakitje nima lastnih prostorov in finančnih obveznosti do nikogar, zato se je pri upravnem odboru zadruge porodila ideja, da bi odkupili sedanje prostore stare osnovne šole v Lipi, v kateri bi bili sedež zadruge Rakitje ter trgovina in skladišče za kmetijski reprodukcijski material.
Gre za prostore kmetijsko zadruge, ki bi jih odkupili od Panonke, ki je v stečaju. Brž ko bo zadružništvo v Lipi zaživelo povsem na novo, se bo nedvomno povečala sedanja pridelava krompirja, ki v zadnjem času stagnira. Ker pa zadruga sama ne bo mogla prenesti velikega finančnega in drugega "zagona”, se je obrnila za pomoč na Razvojni center Sinergija iz Moravskih Toplic. Zadruga računa na sodelovanje, saj se bo moravsko-topliška Sinergija lažje povezala z mi-
nistrstvom za kmetijstvo, poiskala določen vir sredstev ter poskušala najti partnerja za sovlaganje v gradnjo obrata za predelavo krompirja.
Pridelave se kmetje ne bojijo, pravijo, da imajo znanje, voljo in številne kmetijske pripomočke (kombajne), ki danes samevajo. Ker država nima nadzora nad dogajanjem v pridelavi krompirja, kmetje ne morejo računati na subvencije, zato je pridelava krompirja v Sloveniji v preteklih štirih letih upadla za okrog 80.000 ton oz. za 19 odstotkov, in to predvsem na beltinskem območju, saj je Prekmurje zelo oddaljeno od urbanih središč, kjer je odkup večji.
Tudi dejstvo, da se Slovenija pripravlja na vstop v Evropsko unijo, je zadrugo Rakitje prisililo, da je naredila to potezo. Zadruga sicer ima svojo vizijo pridelave in predelave krompirja široko začrtano, predvsem pa bi nekaj ljudi dobilo delo. Občina Beltinci sicer načelno smele razvojne načrte Zadruge Raktije podpira, saj je letos samo iz proračuna namenila za pridelovanje krompirja tri milijone tolarjev, kmetje kooperanti pa bodo za kilogram kupljenega krompirja deležni 30-odstotnega občinskega regresa.	JOŽE ŽERDIN ■
ime pripravka	pakiranje	Agroma Ljutomer Cena v sit	Agrotehnika Murska Sobota Cena v sit
belo olje	1/1	640,00	726,00
oleoultracid	0,2	1.590,00	907,20
folidol	1/1	1.220,00	1.199,00
chorus	15 g	915,43	897,80
rubigan	0,1	—	1.071,63
delan	0,1	1.490,00	1.555,00
karathane wp	1/1	2.355,43	468,30 (100 g)
bayleton sp.	1/1	2.026,29	435,75 (100 g)
euparen	1/1	3.435,43	3.538,50
pinuron	171	5.560,00	— •
orthus 5sc	1/1	8.550,00	—
thiodan	1/1	-	470,40 (0,1)
lebaycid	1/1	2.766,00	931,88 (0,2)
zolone	0,125	—	799,31
basudin	1/1	2.550,00	2.513,70
diptereks	1/1	2.725,71	—
penkozeb	1/1	—	892,50
dithane m 45	1/1	1.230,00	1.216,20
captan	1/1	1.250,00	914,80
pepelin	1/1	365,15	435,00
cuprablau	1/1	-	790,00
karate	1/1	6.161,14	5.993,61
pirimor	5g	-	389,55
antracol	1/1	1.388,57	1.490,00
dicuran forte	1/1	5.500,00	5.086,00
goltix	1/1	5.380,00	5.274,70
goltix	4/1	—	19.727,40
dual gold	1/1	3.826,29	3.895,80
betanal tandem	1/1	4.750,00	4.590,39
betanal progres OF	1/1	7.179,43	6.781,32
betanal am	1/1	3.190,00	—
piramin turbo	1/1	3,980,00	3.690,00
promepin ks 50	1/1	1.590,00	1.690,00
treflan	1/1	-	2.030,00
archer	1/1	6.582,86	6.327,30
pinovit n	0,2	-	467,25
sencor	1/1	11.650,00	10.999,0
sencor	100 g	1.890,00	1.792,60
boom efekt	1/1	2.038,00	2.223,20
boom efekt	0,2	—	765,00
cidokor	1/1	2.090,00	—
giyf	1/1	—	1.992,60
primextra gold	1/1	2.324,57	2.379,50
volaton ec 500	1/1	3.450,00	3.326,60
mesurol fs 500	1/1	8.938,21	2.695,40
stomp	1/1	1.594,29	1.543,50
fusilade super	1/1	5.523,43	5.349,90
fusilade super	0,1	—	974,40
primextra tz	1/1	1.445,15	1.504,70
primextra	5/1	7.740,00	6.998,40
prohelan t	1/1	1.470,00	—
merlin pak	0,5 ha	4.900,00	4.875,90
merlin pak	1 ha	-	9.294,10
perfection	1/1	1.850,00	—
perfection	0,1	550,00	—
reldan	1/1	4.217,00	1.332,72 (0,2)
bancol	100 g	730,29	624,75
ridomil gold	1/1	3.100,00	3.185,19
ridomil gold	250 g	-	1.004,40
antracol combi	1/1	3.290,00	—
caltan	1/1.	2.818,00	—
aerobat mz	1/1	3.650,00	1.206,04 (0,25)
switch	100 g	2.890,00	2.890,50
mikal	1/1	3.390,00	2.997,00
mikal	400 g	—	1.600,56
Champion	1/1 '	1.134,43	1.133,80
baycor	1/1	8.690,00	6.874,00
stroby	200 g	—	6.195,00
clarinet	0,1	—	1.458,00
octave	60 g	—	2.026,50
rubigan	. 0,1	—	1.071,63
decis .	1/1	—	2.842,40
apollo	0,2	—	3.126,90
neoron	50 ml	—	840,00
confidor	0,1	—	3.210,60
metasystox	1/1	—	2.578,60
herbocid	1/1	-	995,00
Tri gotovinskem plačilu dajejo 3-odslolni popust.
‘Tri gotovinskem plačilu nad 35.000,00 sit nudijo 3-odstotni popust.
IZ NAŠIH KRAJEV
13. april 2000, W M.|
Skrb za kulturno dediščino
Časarjev mlin iz
Berkovec - muzej
V bližini mlina tudi dnevni bar Mlin
V krogu družine, otrok in sorodnikov sta praznovala zlato poroko Peter in Marija Horvat iz Gradišča 51 pri Murski Soboti.
Peter se je rodil v Pečarovcih, dom in družino pa sta si ustvarila v Gradišču. Rodili so se jima trije otroci; danes pa imata šest vnukov in pravnukinjo.
Čeprav jima bolezen načenja zdravje, se še kar dobro držita.
a Ratkovskem potoku je bilo nekoč ducat mlinov, od katerih se je ohranil v današnji čas le še Časarjev, na pročelju katerega je častitljiva letnica 1930. Takrat so namreč zgradili sedanje leseno mlinsko poslopje, ki stoji na visokih betonskih temeljih.
Odkar je 49-letni Slavko Pestner s Pušče v pokoju, ima seveda dovolj časa za svoj konjiček: ribolov. Drugače je bilo, ko je bil še v delovnem razmerju v Libiji, nazadnje pa pri KG Rakičan. Tedaj je le pridno delal. V torek je imel Slavko izredno ribiško srečo, kajti med ribolovom v gramoznici nekje v okolici Murske Sobote (mesta seveda ni hotel izdati), se mu je ujel na vabo, ki jo izdelal sam, velik krap. Potegnil ga je na suho, nato pa stehtal in premeril. Tehtnica je pokazala 24 kilogramov, v dolžino je meril 110 centimetrov, premer trupa pa je bil 32 centimetrov. Slavko je podaril krapovo meso svoji ostareli materi, ki mora uživati dietno hrano, zase pa je zadržal krapovo glavo, ki jo bo dal preparirati, potem pa jo bo obesil na steno. Pridružila se bo drugim ribiškim trofejam, na primer glavi prav tako 24-kilogramskega soma, ki ga je ujel lani. Ribiči, ste Slavku kaj nevoščljivi za tako elegantnega krapa? - Š. S.
Nazadnje sta bila lastnika mlina Sidonija in Aladar Časar. Pred leti sta mlin oddala vnukinji Anici in njenemu možu Zvonetu Petjetu in onadva sta se lotila postopne obnove mlina, saj sta zaslutila, da bi morda mlin lahko dajal kruh vsaj enemu. In tako se je tudi zgodilo: Zvone je se je povsem predal temu mlinu in lokalu, ki sta ga zgradila v neposredni bližini, žena pa je zaposlena drugje.
Časarjev mlin je imel na začetku klasično mlinsko kolo, ki je po šestnajstih letih obratovanja odpovedalo. V tistem času pa je tudi potok začel presihati (bilo je manj vode), zato je bilo treba najti drugo možnost za pogon mlinskega kolesja. Leta 1936 so vgradili v poseben zidan odmli-nski prizidek motor na lesni plin, ki so ga prej uporabljali za pogon mlatilnice. Deloval je tudi na naftno olje. Mlinar Časar pa je hotel na vsak način še naprej izrabljati vodno energijo in odločil se je vgraditi francisovo turbino, ki je.(vodno) gospodarnejša od mlinskega kolesa. Turbino so ulili 1939. leta v mariborski Livarni in je še zdaj nameščena na svojem prvotnem mestu. Res pa je, da so jo že nekajkrat sneli in popravili. Sedanji upravljalec mlina bo v krajšem času rekonstruiral ozir-
aozaa
PRISLUHNITE NAM od 3. do 29. aprila 2000
LIP-ov POMLADNI HIŠNI SEJEM
do 13% popusta
za pohištvo iz masivnega lesa, notranja in vhodna vrata
V naših salonih: BLED, LIP prodajni salon, Ljubljanska 27; LJUBLJANA, Interier LIP Bled, BTC hala k, KRANJ, LIP prodajni salon, Mirka Vadnova 14, MURSKA SOBOTA, LIP prodajni salon, Trgovski center ŠaveL Cvetkova ulica 2: NOVA GORICA-KROMBERK, LIP Bled Gross, Bratov Hvalič 3: CERKNICA, Papigal, Podskrajnik 19.
UP^ izdelke lahko kupite salonih trgovcev s pohištvom: 8raKura*, Prevalje; Le$tW Brfa, Ljubljana; Kercalar; Mares, Celje, Slovenska vas; IPH; v salonih trgovcev z vhodnimi in notranjimi vrati: Slaraiijalas; VIS, Koper; »reža Tre«;®; Kafer in v drugih salonih z UPovim prodajnim programom. vsa prodajna mesta si lahko ogledate na naši spletni strani: hKgy/wwwJ^eiL»/.
UPBLED-TRGOVINA, Ljubljanska 27, Bled
lip bled
m. lip bledli
40-urni kuharski tečaj, ki ga je vodila učiteljica kuhanja Olga Godina, je obiskovalo 20 žena in deklet. Poudarek je bil na pripravi dobrih starih domačih jedi, kar je bilo koristno zlasti za mlajše kuharice. Obiskovalke so se naučile tudi pripravljanja raznih jedi iz ajde in ajdove moke. Svoje pridobljeno znanje bodo tečajnice pokazale ob letošnjih mlinarskih dnevih. Sicer pa jim je bilo na tečaju tako všeč, da ga bodo nadaljevale spet jeseni. - Foto: J. Ž.
orna usposobil tudi omenjeni motor na lesni plin.
Zvone Petje nam je razkazal notranjost mlina. Vse mlinske naprave (dva valjčna mlina, izdelana 1905. in 1911. leta, kamen za mletje koruze in veliko drugega) so očiščene, vzdrževane in ob vsakem času so lahko v prvotni funkciji. Deluje seveda tudi turbina. Ko pridejo izletniki pogledat mlin, ga upravljalec za nekaj časa »požene«. Za zdaj pa ne melje, kajti Časarjev mlin ni namenjen rednemu mletju, ampak le prikazu nekdanjega mletja. Ne smemo pozabiti, daje mlin - muzej. Obiskovalci si sicer z zanimanjem ogledujejo tudi mlinske knjige in drugo (tudi nemlinsko) opremo, ki pa le ni odveč, na primer dva zelo stara radia, ki sta tudi bila nekoč v mlinu. V Časarjevem mlinu pa so nekoč tudi delali oljovo, zato
so v mlinu upravičeno tudi take naprave oziroma pripomočki, na primer hidravlična stiskalnica.
Časarjev mlin je prenehal delovati 1968. leta. Tam od 1997. leta sta ga začela zakonca Petje obnavljati in od letošnjega leta je
prijemi.
Š. SOBOČAN I
uradno na ogled. Od pred nekaj tednov pa je ob petkih, sobotah in nedeljah (od 9. do 22. ure) odprt tudi dnevni bar v bližini mlina, na drugi strani Ratkovs-kega potoka. Tam pripravijo za svoje obiskovalce (ponavadi so to izletniki) bograč, spečejo na ražnju piščance, odojka ali celo kozlička. Vse to (in še kaj) pa si seveda lahko pripravijo tudi izletniki sami.
Zvone Petje je dobro poskrbel za reklamo Časarjevega mlina, saj je ob cesti postavil kažipot, pripravil pisno gradivo o mlinu, kratka predstavitev (v besedi in fotografijah) pa je tudi na internetu: htp: //membe-rs.xoom.com/casarmlin/indek-s.htm. Sodobni časi in sodobni
W(, 13. april 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15
V Ivanovcih na Goričkem se prebuja jutrišnji dan
Narodni buditelj Ivanoczy se je poimenoval po rojstni vasi
Osamljen vaško-gasilski dom
nvanovce na Goričkem sestavljajo skupine hiš, raztresene po gričih in vmesnih dolinah jugovzhodno od Fokovec v Občini Moravske Toplice. Tukajšnji svet je večinoma zaraščen, prvobiten. Doma je bilo nekoč malo kruha in so si ga mnogi poiskali drugje, tudi v Franciji. Leta 1937 je tukaj živelo 306 ljudi, danes jih je 176 manj. In vendarle je zadnje čase v Ivanovcih na obzorju lepši jutri.
Predsednik Krajevne skupnosti Ivanovci Ludvik Novak in podpredsednik Zoltan Jakiša menita, da so bili tukajšnji zaselki predolgo odrezani od sveta. Ni bilo sodobne cestne povezave. Cesta, ki pelje skozi srednji del tega območja, je bila asfaltirana šele pred šestimi leti. Pred dvema letoma so asfaltirali 800 metrov ceste proti Kološu in Čahuku in letos bodo prevlekli 900 metrov ceste z asfaltom v smeri proti Ficku. Potrebno bo asfaltirati še okoli dva kilometra makadamskih cest. Že enaindvajseto leto plačujejo vaščani v ta namen samoprispevek.
V začetku šestdesetih let so zgradili vaško-gasilski dom. Stoji na samem. In ker je dolgo mimo vodila slaba cesta, so se ga domačini izogibali. Še danes so v njem le sestanki sveta krajevne skupnosti in gasilcev. V njem je tudi primerja gasilska oprema. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1924. Člani društva so zadovoljni, saj je bil zadnji požar v vasi pred enajstimi leti.
Posodabljajo mrliško vežo. Dela bodo predvidoma končali letos. Ob njej je evangeličanska kapela. Junija imajo tam cerkveni obred. Največ prebivalcev je evangeličanske veroizpovedi. Vaščani se starajo. Ni naslednikov. Petnajst hiš je praznih ... Predšolskih otrok in šolarjev je vendarle 14. Srednješolcev in visokošolcev imajo 7. In to je
upanje za jutri.
Za utrip kraja je precejšnjega pomena oživitev pridelave vina. Tu ima sedež Društvo vinogradnikov Goričko. Tri kmečka gospodarstva pridelujejo večje količine prvovrstnega sadja. Nekaj jih ima krave mlekarice. Imajo dve zbiralnici mleka, a še zdaleč nista rentabilni.
Vas potrebuje skupno vodovodno omrežje. Investitor naj bi bila Občina Moravske Toplice in denar naj bi primaknili tudi krajani. Verjetno bo to realizirano v prihodnjih letih.
Predsednik Krajevne skupnosti Ivanovci Ludvik Novak (desni) je iz kronike gasilskega društva ugotovil, da je bilo ustanovljeno 1924. leta. Pri predstavitvi kraja mu je pomagal podpredsednik Zoltan Jakiša. Foto: F. Š.
V Ivanovcih je bil rojen narodni buditelj Franc Ivanoczy (1857-1913). V resnici seje pisal Koudila, a se je dal poimenovati
Evangeličanska kapelica v Ivanovcih. Tu imajo verski obred enkrat letno oziroma junija. Poleg je mrliška veža, ki jo posodabljajo. Foto:F.Š.
po rojstni vasi. Plošča, njemu v spomin, je vzidana na katoliškem domu duhovnosti v bližnjih Kančevcih. Sprva sojo nameravali odkriti tudi na njegovi rojstni hiši v Ivanovcih, a si sorodniki niso bili enotni, v kateri hiši je bil rojen. In tu je bil rojen tudi nabožni protestantski pisec dr. Peter Avgust Lutharič (okoli 1708-1751).
Na tem območju stoji prek 20 vikendov. Pokrajina je rahlo valovita. Največji breg je visok 330 m. Lepo je uživati mir na Čarn-ijevem, Kološevem, Magaševem in Gosposkem bregu. In ne zaostajata Kermedin ter Bedenik.
Napisal sem že, da je predsednik KS Ivanovci Ludvik Novak. Včasih so živeli v vasi štirje Ludviki Novaki. Ostali so še trije. Če bodo delali z roko v roki, bo kraj vedno bolj napredoval. In tu naokoli zidajo domačini lepe domove, medtem ko opuščene hiše zaraščata grmovje in čas. ■
FRANČEK ŠTEFANEC ■
Iz Doma Lukavci
Neutrudni
ustvarjalec Mišo
Varovanci zelo zadovoljni z delovnim inštruktorjem
v
s
tirideset letni Milan Hramus, zaposlen v Domu v Lukavcih kot delovni inštruktor, je velik ljubitelj likovnega ustvarjanja. Iz gline oblikuje razne umetnine, ki jih videvamo v njegovi
delavnici, nekaj pa jih je tudi v stanovanjih v bližnji in širši okolici.
Začelje tako rekoč iz nič,.ko je prispel v dom. No, razne ovire le
niso bile tako hude, da bi ga zlomile. Prej narobe: postopoma je uspel opremiti »svojo« terapevtsko delavnico. Pri tem pa je pokazal tudi veliko iznajdljivosti, saj je na primer naredil iz starega gramofona vrtečo se ploščo za oblikovanje predmetov iz gline: posod, skled, vrčkov ..., ki jih potem žge v električni pečici.
Milan Mišo Hramus si je naredil lončarsko vreteno iz starega gramofona.
Dobro pa mu gredo od rok tudi druge reči. V mizarski delavnici izdeluje imenitne okvire za stenske slike in slike na steklu.
Milan, ki je med varovanci in osebjem bolj znan po imenu Mišo, je zelo prijazen do varovancev doma in rad pokaže, kako se je treba lotiti dela. Vmes se tudi rad pošali. Ima pa tudi veliko razumevanja do varovancev. Takšen je naš Mišo. DR. LADO NEDELJKOVIČ ■
Občni zbor soboških gojiteljev malih živali
Vrsta mednarodnih priznanj
Lendavski planinci skrbijo tudi za mednarodno sodelovanje
Na Meleh smo praznovali
Pohodi, markiranje, ples, krožek
Predsednik društva ostaja Laszlo Ligetti
Lendavski planinci in ljubitelji narave so se zbrali pred kratkim na letnem občnem zboru. Ker svojih prostorov nimajo, so jim ponudili gostoljubje ribiči. Pregledali so delo v minulem letu in spregovorili o društvenih dejavnostih za letos.
Predsednik Laszlo Ligetti, ki bo še naprej opravljal to funkcijo, je med zbranimi posebej pozdravil predsednika PD Matica M. Sobota Jožeta Ružiča (tudi predsednik meddruštvenih odborov Pomurja), predsednika PD Mura M. Sobota Franca Do-nšo, predsednika PD Ljutomer Stanka Žuniča in predstavnici PD Bundek iz Murskega Središča. V svojem poročilu je med drugim povedal, da so se v okviru društva udeležili raznih pohodov po bližnji in daljni okolici v Sloveniji, na Madžarskem in Hrvaškem, se povzpeli tudi na najvišje vrhove v Julijcih in se spustili s čolnom po reki Muri, organizirali so skupinsko nabiranje kostanja na Pohorju in pripravili kostanjev piknik v Le-
ndavskih goricah, ob koncu leta pa so se udeležili planinskega plesa v Moravskih Toplicah. Lepote bližnjih krajev so želeli pokazati tudi drugim, zato so organizirali že tretji pohod po Miš-kovi poti in drugi Valentinov po-
hod ob državni meji z Madžarsko. Spodbujajo tudi delovanje planinskega krožka na lendavski osnovni šoli, ki ga vodi njihova članica Tanja Turk. Letošnji program je zastavljen tako, da so pohodi prilagojeni planincem v skladu z njihovimi fizičnimi sposobnostmi. Še naprej bodo sodelovali z okoliškimi planinskimi društvi in s planinci iz sosednjih držav.
Uradnemu delu je sledilo še družabno srečanje ob skromnem prigrizku, ki so ga pripravile planinke, nazdravili pa .so si seveda s kupico domačega iz Lendavskih goric ter si ob tem zaželeli varen in trden korak v prihodnje.
LM-JG1
i Na kratko
Vučja vas
Vse kaže, da bodo nadaljevali modernizacijo regionalne ceste Radenci-Ormož. Objavljen je bil namreč razpis za oddajo del v dolžini pet kilometrov med Vučjo vasjo in Radenci. Z deli naj bi začeli najpozneje julija, končali pa v osmih mesecih. Predračunska vrednost del je 1.750.000.000 tolarjev. V ta znesek so vključeni tudi stroški gradnje priključne ceste za smer Radenci-Sv. Jurij in ureditev krožnega prometa, podvoza in prestavitev Boračevskega potoka pa tudi gradnja traktorske steze, pločnikov in razsvetljave skozi naselja. (O. B.)
vončki so odzvonili svoj čas. Trobentice svetijo po zelenih preprogah. Na sobotni hladen večer sO vodile poti v naš gasilski dom. V dvorani se je slišal otroški živžav. Pozdrav s cvetjem iz otroških rok.
Scena na odru je pričarala občutek prave cvetoče zelene pomladi. V naročje Pomladi so priskakljali najmlajši naše vasi. Prav zares so se šli izštevanko in studenček. Poželi so prvi prisrčen aplavz. Malo večji so se predstavili z deklamacijami.
V goste je bila povabljena deklica Sonja, ki zelo dobro igra na kitaro in lepo poje. Spremljala je zborček naših deklic. Skupina dekličev in fant pa nam je predstavila igrico Modra vrtnica. Zelo so bili prepričljivi.Muzikant Bojan je z občutkom zelo dobro sodeloval z nastopajočimi. Za organizacijo programa je s sodelovanjem žene Alenke skrbel kulturniški vodja Anton Kokol. Organiziranje pogostitve je vodilo gasilsko društvo. Nalogo je prevzel Andrej Bohinc. Vrtnarstvo Kurbus (Marija in Slavi) pa sta s cvetjem in zelenjem dodala praznovanju lep pomladanski utrip. Gledalci smo odhajali zadovoljni s praznovanja materinskega dneVU MILENA ŠARUGA ■
n z poročila predsednika soboškega društva Franca Glažarja veje zadovoljstvo ob uresničitvi skoraj vseh začrtanih ciljev. Društvo, ki ima okrog 50 aktivnih članov, se ponaša z vrsto uspešnih akcij, krasi pa jih zares enkratno druženje celotnih družin, ki se skupno ukvarjajo s to dejavnostjo. S pasemskimi malimi živalmi so lani sodelovali na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, predstavili so se v treh soboških vrtcih in med porabskimi Slovenci ter v občini Moravske Toplice, udeležili pa so se tudi državne razstave. Edinole tradicionalni razstavi v prostorih prve osemletke v Murski Soboti, ki vedno pritegne veliko pozornost obiskovalcev, zlasti mladih, so se morali odreči. To je posledica zamude pri cepljenju in zaščiti kuncev. Z uvedbo davka na dodano vrednost pa se je precej zmanjšalo število njihovih donatorjev.
Kljub tem težavam se lahko ponašajo s kopico mednarodnih priznanj. Sekcija za kunce je dobila pokal kot najboljša v Sloveniji za sezono 1998/99. Ob tej priložnosti so se spomnili na umrlega dolgoletnega člana Štefana Magdiča iz Bakovec. Bilje namreč med ustanovitelji društva, uveljavil pa seje kot uspešen gojitelj golobov pasme ameriški king. Tudi letos, ko praznujejo 15. obletnico društva, bodo nadaljevah z utečenimi akcijami. Jeseni nameravajo organizirati razstavo v soboški prvi osemletki, kjer jim gredo vedno na roko, in kupiti več razstavnega inventarja. V začetku decembra pa se bodo v večjem številu udeležili evropske razstave v Wellsu v Avstriji.
M. JERŠEI
Iz naših krajev
Radenci
Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota končujejo posodobitev Prisojne ulice v Radencih. Poleg asfaltiranja so uredili tudi pločnike in razsvetljavo. Skupna vrednost te naložbe je 24 milijonov tolarjev. M. J.
Beltinci
V akciji zbiranja kosovnih odpadkov je bil organiziran tudi odvoz starih avtomobilov, ki sicer ne spadajo med klasične kosovne odpadke. Pri tem se je občina odločila za polovično doplačilo (celotna cena je 7.000 tolarjev). Tako znaša soudeležba občanov pri plačilu odvoza starega avtomobila 3.500 SIT. M. J.
Ižakovci
Sprejetje sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta,v Krajevni skupnosti Ižakovci. Zazidalni načrt je izdelalo podjetje ZEU - družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote. M. J.
16 REPORTAŽA	13. april 2000, w
Neurejenost avtobusne postaje Ljutomer
Sredi mesta pa - sramota?
Tukaj naj bi našle zatočišče tudi ljutomerske podgane
a neurejenost avtobusne postaje v Ljutomeru občani opozarjajo že precej časa, prav tako tudi občina, pritožbe pa v mariborskem podjetju Certus, ki je tudi lastnik
postaje, bolj ali manj letijo na gluha ušesa. Zelo neprivlačni so
stenski grafiti, razpoke na tleh še komaj spominjajo na asfalt, nekateri celo trdijo, da so se tukaj že naselile podgane. Skratka, nič kaj spodbudna slika javnega prostora, ki zapuščeno in dokaj pusto sameva sredi mesta.
N
Avtobusno postajo (AP) v Ljutomeru je zgradil Certus, Avtobusni promet Maribor, in sicer davnega leta 1978 (predvidevamo pa lahko, daje ostalo od takrat bolj ali manj vse enako, vsaj kar se posodabljanja tiče). Ves ta čas je Certus tudi upravljalec postaje, torej je to mar-
Grafiti po stenah, razpoke na tleh in menda celo podgane na avtobusni postaji mestu Ljutomer niso ravno v ponos.
iborsko podjetje tisto, ki je dolžno skrbeti za ustrezno urejenost prostora, kjer lahko že z bežnim pogledom trdimo, da mu to ne gre najbolje od rok. V Certusu krivijo za slabo gospodarjenje AP Ljutomer stalni padec potnikov na celotnem območju, ki je poslabšal ekono
mski položaj podjetja. Menijo, da imajo AP javni pomen in bi bilo zato primerno, da za njih skrbijo lokalne skupnosti. Kot trdijo, skrbijo v sklopu svojih omejenih (finančnih) možnostih za minimalno vzdrževanje postaje, prav tako tudi za čiščenje, ki je organizirano s pogodbenim izvajalcem.
Tako pri Certusu kot na občini smo izvedeli, da že potekajo pogovori, ki obetajo vsaj malo sprememb.V letošnjem letu je že bilo eno od srečanj s predstavniki občine in Certusa, naslednje predvidevajo v začetku poletja, jeseni
RENAULT
Pogledi nam vedno uhajajo na lepe stvari
pa naj bi se začela dela, ki bi vključevala vsaj najnujnejša popravila. Certus je občino Ljutomer tudi zaprosil za finančno pomoč, vendar ta ni zajetega v letošnjem proračunu. Občina lahko financira urejanje javne površine na postaji (dovoz do postaje, del pločnika, zelenice ...), financiranje postaje pa je odvisno od odločitve občinskih svetnikov. O (ne)urejenosti AP v Ljutomeru so na Certusu sicer seznanjeni, vendar pa do danes kakšnih sprememb šd* ni, zavedajo pa se, da sta potrebna večji red in ustreznejše vzdrževanje.
Skrajni čas za korenite spremembe oz. celotno obnovo AP je . bil že pred leti, zdaj pa ta le še spominja na žalostni ostanek postaje, sploh če pomislimo, da mora imeti Ljutomer z LTO-jem in statusom turističnega območja nekoliko, višje kriterije za urejenost okolja, v katerem najverjetneje želijo kmalu videti tudi goste. Trenutno bi še tako nezahtevne turiste pogled na ljutomerske podgane na javnih mestih odvrnil od ogledovanja naših znamenitosti.
DARJA TIBAOT FOTO: N. JUHNOV«
Prvi vtis, ki ga dobi človek, ko z avtobusom prispe v Ljutomer, je razočaranje.
Pripravljen na novo!
Tudi vi lahko pripeljete svoje rabljeno vozilo katerekoli znamke k Renaultu in odkupili vam ga bodo po sistemu Eurotax. Če se boste obenem odločili za nakup novega Clia, vam bodo k vrednosti starega vozila prišteli 120.000 SIT, pri nakupu novega Megana pa 150.000 SIT. Res, včasih je najlažje spokat in it na novo!
ča, predvsem ob nastopih prekmurskih glasbenih skupin Amulet in Metulji (na sliki). Klub prekmurskih študentov je pripravil tisoč brezplačnih prekmurskih gibanic, ki so
Uvod v Gibanico se je začel po prvi košarkarski tekmi med Barcelono in Olimpijo. Zaradi poraza Ljubljančanov, ki so v zadnji sekundi prejeli trojko, so jezni in verjetno tudi alkoholno prestrašeni študenti skozi okna študentskega doma zmetali odvečno kramo: smeti v vrečkah, smeti kar tako, stole, toaletni papir (najverjetneje še neuporabljen) ter še kaj. Pri tem početju je bilo posredovanje policije neuspešno, razgreteži pa niso kazali zanimanja za fotografiranje. Med njimi nismo prepoznali prekmurskih obrazov.
ALEŠ CIPOT«
Na Stuku je vladala nepopisna gne-
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200
WSHI, 13. april 2000
KRONIKA
Po odredbi soboškega sodišča
Potainstranpota
Noč brez tovornjakov!
K
ot je znano, je skupina državljanov iz Murske Sobote na Okrožnem sodišču Murska Sobota
tožila Republiko Slovenijo oziroma Ministrstvo za promet in zveze, ker menijo, da jim država ne zagotavlja ustavne pravice do zdravega življenja, ki je moteno s prometom težkih tovornih vozil skozi njihovo bivanjsko okolje. Zato je soboško okrožno sodišče 17. marca letos izdalo sklep o začasni odredbi, po kateri se na cesti G1-3 Pes-nica-Dolga vas, in sicer na odseku po Tišinski in Cankarjevi ulici v Murski Soboti, začasno omeji in prepove promet tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone. Ta omejitev prometa velja vsak dan od 22. do 6. ure. Sodišče je naložilo izvršitev te odredbe v roku 15 dni generalnemu direktorju policije Andreju Podvršiču.
In res! Policija je začela ravnati v skladu s sklepom, ki ga je izdala sodna veja oblasti. V sodelovanju z Ministrstvom za promet in zveze so v petek, 7. aprila, ob 22. uri začeli
izvrševati začasno odredbo. Tako so policisti Policijske uprave Murska Sobota v času od 22. do 6. ure iz prometa izločali tovorna vozila. Izjema so le tista tovorna vozila, ki prevažajo živali, in druga tovorna
vozila, kot so navedena v 6. členu odredbe o omejitvi prometa na slovenskih cestah. Ker je prišlo vtem času, zlasti ob sprostitvi prometa ob 6: uri zjutraj, do določenih zastojev, državljanom svetujejo, da se
izogibajo uporabe cest na območju, kjer velja začasna omejitev tovornega prometa. Vsekakor pa bo treba čimprej urediti nova parkirišča, napajališča za živali in podobno.	M. JERŠEi
Z Okrožnega sodišča v Murski Soboti
Kdo je ukradel Makoterjev BMW 500?
Tožilec je zahteval več kot 25 let zapora
V
noči na 26. oktober 1999 se je v stanovanjski hiši številka 99d na Cvenu zgodil umor in ugasnilo je življenje podjetnika Janka Makoterja. Kmalu bo minilo šest mesecev,
osumljencev pa še niso odkrili oziroma o tem vsaj niso obvestili javnosti, kar je v interesu sicer intenzivne preiskave.
So pa preiskovalci dokaj hitro razkrinkali skupino, ki je tako ali dragače sodelovala pri kraji Makoterjevega osebnega avta BMW 530, vrednega 7.380.000 tolarjev, ki je izginil ponoči 24. oktobra, torej dva dni pred umorom, iz nezaklenjene garaže na Cvenu. še več: tatovi so hoteli odpeljati tudi Makoterjev audi 6, vreden štiri milijone tolarjev, ki je stal na dvorišču, a ga s ponarejenim ključem niso mogli vžgati.
Na zatožno klopi Okrožnega sodišča v Murski Soboti so sedeli: Leonard Bajgorič, 28 let, iz Maribora; Veselin Jeftič, 31 let, iz Maribora; Tomi Makoter, 30 let, s Cvena; Aleš Bračko, 31 let, iz Maribora; Karel Kajšler, 30 let, iz Maribora; Danilo Baumgartner, 28 let, iz Razvanja pri Mariboru; Robert Sagaj, 29 let, iz Ormoža, Simon Tola, 30 let, s Cvena; Adi Bajgorič, 23 let, iz Maribora in Domnik Trstenjak, 21 let, iz Radomerja pri Ljutomeru.
Leonard Bajgorič, Veselin Jeftič, Tomi Makoter in Karel Kajšler so bili obtoženi velike tatvine po določilih 212. člena Kazenskega zakonika R Slovenije, točka 3 (storitev tatvine na posebno drzen način),. Danilo Baumgartner, Robert Sagaj, Simon Tola in Adi Bajgorič pa so bili obtoženi prav tako po 212. členi KZ R Slovenije, vendar kot »pomočniki« (člen 27 KZ -pomoč pri izvršitvi kaznivega dejanja). Obtoženi Tomi Makoter ni prišel na sodišče, ker je ta čas na služenju vojaščine in je poslal opravičilo. Prav tako se je opravičila oškodovanka in vdova Milica Makoter.
Glede na to, da je obtoženi Tomi Makoter sin pokojnega Janka Makoterja in solastnik firme in tako tudi izginulega avta, je na prvem sojenju uveljavil svojo zakonito pravico in se ni branil. So pa bili toliko zgovornejši njegovi znanci, ki so drug za drugim valili breme nanj,
torej na Tomija Makoterja, češ da ne bi sodelovali, če jih na to ne bi napeljeval. Je pa Makoter med preiskavo priznal, da si je želel lasten, sicer rabljen BMW, a da mu starši zanj niso hoteli dati denarja. Osumljeni naj bi potem, kot mu očita državni tožilec, poiskal sodelavce v Mariboru. Obtoženi Leonard Bajgarič je dejal, da se je spoznal z Tomom Makoterjem preko Veselina Jeftiča. Spraševati sta ga začela, kje bi bilo mogoče izdelati nadomestni avtomobilski ključ, kajti v servisu je treba čakati na tako izdelavo menda mesec dni. Leonard Bajgorič je potem menda sprejel ponudbo in dal izdelati v Celju ključa (dvojnika) za BMW-ja in audija. Ključa naj bi potem odpeljal Robert Sagaj. Sam avto BMW pa so odpeljali iz Makoterjeve garaže: Leonard Bajgorič, Vfeselin Jeftič, Aleš Bračko in mladoletni V. S.; Karel Kajšler pa naj bi skušal odpeljati tudi audi, ki panivžal. Na zagovoru je povedal, da je sicer bil na Cvenu, z avtom pa ni imel nič opraviti, saj nima izpita. Baumgartner, ki mu je obtožnica očitala sostorilstvo, je priznal, daje prepeljal ključ, ki mu ga je dal Sagaj, ni pa bil nikjer zraven. Usodno noč je bil, kot je rekel, v Pidžama baru v llovcih. V tem lokalu pa je bil tisto noč, kot je povedala priča, tudi Simon Tola, ki je praznoval rojstni dan, se napil, nato pa ga je njegova zaunajzakonska partnerica odpeljala domov in tisto noč je globoko spal
Avtomobilski tatovi (A. Bračko, A. Bagorič, V. Jeftič) so odpeljali Makoterjev beemwe čez slovensko-hrvaško zeleno mejo (zunaj mejnega prehoda) na Hrvaško. Avto naj bi vozil Aleš Bračko, čez mejo pa naj bi ga spremljal s svojim avtom Simon Tola, nakar je prevzel spremstvo Adi Bajgorič. Avto so prodali za 16.000 mark, nato pa so se (Bračko, Bagorič, Jevtič) vrnili z Bračkovim avtom nazaj v Slovenijo.
Med hišnimi preiskavami so našli pri nekaterih osumljencih mamila, zato so bili le-ti obtoženi tudi kaznivega dejanja po 196. člena Kazenskega zakonika R SIovenije (neupravičen promet z mamili oziroma pomoč pri prometu z mamili).
Obtoženi Veselin Jeftič je odkrito priznal svojo vlogo pri kraji avta. Tudi denar naj bi delil on, vendar je sam dobil le tisoč mark, preostalo pa so dobili drugi. Po izpovedi obdolžencev tudi Makoter.
Državni tožilec Žarko Bejek je zahteval visoke kazni: za L. Baj-goriča štiri leta za tatvino avta in dve leti za nedovoljen promet z mamili; za V. Jeftiča tri leta za tatvino in leto dni za promet z mamili; za T. Makoterja leto in pol za krajo avta in leto dni za promet z mamili; za A. Bračka in K. Kajšlerja pa po tri leta in pol za tatvino avta. Za D. Baumagartnerja, R. Sagaja, S. Tolo in A. Bajgoriča pa je tožilec zahteval zaporne kazni po leto dni. Zahtevana zaporna kazen za D. Trstenjaka, ki je menda le uživalec in ne preprodajalec mamil, pa je bila dve leti.
Glede na to, da se je v četrtek I
zagovarjalo deset obtožencev, daje bilo na sodišču deset odvetnikov, potem tožilec, tričlanski sodni senat, ki mu je predsedoval sodnik Dezider Novak, da so tri priprte obtožence varovali varnostni organi sodstva, da je bilo v dvorani nekaj občanov - prič in veliko novinarjev ..., je bila sodna dvorana številka 12 nabito polna. Sodniki so si vzeli en dan za razsojanje in izrek sodbe.
V petek ob 13. uri je predsednik senata Dezider Novak objavil sodbo. Sodišče je spoznalo obtožence krive za očitana jim. dejanja in - upoštevaje olajševalne in oteževalne okoliščine - izreklo kazni: Leonardu Bajgoriču štiri leta in šest mesecev zapora, Veselinu Jeftiču tri leta in štiri mesece, Tomiju Makoterju dve leti in šest mesecev, Alešu Bračku tri leta, Karlu Kajšlerju tri leta, Danilu Baumgartnerju, Robertu Sagaju, Simonu Toli in Adiju Bajgoriču pa po eno leto in Dominiku Trstenjaku leto dni in dva meseca zapora. Skupaj je to 18 let in šest mesecev, kar je skoraj sedem let manj, kot je zahteval tožilec. Zoper razsodbo in podaljšanje pripora treh priprtih je seveda možna pritožba. Sodnik,je povedal, da so pri izreku sodb upoštevali tudi težo kaznivih dejanj in okoliščine, kako so bila storjena.
Med zapuščanjem sodne dvorane bi se Leonard Bajgorič in Veselin Jeftič skoraj stepla, zato so posredovali varnostniki in ju vklenjena odpeljali v nadaljnji pripor.
Š. SOBOČAN ■
Občni zbor soboških gasilcev
Čigavi so dolgi prsti?
Hišne preiskave
P
olicisti policijskih postaj Gornja Radgona, Lenart in Šentilj so zaradi suma storitve več kaznivih dejanj opravili hišne preiskave pri dveh občanih iz Nasove in pri enem na Tratah
ter v Zgornjem Konjišču. Našli in zasegli so: plinsko pištolo z enim pripadajočim nabojem, starejši revolver s šestimi naboji ter puško pumparico s 16 naboji. Zoper kršitelje bodo ustrezno ukrepali.
Pri občanu iz Kovačevec so policisti zasegli malokalibrsko puško z dvema nabojema. Pri občanu iz okolice Radenec pa so med hišno preiskavo našli in zasegli manjšo količino različnih nabojev in nož, prirejen za napad. Tudi ta dva bosta šla k sodniku za prekrške.
V Murski Soboti je nekdo vlomil kar v šest avtov, ki so bili parkirani v Industrijski ulici, in sicer tako, daje najprej razbil trikotna stekla na vratih, nato odprl vrata in ukradel predvsem avtoradie. - Na Hodošu je nekdo ukradel terensko lado niva 1600, reg. številka LJ 14 58P, rdeče barve, vredno 700.000 tolarjev. - Nočni tič je razbil okno na avtu, parkiranem v Lendavi, sprostil zatič, nato pa ukradel avtoradio, vreden 30.000 tolarjev. - Na podoben način je izginil avtomobilski radijski sprejemnik tudi v Petišovcih, le da je škoda večja: 50.000 tolarjev. - Izpred počitniške hišice na Koprivi pri Razkrižju je sredi belega dne (med 7. in 11. uro) nekdo ukradel audi 100, registrska številka MS 75 26S. - Iz suknjiča, ki gaje občan pustil v garderobni omarici kopališča v Banovcih, je nekdo ukradel 45.000 tolarjev. - V Gornji Radgoni je neznanec vlomil v kiosk in ukradel sadje v vrednosti 18.000 tolarjev. - Velikopolanski nogometaši pa so oškodovani za'80.000 tolarjev, kajti nekdo jim je ukradel iz klubskih prostorov CD-predvajalnik Sony. - Tudi ciprese kradejo. Tokrat jih je izginilo 50, bile pa so posajene na njivi pri Murski Soboti. Škode je za 40.000 tolarjev. - Tatovom ni nič sveto, ko pa kradejo tudi v cerkvah. Iz ljutomerske cerkve sta izginila dva mikrofona z oddajnikoma in nekaj baterij, škoda pa znaša 70.000 tolarjev. Policisti so osumljenca že
odkrili in jim je izročil ukradene predmete. Te so potem vrnili župnijskemu uradu ... - Tudi v tem tednu, na primer 10. aprila, se nadaljujejo vlomi. Policisti so obravnavali pet vlomov v avte, iz katerih so izginili avtoradii in prenosni telefon; nekdo je vlomil v počitniško hišico v Terbegovcih in odnesel gospodinjske predmete, vredne 500.000 tolarjev... V Murski Soboti je nekdo prerezal gume na treh avtih, v cerkvi sv. Nikolaja pa je neznanec zažgal prt na mizi pred oltarjem. Škode je za 50.000 tolarjev. Številu vlomov in tatvin ni konca in ljudje se včasih vprašajo, kaj delajo policisti, da storilcev ne primejo. Seveda se kaže tudi vprašati, kaj delamo mi, da se ne ravnamo dovolj samozaščitno. Policisti pa seveda ne mirujejo! S Policijske postaje Murska Sobota poročajo, da so prijeli mladoletnega V. T., ki si’je protipravno pridobil' premoženje v vrednosti 342.500 tolarjev. Osumljen je stikanja po OŠ I v Murski Soboti, v knjigarni Dobra knjiga, tovarni Mura, gostišču Pri Emili, trgovini Glava in peta, kioskih Jagoda, Giros, Gujžna, Malica pri Janezu, Burek, Sadje in zelenjava ... Odnašal je predvsem denar, ki ga je potreboval za nakup mamil. Policisti bodo podali zoper osumljenca ovadbo javnemu
tožilcu.
S. S. ■
Kdo krši javni red?
6. aprila so obravnavali štiri kršilce, od katerih sta dva nagajala doma, dva pa na javnih mestih. - 7. aprila sta prav tako dva kršila javni red doma, eden pa na javnem kraju. - 8. aprila so policisti intervenirali šestkrat: trikrat zaradi »hude ure« v zasebnih prostorih in trikrat, ker so se občani nedostojno vedli na javnih mestih. Pet se jih je po prihodu policije pomirilo, eden - bil je voznik osebnega avta - pa s kršitvijo ni prenehal in je žalil policiste, pa so ga tudi zato pridržali do iztreznitve. -9. aprila, na Gospodov dan (nedelja), je bila ena uradna kršitev na domu, zato pa toliko več (tri) v gostilnah. - 10. aprila so policisti šestkrat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega trikrat na javnih in trikrat v zasebnih prostorih. Vsi so se potem pomirili.
»Vroče« pa je bilo tudi na območju mariborske policijske
uprave. Samo dva »zgleda«: lenarški policisti so pridržali avtomobilista G. G. iz okolice Ptuja, ki ni upošteval odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje motornega vozila. - Policisti PP Maribor pa so dali v treznilnico B. Z. iz okolice Lenarta, ki je hotel nadaljevati vožnjo z osebnim avtom, četudi je komaj stal. - Po učinkom alkohola pa je bil tudi 50-letni Š. K. iz Murske Sobote, ki so ga obravnavali šentiljski policisti, kajti tudi on je menda hotel nadaljevati vožnjo, četudi je bil »nacejen«. Š. S. ■
Spet jo je skupil kolesar
Večja operativna učinkovitost
o besedah predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota Ernesta E6ryja na sobotnem občnem zboru je minulo leto potekalo v znamenju pomembnih dogodkov in rezultatov. V prvi vrsti gre za nakup nove gasilske opreme, zlasti sodobnega gasilskega vozila Mercedes, ki je stal približno 40 milijonov tolarjev in je ogromna pridobitev za večjo operativno učinkovitost. Vrednost gasilske opreme pa znaša okrog 35 milijonov SIT. Največ denarja je zagotovila mestna občina, omeniti pa je treba še obrambno ministrstvo, požarni sklad in zavarovalnico Triglav. Za zdaj so se odzvali tudi v Pomurski banki in Eurestu, zato so prepričani, da bodo letos zbrali še dodatne štiri milijone.
Kot je navedel poveljnik društva Franc Cipot, so v letu 1999 opravili 52 intervencij z 80 gasilskimi vozili in 567 delovnimi urami, pri čemer je bilo angažiranih 780 gasilcev. Skupni stroški znašajo več kot 2,7 milijona tolarjev. V prvih treh mesecih letos so opravili že 24 intervencij. Na tem
področju je bilo zelo dobro sodelovanje s centrom za obveščanje. V minulem letu so si veliko prizadevali tudi za kadrovsko rast, predvsem z vključevanjem mladih, vendar so le delno uspeli. Posebno skrb so namenili strokovnemu usposabljanju in ureditvi gasilske zbirke, za kar se je
posebej angažiral častni poveljnik Franc Gomboc. Ob sprejetju programa dela za leto 2000 so omenili vrsto nalog. Tako bodo nadaljevali z usposabljanjem dveh desetin gasilske mladine, s čimer bodo pridobili nove operativce. Prav tako nameravajo okrepiti sodelovanje z drugimi gasilskimi društvi in izvajalci javne gasilske službe, posebej s sistemom za zaščito in reševanje. Ukvarjajo pa se tudi s servisno dejavnostjo, s katero skoraj v celoti ustvarjajo sredstva za zagotavljanje stalne pripravljenosti gasilcev. Pri tem pričakujejo večjo gmotno pomoč lokalne skupnosti. Vsake tri mesece pa bodo izdajali informativni bilten in s tem širšo javnost bolje seznanjali s svojo dejavnostjo. M. JERŠEi
5. aprila se je zgodilo v Pomurju deset nesreč, v katerih pa se ljudje niso huje poškodovali, ampak je nastala le materialna škoda. - 6. aprila so bile štiri nesreče, ki so se končale le z gmotno škodo. - 7. aprila se je zgodilo deset nesreč in v vseh so jo huje odnesli le avtomobili. - 8. aprila se je zgodilo osem nesreč; v eni se je poškodoval voznik kolesa z motorjem, v drugih pa je nastala le gmotna škoda. - 9. aprila so policisti
obravnavali tri prometne nesreče in vse so imele za posledico materialno škodo.V ponedeljek, 10. aprila, sta se zgodili v Pomurju dve prometni nesreči. V eni je nastala le materialna škoda, zato je posebej ne omenjamo. Prometna nesreča s hudo poškodbo pa se je zgodila ob 17.05 v Ljutomeru, ko se je 50-letni kolesar Zvonimir P. iz Ljutomera pripeljal po Ulici Jana Baukarta in izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila 20-ietnim Davorinom P. izVodranec, ki se je pripeljal po Prešernovi ulici. Čeprav je avtomobilist zaviral, je avto zadel kolesarja, ki je nato padel na pokrov motorja in v vetrobransko steklo, od tam pa ha tla. Kolesar se je hudo poškodoval. Na vozilih je škode za 150.000 tolarjev. Š. S. I
18
ŠPORT	13. april 2000, TONIK
Razmišljanje
Potrošnik
preseneča nogometno javnost
Nogometaši Potrošnika iz Beltinec, ki so se po jesenskem delu prvenstva v prvi državni ligi brez zmage znašli na zadnjem mestu in se sprijaznili, da bodo v prihodnji sezoni igrali v drugi državni ligi, vedno bolj presenečajo slovensko nogometno javnost V prvih treh krogih tretjega dela prvenstva v nogometni ligi Si. mobil so dosegli dve zmagi in en neodločen rezultat, čeprav so dve tekmi igrali na gostovanjih, in so takoj za državnimi prvaki Mariborom, ki je dosegel tri zmage. Beltinčaniso v Ljubljani igrali z Olimpijo neodločeno 3:3 (vodili so že s 3:0), doma premagali Primorje z 2:0 in Korotan na Prevaljah z2:1. Najbolj odmevna je vsekakor zmaga Potrošnika na Prevljah, ko je premagal Korotan, saj so Korošci računali na zanesljivo zmago na poti do evropskega pokala. Čeprav so nastopili brez Zlatarja in Bukovca, so dosegli prvo letošnjo zmago na gostovanjih, hkrati pa je to prva zmaga Potrošnika na Prevaljah. Takega čudeža prav gotovo nihče ni pričakoval, zlasti še, ker so se Beltinčani znašli v hudih organizacijskih in finančnih težavah in so ostali brez tujih igralcev (trenutno igrata leAdjei in Zorica). Mladi Beltinčani pa vedno bolj dokazujejo, da znajo igrati nogomet in da so bili doslej preveč zapostavljeni pred tujimi igralci. Nogometaši Mure so se z gostovanja v Celju zopet vrnili brez točke, čeprav bi si jo zaslužili. Nadaljuje se neučinkovitost napadalcev, ki kljub idealnim priložnostim ne znajo zadeti mreže. Srečujejo pa se tudi s poškodbami in kartoni, tako da moštvo nikoli ne igra kompletno. Tudi tokrat je Mura v Celju nastopila oslabljena, brez Nemca, Lukiča in Žilavca, kar se je v igri gotovo poznalo.
Prekmurska drugoligaša sta ostala v dvajsetem krogu brez točke. Črenš-ovce, brezPleja, Pintariča, Vonja, Gruš-kovnjaka in Kuzme, je doma premagal Šentjur zaradi boljše igre v prvem polčasu, ko so gostje po napakah domače obrambe dosegli dva zadetka V nadaljevanju so Črenšovci zaigrati nekoliko boljše, vendar več kot častnega zadetka jim ni uspelo doseči. Po dobrem štartu v spomladanskem delu prvenstva so nogometaši Nafte tesno izgubili v Ivančni Gorici, vendar so nastopili precej oslabljeni, brez D. Novaka, Šabjana in Drvariča.
V tretji državni nogometni ligi vzhod sta vodeči moštvi zanesljivo zmagali. Renkovciso doma premagali Kemo iz Puconec, ki jo vodi novi trener Jože Rous, Odranci pa so dosegli visoko zmago v Veliki Polani. Veržej je presenetljivo, vendar zasluženo premagal Čardo vMartjancih, Goričanka pa Kobilje, ki spomladi še ni osvojilo točke. Turnišče, čeprav oslabljeno, brez Kamnika, Benka in Emiše, je v Križevcih premagalo Lesoplast in doseglo tretjo zaporedno zmago. V Bakovcih je Hotiza doživela prvi spomladanski poraz Na derbi tekmi moštev z dna lestvice med Tromejnikom Sloveniko in Bratonci so prepričljivo zmagali gostitelji in se prebili na enajsto mesto, medtem ko so se Bratonci znašli v nevarnem položaju.
V prvi medobčinski nogometni ligi burska Sobota je vodeči Rakičan nepričakovano igral neodločeno z Gradom na domačem igrišču. Tišina je s težavo premagala Puščo, Lipa je slavila v Ljutomeru, Cankova na Hodošu, Apače v Prosenjakovcih, Serdica pa je osvojila prvo spomladansko točko v igri z Ižakovci. Stanje na lestvici se ni spremenilo.
V prvi medobčinski nogometni ligi Lendava je bila derbi tekma kandidatov zavrh lestvice v Nedelici med Nedelico in Bistrico. Zmagala je Bistrica in povečala vodstvo na lestvici. Zmage Čentibe v igri z Dobrovnikom, Panonije z Olimpijo in Lakoša s Petišovci so bile
pričakovane
FERI MAUČEC«
Košarka
Pomurje Skiny med osmerico prvoligašev
Nogometna liga Si. mobil
Končana je bila letošnja tekmovalna sezona v prvi državni ženski košarkarski ligi, kjer je sodelovala tudi ekipa Pomurja Skiny iz Murske Sobote. V rednem delu prvenstva so Sobočanke zasedle osmo mesto in skupaj s košarkaricami Odeje Marmor iz Škofje Loke v končnici prvenstva igrale za razvrstitev od 7. do 12. mesta. Med šestimi ekipami so Sobočanke zasedle drugo mesto oziroma osmo in si s tem zagotovile obstanek med osmimi najboljšimi ekipami v prvi državni ligi. Zanimivo je, da so igrale košarkarice Pomurja Skiny v končnici boljše na gostovanjih kot na domačem igrišču. V gosteh so namreč premagale vse nasprotnice, medtem ko so doma doživele tri poraze z Jesenicami, Odejo Marmor in Postojno. S to uvrstitvijo so pri Pomurju Skiny zelo zadovoljni, saj je imel trener Alojz Grmič v ekipi same mlade domače in premalo izkušene igralke. Poleg tega pa večina igralk študira, tako da nekatere med njimi niso mogle redno trenirati. K doseženemu uspehu je veliko pripomogel tudi njihov pokrovitelj Skiny, saj brez njegove pomoči ne bi mogle tekmovati. S tako politiko bodo v klubu nadaljevali tudi v prihodnje. V ekipi bodo nastopale le domače igralke, možnost vključevanja pa bodo dali tudi mladim igralkam. V klubu bi bili zelo zadovoljni, če bi prišlo do ustanovitve meddržavne ženske košarke lige, v kateri bi igrali prvi dve najboljši ekipi Ježica in Celje, ki imata najboljše domače in tuje igralke, medtem ko
Košarkarice Pomurja Skiny iz Murske Sobote, članice prve državne lige. Stojijo od leve: Lena Gabor (pom. trenerja), Anita Horvat, Marina Glišič, Mira Svetina, Alenka Ori, Sandra Mate, Alojz Grmič (trener); čepijo: Sara Pušenjak, Martina Fefer, Daša Gorčan, Ivana Huzjak in Natalija Kerec.
Mura: Maribor 1:3
Murska Sobota- Mestni stadionvFazaneriji. gledalcw2.000. Sodnik: Čeferin (Kranj). Strelci: 0:1 DjurancMČ(21),0:2čeh(45), 1:2Ctašak(50),1:3Bcego(78).
Mura: Nemec, Bagola (Pima), Cifer, Dominko, Ošlaj, Mesarič, Žulavec, Lukič, Vogrinčič, Preininger(Fras), Dvoršak.
Korotan : Potrošnik 1: 2
Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 900. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 0:1 Antolin (13), 1 :1 Stojanovič (66), 1 : 2 Adjei (82).
Potrošnik: K. Zver, Cener, Ulen, Zorica, Kavaš, Tratnjek, Horvat, Antolin, Kokaš, Adjei, Škafar.
Publikum: Mura 2:1
Celje - Igrišče na Skalni kleti, gledalcev 400. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelci: 1: 0 Bogatinov(7), 1:1 Došak(12 - 11 m), 2:1 Gobec(46).
Mura: Kamnik, Gabor, Cifer, Dominko, Ošlaj, Mesarič (Bagola), Ristič, Novak (Petrovič), Vogrinčič, Dvoršak, Munishi (Fras).
2. SNL
preostale ekipe v glavnem tekmujejo z domačimi igralkami. S tem bi državno prvenstvo postalo tudi zanimivejše. V Košarkarskem klubu Pomurje Skiny tudi uspešno delajo z nižjimi selekcijami, saj sta kadetinjam za las ušli četrto mesto in tekmovanje za naslov prvakinje, deklice pa so zaradi sistema tekmovanja zasedle deseto mesto, ki pa ni realno, saj so bile ekipe v vzhodni skupini veliko močnejše kot v zahodni. (Feri Maučec)
Odeja Marmorl O 9 1760:525 1 9
Pomurje Skiny 1 0 7 3703:586 1 7
Pokal Claudiji shop Beltinci
V Lendavi je bil zadnji krog tekmovanja v pomurski košarkarski ligi. Rezultati: Miarte: Plastron 48:58, Plastron: Claudia shop 33:62 in Miarte: Claudia shop 55:58. Naslov pomurskega prvaka je osvojila ekipa Claudia shop iz Beltinec s 24 točkami pred Plastronom iz Gornje Radgone, 16, in Miartami iz Lendave, 14 točk. Najboljši strelec na zadnjem turnirju je bil Roman Dominko (Claudia shop) s 43 koši. Za prvo mesto je prejela Claudia shop iz Beltinec, ki jo vodi trener Danilo Horvat, pokal. (K. Glažar)
Visoka zmaga, a prepozno
V zadnjem krogu končnice tekmovanja v moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ iz Murske Sobote v Ljubljani visoko s 97 : 80 (51 : 31) premagala Bežigrad. Žal je prišla zmaga prepozno, saj bo igrala zaradi boljšega medsebojnega srečanja kvalifikacije za vstop v prvo državno košarkarsko ligo Nova Gorica. Radenska
Creativ je tako zasedla tretje mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Strelci: Žakula, 21, Niderl, 16, Oček, 12, Meško 11, Karlo, 11, Besedič, 11, Želj, 11, Bratkovič, 2, in Ulaga, 2.
Kemoplast 28 20 82518:2263 48 Nova Gorica 28 18 102218:2171 46 Redenska Crealiv28 18 102269:2105 46 Bežigrad 28 18 102160:2058 45
Speedway
Koren in Lekše nista imele sreče
V Prelogu je bila druga dirka za državno prvenstvo posameznikov v speedwayu. Po pričakovanju je tudi tokrat zmagal naš najboljši speedwayist Matej Ferjan. Sodelovala sta tudi Lendavčana Gerhard Lekše in Jože Koren, ki pa nista imele sreče. Lekše je padel in odstopil, Korenu pa je dvakrat odpovedal motor, tako da je v zadnjih dveh nastopih vozil s sposojenim motorjem. Tako je Lekše pristal na 7. do 8., Koren pa na 9. mestu. V nedeljo, 16. aprila, ob 15. uri bo na stadionu v Petišovcih pri Lendavi tretja dirka posameznikov in prva od petih, ki bodo letos v Petišovcih (28. maj, 1. julij, 20. avgust in 17. september). (AM)
Rokomet
Pomurka vodila, a izgubila
V devetnajstem krogu prvenstva v državni moški rokometni 1. B-ligi je Sevnica premagala Pomurko Krog Bakovci z rezultatom 23: 20 (13:14). Rokometaši Pomurke so tokrat igrali dobro, večji del tekme vodili (17 :16), a so po zaslugi sodnikov zmagali domačini. Pomurka Krog Bakovci: Hanc, D. Kolmanko, Lovenjak 2, Hegeduš, A. Vereš 6, S. Buzeti 2, D. Buzeti 6, B. Vereš, Ritonja 4, Sečko, Roškar, Husar. Pomurka igra v soboto (19) v Murski Soboti z Besnico.
Pomurski derbi dobil Arcont
V dvajsetem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je bil v Razkrižju pomurski derbi med Razkrižjem in Arcontom iz Radgone. Po pričakovanju so zmagali Radgončani z rezultatom 35 : 23 (18 : 10). Razkrižje: Budna, Makovec 3, M. Zajnkovič, B. Zajnkovič 5, Kosec 1, Sedmak 4, Kern, Sitar, Ovsenjak9, Hedžet 1, Carovič, Ritlop. Arcont Radgona: Leskovar, L. Klun 1, Pintarič 1, Hojs 2, Smolko 8, Trbuc 5, Zorko 5, Fartek 2, Šic, N. Klun 8, Petraš 1, Bogdanovič, Žinkovič 2, Mihalič.
Odbojka
Zmaga in poraz Ljutomerčank
V končnici državnega odbojkarskega prvenstva za ženske za tretje mesto je Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera v drugem krogu v Ljutomeru premagala Novo Gorico s 3:0 (25:17, 25: 22, 25:18) in izenačila rezultat na 1 :1. V tretjem, odločilnem krogu, pa je Nova Gorica premagala Ljutomerčanke s 3:1 (25:13,25 : 18,23: 25, 25:12) in tako zmagala z 2:1. Ljutomerčanke so tako zasedle četrto mesto. Za Zavarovalnico Maribor Ljutomer so tekmovale: Vrbnjak, Drevenšek, Pirher. Oletič. Kolar. Šoštarič. Kodila. Moreč Gomboc .liireš Tretiniak (NŠ1
Postojna Domet Jesenice Domžale	1 0 5 5605:628 1 0 4 6619:616 1 0 4 6606:608			15 14 14 11
	10 1		9467:797	
l.liga Si. mobil				
Maribor	2518		5 2 66:25	59
Gorica	2514		5 6 38:25	47
Rudar	2513		6 6 36:24	45
Korotan	2511		7 7 46:33	40
Primorje	2510		8 7 42:35	38
Olimpija	2511		311 51:45	36
Publikum	25	8	1 1 6 34:34	35
Dravograd	25	7	9 9 31:40	30
Domžale	25	8	5 1 2 33:42	29
Mura	25	8	4 1 3 33:37	28
Potrošnik	25	3	6 16 18:54	15
Pohorje	25	2	5 18 14:48	11
2. SNL				
Koper	2015		3 2 58:14.	48
Tabor	2015		2 3 43:9	47
Elan	2013		2 5 37:22	41
Šmartno	2012		4 4 40:28	40
Železničar	2011		3 6 28:17	36
Aluminij	2010		3 7 39:24	33
Zagorje	20	8	4 8 30:24	28
Triglav	20	8	2 1 0 26:27	26
Jadran	20	6	8 6 21:24	26
Šentjur	20	7	5 8 21:32	26
Iv. Gorica	20	7	3 1 0 29:32	24
Nafta	20	5	5 10 17:34	20
Rogoza	20	5	411 16:35	19
Drava	20	4	6 10 18:26	18
Črenšovci	20	2	4 14 14:52	10
Avtoplus	20	1	4 15 10:46	7
3. SNL vzhod				
Renkovci	1714		3 0 32:10	45
Odranci	1712		2 3 41:12	38
Bakovci	17	9	2 6 31:15	29
Čarda	17	9	2 6 31:16	29
Goričanka	17	7	5 5 25:18	26
Hotiza	17	7	3 7 35:29	24
Kobilje	17	6	5 6 30:35	23
Veržej	17	6	4 7 29:32	22
Kerna	17	5	5 7 27:36	20
Lesoplast	17	5	4 8 26:32	19
Tromejnik	17	3	6 8 28:33	15
Turnišče	17	4	310 19:36	15
Polana	17	4	3 10 18:45	15
Bratonci	17	2	510 18:41	11
l.MNL MS				
Rezultati - 14. krog
Serdica : Ižakovci 1 : 1
Hodoš : Cankova 2 : 4
Ljutomer: Lipa 1 : 2
Rakičan : Grad 0 : 0
Pušča : Tišina 0 : 1
Prosenjakovci : Apače 0 : 2
Rakičan	1 41 0	4	0	41:12	34
Tišina	1 4 9	5	0	37:20	32
Lipa	1 41 0	1	3	34:19	31
Apače	1 4 9	3	2	39:14	30
Ižakovci	1 4 6	6	2	28:18	24
Cankova	1 4 5	3	6	33:27	1 8
Serdica	1 4 5	2	7	35:23	1 7
Grad	1 4 5	2	7	24:23	1 7
Ljutomer	1 4 4	3	7	19:37	1 5
Hodoš 1 4 2 2 1 0 16:46 8
Pušča 14 1310 14:40	6
Prosenjakovcil 4 1 013 10:51	3
l.MNL Lendava
Rezultati - 12. krog
Olimpija : Panonija 0 : 4
Čentiba : Dobrovnik 3 : 0
Lakoš : Petišovci 4 : 1
Nedelica : Bistrica 1 : 3
Bistrica	1 2	8	2	2	40:12	26
Panonija	12	6	5	1	31:20	23
Čentiba	1 2	7	1	4	30:21	22
Nedelica	1 2	7	1	4	29:21	22
Lakoš	1 2	5	3	4	18:20	1 8
Dobrovnik	1 2	3	3	6	16:27	1 2
Olimpija	1 2	2	2	8	17:27	8
Potičnuni 10 1 lin 1 a-a? A
Črenšovci: Šentjur 1:2
Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Blatnik (36), 0:2 Pipenbaher(45), 1:2 Da. Horvat (89).
Črenšovci: Karoli (Hanžekovič), Da. Horvat, Hartman, B. Horvat, Zelko, Brunec, Pucko (Tratnjek), Gomboc, De. Horvat (Kreslin), Godina, Kustec.
Ivančna Gorica: Nafta 1:0
Ivančna Gorica - Mestni stadbn, gledalcev 350. Sodnik: Vozlič (R. Slatina). Strelec: 1 : 0 Bracovič(74).
Nafta: Starovasnik, Hozjan, Varga, Balantič, Gyurkač (Horvath), Zver, Gerenčer (Gybrkoš), Novak, Utroša, Tompa, Baša.
3. SNL vzhod
Čarda: Veržej 1:2
Marjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 80. Strelci: 0:1 Ropoša (13), 0:2 Sunčič (50), 1 :'2 Malus (60).
Čarda: Fekonja, Čarni, Meničanin, Jaklin, Antolin, Horvat, Vigrinčič (Lang), Titan (Matuš), Kerec, Lipič, Časar.
Veržej: Balažič, Kavaš, Kosi (Fras), Hanžekovič (Pongračič), A Osterc, Pučko, Sunčič, Cmrečnjak, Ropoša, Puhar, Kolbl (Prašnički).
Tromejnik - Slovenica: Bratonci 4:0	*
Kuzma - Igrišče Tromejnika- Slovenice, gledalcev 250. Sodnik: Jeneš (Petišovci).
Strelci: 1 :0 B. Horvat (30), 2:0 Kulcsar(47), 3:0 Cener (76), 4:0 Kulcsa^eO).
Tromejnik-Slovenica: Husar, H. Zrim (Hajdinjak), Bence, Šinko, J. Horvat, Cener, D. Horvat, Kovač, B. Horvat (G. Zrim), Šalamon, Kulcsar.
Bratonci: Kuzma, Koren, Gy6rek, Jerebic, Markovič, Fras, Lopert, Ivančič (Mlinarič), Panker, Tkalec, Vinkovič.
Renkovci: Kerna 4:1
Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 200. Sodnik: Lešnik (Rošnja). Strelci: 1 :0 Litrop(7),2:0S. Bojnec(17),3:0Plej(26),3:1 Kuhar(29),4:1 D.Ritiop(65).
Renkovci: A. Lebar, Plej (Balažič), Kerman, Nežic, S. Bojnec, Litrop (Grabar), R.
Bojnec, Faršang (Felbar), Kocet, S. Lebar, D. Ritlop.
Kerna: Maučec, D. Banfi, Vinčec (Dani), Ivančič, Sočič, Maček, Škedelj, Kuhar, Bočkorec, Kutoš, B. Banfi (Uršič).
Lesoplast: Turnišče 1:2
Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev900. Sodnik: Damir(Ptuj). Strelci: 0:1 Lutar (26), 0:2 Vegič (47 -11 m), 1:2 Kerčmar (52).
Lesoplast Basarič, Šebok, Malačič, Ulen (Varoš), Cor, Čerpnjak, Škeriak, Kardoš, Oršoš, Kerčmar, Čahuk.
Turnišče: Dominko, Lutar, J. Pucko, Prendl, Mujdrica, D. Pucko, Mertik(Černi), Perša, Vegič, Škafar, P. Zver(B. Lebar)
Bakovci: Hotiza 2:0
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelca: 1 :0 Verban(67), 2:0Cotter(73).
Bakovci: Luk, Holcman, Živič, Horvat, Grantaša, Donša (Slana), Verban, Viher, Cotter, Fajdiga, Recek.
Hotiza: Plej, Hozjan, Albin Lackovič, Kolar, Farkaš (Petkovič), Albert Lackovič, Kerek, Robert Lackovič (Oletič), Ritlop, Koudila.
Kobilje: Goričanka Big Fun 2: 5
Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 200. Sodnik: Kopajnik (Hajdina). Strelci: 0:1 Kosednar (35), 0:2 Ficko (50), 1:2 Laci (54), 1:3 Kosednar(60), 2:3 Laci (65), 2:4
2. MNLMS
Rezultati - 14. krog
Slatina: Šalovci 4:0
Rotunda : Dokležovje O : 2
Gančani : Roma 1 : 1
Bogojina : Makoter 0:10
Roma Dokležovje Slatina Makoter Gančani Šalovci Rotunda Bogojina
1411 2 1 47:14 14 8 3 3 45:16 14 8 3 3 36:16 1 4 7 2 5 39:21 1 4 6 4 4 37:29 14 3 3 8 25:38 14 2 111 13:50 14 1 2 11 28:86
35
27
27
23
22
12
7
5
2. MNL Lendava
Rezultati - 12. krog
Žitkovci : Nafta vet. 2 : 4
Graničar: Kapca 1 : 2
Mostje : Dolina 2 : 0
Nafta vet.	1 21	0	0	2	28:17	30
Kapca	1 2	6	3	3	28:20	21
Žitkovci	1 2	6	0	6	30:24	1 8
Graničar	1 2	5	1	6	27:18	1 6
Mostje	1 2	4	2	6	23:35	14
Rnlinn	1	O	1	O	O	1 O-OC	C
Kosednar (75), 2:5 Kosednar (89).
Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Šijanec, J. Bukovec, Ban, Gregorec (Turner), Trajber, Martinček, Laci, Kocet.
Goričanka Big Fun: Nemec, Buček, Gider, F. Vogrinčič, Ficko, Kren (Frčko), Šuša, Lapoša (Turza), Kosednar, S. Vogrinčič (Kolar), Poredoš.
Polana: Odranci 0:5
Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 450. Sodnik: Šegula (Dornava). Strelci: 0:1 Kavaš (6), 0:2 R. Berendijaš (19), 0:3 Kavaš (68), 0:4 S. Vrag (79), 0: 5 Karaš (82).
Polana: R. Žižek, Prša, Laki, Z. Hozjan (Muller), Kranjec, Gabor, Biro, Imre (Horvat), Klujber, Baranja (Kerčmar), J. Hozjan.
Odranci: Marič, Kreslin, Kerčmar, R-Berendijaš (Zadravec), Hozjan, S. Vrag, D. Vrag (Gostan), Mertik, B. Berendijaš,
fiSIlI , 13. april 2000
ŠPORT
19
Šport od tod in tam
Rokoborba - V torek je odpotovala v Moskvo na evropsko prvenstvo slovenska članska reprezentanca, ki jo sestavljajo tekmovalca Rade Bačič (69 kg) in Slavko Zec (76 kg), trener Milan Nenadič in generalni sekretar RZS Boris Barač. Tekmovanje, ki bo tudi kvalifikacijsko za olimpijske igre, bo končano v nedeljo, 16, aprila. (FM)
Judo - Evropskega ekipnega prvenstva univerz v judu, ki je bilo v Parizu, seje udeležila tudi Univerza v Ljubljani in med 17 ekipami zasedla tretje mesto. Moška ekipa šolskih pasov Univerze Ljubljana, v kateri je nastopil tudi član Borilnih veščin Budo šport Lendava Peter Škalič, je zasedla drugo mesto. (FM)
Badminton - Na mednarodnem prvenstvu Hrvaške so med tekmovalci iz 22 držav sodelovali tudi Lendavčani. Najuspešnejši je bil Ukrajinec Denis Pešehonov, ki je v prvem krogu pramagal Madžara Horvata z 2 :0, nato pa izpadel in se uvrstil med petnajsterico. Miha Horvat, Martina Bukovec in Simona Koncut so izpadli v prvem krogu. (FB)
Badmdinton - Na državnem prvenstvu (do 19 let) v badmintonu, ki je bilo v Lendavi, sta se od gostiteljev dobro odrezala Miha Horvat in Simona Koncut, ki sta zasedla drugi mesti. Novak -Novak sta bila tretja pri moških dvojicah, Koncut - Klemenčič (Mirna) pri ženskih dvojicah, Novak - Koncut pa peta pri mešanih dvojicah. (FB)
Košarka - V Radencih je bil tradicionalni mednarodni košarkarski turnir veteranov. Med štirimi ekipami iz Madžarske in Slovenije je zmagala Lendava, ki' je premagala Nagykanizso s 63:24 in Radensko z 58:48. Radenska je premagala Zalaegerszeg s 55 :48. Vrstni red: 1. Lendava, 2. Radenska, 3. Nagykanizsa in 4. Zalaegerszeg. (OB)
Kros - ŠD Gerlinci organizira v nedeljo, 16. aprila 2000, ob 11. uri na športnem igrišču v Gerlincih tekmovanje v krosu ob Kučnici. Tekmovali bodo mladinci in mladinke, starejši mladinci in mladinke ter člani in članice na 1000, 2200 in 3300 m. Prijave bodo zbirali uro pred startom. Dodatne informacije 041 255 511. (FM)
Nogomet - V Odrancih je bila prijateljska mednarodna nogometna tekma ženskih ekip Odranec in prvoligaške ekipe Viktorija iz Sombotela. Zmagale so gostje s 6:1. Časten zadetek za Odrance je dosegla Puhanova;(FH)
Karate - Na drugem pomurskem turnirju v karateju, ki je bil v Ljutomeru, so bili uspešni tudi Sobočani. V posameznih kategorijah stav katah zmagala Jan Berden in Mateja Gabor, v borbah pa Gregor Panker, Dejan Novak in Robert Žekš. Ekipno so zmagali malčice, ml. deklice in st. dečki. (FM)
Strelstvo - Končano je bilo tekmovanje v regijski strelski ligi z zračno puško. V A-ligi je zmagala SD Seb-eborci s 27 točkami pred SD Bakovci, 23, SD SCT in SD Gančani, po 21 točk. Med posamezniki je bil najboljši Janko Kuzma (SCT) s 3307 krogi pred Jožetom Trplanom (Strelec), 3304, in Goranom Maučecem (Bakovci), 3283 krogov. (FM)
Strelstvo - V Ormožu je bil prvi krog prve slovenske lige vzhod v streljanju na umetne golobe. Med devetimi ekipami je zmagala SD Radgona s 190 zadetki, SD ŠK Murska Sobota je s 179 točkami zasedla četrto mesto. Med posamezniki je zmagal Evgen Pap (MS), Milan Pelci (GR) je bil tretji. Med mladinci je zasedel Miha Šafarič (MS) prvo mesto, Danilo Pukl (GR) pa je bil tretji. (OB)
Šah - Na Turistični kmetiji Zelkov Pečarovcih je bilo šahovsko tekmovanje občine Puconci. Zmagala je ekipa Puconec s 7 točkami pred Pečarovci, 5, in Brezovci, 3 točke. Med posamezniki je bil najboljši Franc Kuhar iz Puconec pred Rudolfom Kuličem iz Brezovec in Jožetom Kerecem iz Prosečke vasi. (JS)
Karate - V Ljubljani je bilo prvo pokalno tekmovanje v karateju za nižje kategorije. Prva mesta v borbah so zasedli: Sara Horvat in Andreja Gomboc (obe Mura ken), Aleš Preglej in Mitja Čoki (oba Ljutomer), ekipno pa mlajše deklice (S. Berden, T. Berden, M. Gabor).
NK Lesoplast
Nove tribune v Križevcih
Pred dvema letoma so predali namenu v Križevcih v Prekmurju novo nogometno igrišče s klubskimi prostori, tokrat pa so odprli še nove tribune. Na slovesnosti sta govorila predsednik KS Križevci Štefan Kutoš ter župan Občine Gornji Petrovci in predsednik NK Lesoplast Križevci Franc Šlihtuber. Z otvoritvijo novih tribun so dokončno uredili športni center, na katerega so ponosni. Nove tribune s 700 sedeži so skupaj z otroškim igriščem in urejeno okolico vredne okrog 10 milijonov SIT. Investicijo so izpeljali v okviru proračune Občine Gornji Petrovci, pri gradnji pa so pomagali tudi domačini, zlasti pri urejanju okolice. Pri tem so jim veliko pomagali tudi razni pokrovitelji. Ob tej priliki je župan Franc Šlihtuber podelil zahvalne listine predstavnikom SCT-ja, Primorju iz Ajdovščine, Cestnemu podjetju Murska Sobota in Lovišču Kompas. Nove tribune so predali namenu podpredsednik NZS in predsednik MNZ Murska Sobota Tugomir Frajman, poslanec Geza Džuban in predsednik Zavarovanice Triglav Murska Sobota Jaroslav Karba. Dograjen športnorekreacijski center v Križevcih je pomembna pridobitev za ta del Goričkega. (FM, fotografija: JZ)
Karate
Radgoni šest, Tromejniku štiri prva mesta
V Radljah je bil peti SKI »KYU«turnirvkarateju. Sodelovalo je 191 tekmovalcev in tekmovalk iz 12 klubov. Lep uspeh so dosegli Radgončani, ki sov skupni uvrstitvi zasedli tretje mesto, zasedli pa so tudi šest prvih mest med posamezniki. Uspešni so bili tudi tekmovalci Tromejnika iz Kuzme, ki so zasedli štiri piva mesta med posamezniki. Od Radgončanov so v svojih kategorijah v katah zmagali Mišo Kralj, Dušan Slaček, Aleš Mauko, Sanja Valner, Natalija Muhič in Petra Kovač. Od Tromejnika Kuzma pasov katah zmagali Evgen Bunderla, Polonca Hull in Simona Gomboc. Drugi so bili: Denis Recek, Janez Rajbar(oba Kuzma), Domen Hodnik, Maja Vučko (oba Radgona). Tretja mesta pa so zasedli: Denis Madžar, Polonca Hull (oba Kuzma), Urban Grujič (Radgona). V borbah je med ženskami zmagala Polona Hull (Tromejnik), drugi je bil Janez Rajbar (Kuzma), tretja pa Natalija Muhič (Radgona). (FM)
Ficko tretji v Milanu
V Milanu v Italiji je bilo odprto mednarodno tekmovanje v karateju za kadete, mladince in člane v borbah. Med 485 tekmovalci je sodeloval tudi Denis Ficko (Civitas) in med kadeti v kategroiji nad 75 kg zasedel tretje mesto, kar je lep'ljspeh. (DS)
Šah	_______________________
Lea Števanec šesta
ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je organiziralo v Teniškem centru Mešič v Murski Soboti šesti letošnji konectedenski šahovski turnir. Med 65 šahisti je zmagal Dejan Zečevič iz Hrvaške z 8,5 točke. Najboljša ženska in pomurska šahistka je bila Lea Števanec, ki je zasedla s 6,5 točke šesto mesto, kar je lep uspeh. Tomi Gruškovnjak je s 6 točkami zasedel deseto mesto. Pionir Dejan Gjuran je zasedel s 5,5 točke štirinajsto mesto. Naslednji, peti konectedenski šahovski turnir bo v nedeljo, 30. aprila, v GD Prosenjakovci. (FM)
Gruškovnjak drugi na Bledu
Na Bledu je bil 21. šahovski festival, odprt mednarodni turnir, ki gaje pripravila Šahovska zveza Gorenjske Raddvljica. Lep uspeh je dosegel član ŠD Radenske Pomgrada Tomislav Gruškovnjak, ki je med 80 šahisti v skupini B s 7 točkami zasedel odlično drugo mesto. Lep uspeh sta dosegla tudi Štefan Režonja (Radenska Pomgrad), ki je s 5 točkami zasedel petnajsto, in Lea števanec (Ljubljanski ŠK), ki je s 5 točkami pristala na sedemnajstem mestu. (FM)
Namizni tenis
Tesen poraz Sobočanov
Pred štiristo gledalci, kar si je v Sloveniji na ligaških tekmovanjih v namiznem tenisu težko zamisliti, so se igralci Moravskih Toplic Sobote v osmini finala tekmovanja za Interpokal poslovili in tako niso uspeli ponoviti lanske uvrstitve v četrtfinale. V dramatičnem več kot štiri ure trajajočem srečanju so tekmo izgubili z domačo ekipo TTC Eilenburg, ki jo sestavljajo sami tujci. Priložnost je bila velika, saj so izgubili dve partiji, ki sta bili skoraj dobljeni. Vsi trije igralci so igrali dobro, posebno še Horvat in Kocuvan.
TTC Eilenburg: Moravske Toplice Sobota 4:3 (Šestak: Kocuvan 2:1, Goga: Horvat 2:1, Posfai: Unger 2:0, Hoferik - Fischer: Horvat - Unger 1:2, Šestak: Horvat 1 : 2, Posfai: Kocuvan 1 : 2, Goga: Unger 2 : 0). M. U.
Ocepek - Ropoša druga
V Cerknici je bilo državno mladinsko namiznoteniško prvenstvo. Med 77 igralci iz 24 slovenskih klubov je bilo tudi 7 igralcev Moravskih Toplic Sobote. Največ sta dosegla Ocepek - Ropoša v igri dvojic, sicer lanska kadetska prvaka, ki sta zasedla drugo mesto. Velik uspeh pomeni tudi tretje mesto dvojice Zavec - Gorčan. Med posamezniki sta se Zavec in Ocepek uvrstila med šestnajsterico. Pri mešanih dvojicah je pristal Zavec skupaj v Ludvikovo (Amgoni) med osmerico. M. U.
Hokej na travi Lek tretji v Nemčiji
V Nurnbergu v Nemčiji je bil mednarodni turnir v hokeju na travi. Med desetimi ekipami so sodelovali tudi hokejisti Leka 'iz Lipovec in dosegli lep uspeh. Lek je premagal v skupini B Niimberg z 1 :0 (Stanko) in Leipzig z 2:0 (Štiblar, Maučec), neodločeno 1 : 1 (G. Forjan) igral s Schvabachon ter izgubil z Meinzom z 0 : 2 ter v skupini zasedel drugo mesto. V končni razvrstitvi je bil Lek tretji. (FM)
Triglav premagal Svobodo
V tretjem spomladanskem krogu prvenstva v državni članski ligi so ho kejisti Triglava iz Predanovec premagali ljubljansko Svobodo s 3: 1 (Škrilec 2 in Puhan za Triglav ter Jenko za Svobodo).
Svoboda	9	7	0	2	17:9	21
Lek	8	5	0	3	28:10	1 5
Triglav	9	3	1	5	15:16	10
M. Toplice	8	3	1	. 4	4:1 1	1 0
M. Sobota 7 1 2 4 6:24	5
| Judo_____________ Zmaga Lendave na Ptuju
Na Ptuju je bilo mednarodno tekmovanje v judu za pokal Ptuja. Sodelovali so tudi Lendavčani in Sobočani ter se odlično odrezali. To še posebej velja za Lendavo, ki je bila ekipni zmagovalec in je zasedla šest prvih mest. Prva mesta v svojih kategorijah so zasedli: Dominik Dominko, Blaž Mlinarič, Luka Cojhter, Lea Benko, Sendi Lešnjak, Alenka Premoša (vsi Lendava) ter Maja Uršič (Murska Sobota). Druga mesta so zasedli: Tadej Radojčič (Borilne veščine Lendava), Rok Hozjan, Tadej Časar, Doris Žunič, Tadeja Rojko (vsi Lendava). Tretji so bili: Katarina Borovšak, Alen Rogan (oba MS), Luka Kotnjek, Sebastjan Čirič (oba Borilne veščine Lendava) in Robert Hajdu (Lendava). Peti mesti sta zasedla Boris Rudaš (Borilne veščine Lendava) in Sobočan Tilen Apšner. (FB, TK, FM)
Priznanja
Zlate plakete RŽŠ
Ob praznovanju 50-letnice Rokometne zveze Slovenije so podelili priznanja zaslužnim rokometnim delavcem in igralcem. Zlate plakete so prejeli med 60 nagrajenci iz rok predsednika RZS Zorana Jankoviča tudi trije Pomurci: Brane Klun in Radgone, Mirko Šeruga in Karel Dolgov (posmrtno), oba iz Murske Sobote.
Brane Klun - Več kot 37 let aktiven v radgonskem rokometu. Rokomet je začel igrati leta 1963 pri radgonskem Partizanu, nadaljeval kot dijak Srednje šolo za telesno vzgojo in kot študent Visoke šole za telesno kulturo, kjer se je uveljavil kot igralec in trener. Bil je najboljši strelec pomurske, štajerske in slovenske rokometne lige. S svojo levico je bil strah in trepet mnogim vratarjem. Po aktivnem igranju se je posvetil trenerskemu delu pionirjev, članov in članic. Uveljavil se je tudi kot
odličen organizator. Trenutno je sekretar RK Radgona.	Brane Klun
Je dolgoletni vodja radgonskih veteranov in glavni organizator tekmovanja v spomin na Mateja Klopčiča. Vodi tudi registracijsko knjigo RZS za Pomurje.
Karel Dolgov - Bil je eden najstarejših aktivnih rokometnih sodnikov. Rokometu se je zapisal leta 1961 kot dijak Srednje šole za telesno vzgojo v Murski Soboti. Po prenehanju aktivnega igranja je postal rokometni sodnik in to nalogo vestno opravljal vse do »sodniške upokojitve«. Zaradi bolezni v zadnjih letih svojega življenja ni bil več toliko na rokometnih igriščih, vendar je rokomet rad spremljal po televiziji.
Mirko Šeruga - Z rokometom se je začel ukvarjati leta 1969, ko je opravil
Mirko Šeruga
izpit za sodnika mladinca. Do leta 1976 je igral v raznih pomurskih klubih, ko je opravil izpit za republiškega sodnika. Leta 1983 pa je postal zvezni rokometni sodnik. Sodil je v različnih ligah, največ z Božom Babičem, v višjem rangu pa s pokojnim Karčijem Dolgovom. Potem je opravil izpit za kontrolorja in napredoval na državno 1. B-listo. Pred dvema letoma pa je uspešno opravil še izpit za državnega kontrolorja. Letos pasi želi napredovati na državno 1. A-listo. Prejeto priznanje mu je velika
spodbuda za še boljše delo. (FM)
Odbojka_________________
Ljutomerčanke
ponovile največji uspeh
Odbojkarice Zavarovalnice Maribor iz Ljutomera so zasedle na državnem prvenstvu četrto mesto in ponovile svojo najboljšo uvrstitev izpred dveh let. To je vsekakor lep dosežek, za kar ima poleg igralk velike zasluge tudi trener Janko Hochstatter iz Beltinec, ki je izključno z domačim kadrom pristal prav na vrhu slovenske ženske odbojke. Ljutomerčanke so.celo zapravile enkratno priložnost, da bi zasedle tretje mesto in dosegle največji uspeh v zgodovini prleške ženske odbojke. Toda v odločilnem srečanju z Novo Gorico je bila ena zmaga premalo. Trener Janko Hochstatter, ki mu je pomagal Dani Smodiš, takole ocenjuje pravkar končano državno prvenstvo: »Pred
Janko Hochstatter - trener ljutomerskih odbojkaric. (Foto: D. T.)
začetkom prvenstva se je težje poškodovala Mateja Kosi in nihče si ni upal
napovedovati tako visoke uvrstitve. V najboljšem primeru smo računali na četrto mesto, realno pa na peto ali šesto mesto. Toda igralke so z veliko željo in
borbenostjo nadomestile odsotnost Kosijeve. V rednem delu prvenstva smo nepričakovano izgubili le z novinkami v ligi Rogozo, zelo blizu pa smo bili zmagi v Kopru in Novi Gorici. Če bi zasedli tretje mesto, bi se v končnici izognili tekmi z državnimi prvakinjami iz Maribora. Sicer pa sem z doseženim zelo zadovoljen, zlasti še, ker smo v primerjavi s prejšnjo sezono izboljšali igro na bloku in tudi nekatere druge elemente odbojkarske igre. Že na prvi tekmi končnice v Mariboru
smo Infondu Braniku ponudili soliden odpor. Odlično smo zaigrali tudi za tretje mesto, vendar smo žal prvo že dobljeno tekmo v Novi Gorici izgubili. Spodrsljaj smo na tekmi v Ljutomeru popravili, vendar smo izgubili odločilno tretjo tekmo v Novi Gorici.« S četrtim mesto se tako Ljutomerčankam jeseni odpirajo vrata Evrope. Upati je, da se tokrat ne bo zataknilo pri denarju kot pred dvema letoma v tekmovanju za evropski pokal. Prav tako se pričakuje od vodstva kluba, da bo obnovilo pogodbo z dosedanjim trenerjem Jankom Hochtatterjem.
NIKO ŠOŠTARIČ
Squash
Zoran Repija DP
Squash klub PointSegrap e Veržeja je bil organizator državnega prvenstva tekmovalcev nad 35 letvsquashu. Lep uspeh je dosegel domačin Zbran Repija, ki je zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Repija je v finalu premagal Ljubljančana Antona Mohoriča s 3:2. Dušan Cvetko je bil šesti, Srečko Kavaš sedmi in Branko Kdveš(vsi MS)	(FM)
Strelstvo
Rajko Robnik in SD KF Tišina zmagovalca
V Murski Soboti je bilo finale strelskega tekmovanja Lige treh dežel. Ekipno je zmagala SD KF Tišina pred Ljutomerom in Zelenborom, med posamezniki pa Rajko Robnik (Ljutomer) pred Miroslavom Turkom (Zelenbor), Dragom Pertocijem (Tišina), Manuelo Rudolf (Ljutomer) in Majo Dular (Pomurka). S tem je bilo tekmovanje končano. Ekipno je zasedla prvo mesto SD Kolomana Flisarja s Tišine s 190 točkami pred Zelenborom, 178, Ljutomerom, 166, Pomurko MS, 164, Štefanom Kovačem Turnišče, 148 točk. Radgona je s 86 točkami deveta, Janko Jurkovič pa s 34 točkami štirinajsti. Med posamezniki je v skupni uvrstitvi zmagal Rajko Robnik (Ljutomer) s 4112 pred Miroslavom Turkom (Zelenbor), 4103, Dragom Pertocijem (Tišina), 4099, Manuelo Rudolf (Ljutomer), 4097, Majo Dular (Pomurka), 4095, Robijem Markojo (Turnišče), 4093, Brankom Bukovcem (Tišina), 4090, Milanom Svetcem (Radgona), 4086, in Gorazdom Kocbekom (J. Jurkovič), 4083. (FM)
20 MULARIJA i3.aprii 2000, VESTNIK
Varna povezava

Prvi pomladni tedni že nekaj let zapored ne prinašajo samo spremembe vremena na lepše, temveč napovedujejo tudi dogodek Microsoftove NT-konference, ki nosi letos še naslov Poslovni internet.
Organizatorji pravijo, da bo dogajanje med 8. in 10, majem v Portorožu namenjeno vsem, ki upravljajo podjetja in se srečujejo s strateškimi odločitvami, upraviteljem informacijskih tehnologij v podjetjih ter razvijalcem programskih orodij.
Vsi se bodo na številnih seminarjih in predavanjih seznanili z izkušnjami in posameznimi rešitvami vodilnih predstavnikov slovenskega gospodarstva ter 28 Microsoftovih razvojnih partnerjev.
Pripravili so tudi različne demonstracije in predstavitve konkretnih projektov, ki bodo udeležence obogatile še s praktičnimi idejami in uporabnimi vrednostmi. Poleg tega bodo imeli udeleženci tudi možnost individualnega posvetovanja s strokovnjaki.
Tematsko bo letošnja konferenca namenjena spletnemu poslovanju, upravljanju z znanjem in izzivom sodobnega poslovanja. Glavni pokrovitelj letošnje pete NT-konference bo slovenska podružnica podjetja Com.paq, ki je eden najpomembnejših Microsoftovih razvojnih partnerjev.
Študentje! Iščete naloge z izpitov, kolokvijev, zapiske in druge uporabne zadeve za študij? Jih imate, pa bi jih radi delili z drugimi? Želite obvestiti kolege o »žuru« ali
športnem dnevu, ki ga organizirate? Želite biti takoj po
elektronski pošti obveščeni, ko profesor objavi rezultate izpita?
To je samo nekaj podatkov s spletnih strani Virtualne univerze.
http://bozo_drot.tripod.com/
Vse o sezoni Formule 1 in opis vseh prog	dirk
sezone 2000. Stran je obnovljena 5 ur po vsakem dogodku na tekmi ali treningu.
http://www.pomurske-mlekarne.si
Mlekarna v Murski Soboti, zgrajena pred več kot štiridesetimi leti, vendar tehnološko sodobno opremljena, posluje kot samostojno podjetje od leta 1954.
http://www.studentski-servls.com/ turizem.html
VESTNIK NA INTERNETU:
Vse, kar morate vedeti, preden se odpravite na potovanje tako za popotnike kot turiste. Zbirka reportaž, linkov in turističnih informacij.
Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava.

Ko sem bila majhna, sem bila velikokrat bolna.
Že pri dveh mesecih sem imela vodene koze. Potem so se začeli prehladi in dobila sem kašelj, ki je »prešel« v laringitis. Nisem se ga mogla znebiti do četrtega leta. Ko sem bila stara štiri leta in pol, sem morala na prvo operacijo. Zdravniki so mislili, da mi je počil slepič, a so kasneje ugotovili, daje bila počena vranica. Tako sem pri eni operaciji ostala brez slepiča in brez vranice. Bila sem prvi primer tako majhnega otroka v bolnišnici s takšno operacijo, zato sem morala tri leta vsak jesti antibiotike.	,
Drugih resnih bolezni še nisem imela in upam, da jih tudi ne bom, saj je to, kar je bilo, že čisto dovolj.	SAŠA KOVAČIČ, 2.B
OŠ I M. SOBOTA
Stric Ivan nas je še zadnjič odpeljal na plavalni tečaj v Banovce. Pred vhodom v kopališče nas je že čakala učiteljica telesne vzgoje Žalika. Razveselila nas je z zanimivo novico: »Danes se bomo kopali v zunanjem bazenu!«
Najprej smo štiri deklice Nina, Petra, Ines in jaz preplavale petdeset metrov. Od dečkov je le Janez preplaval to razdaljo. Potem je Nina vrgla v vodo svojo gumico za lase. Deklice smo zaplavale pod vodo in jo iskale. Prva sem jo našla. Še smo plavale. Z Nino sva preplavali sedem krogov. To je bil pravi užitek. Tudi med potjo domov smo se zelo zabavali.
SANJA SMODIŠ, 3. RAZ.
OŠ JANKA RIBIČA CEZANJVECI
vade
Mnogi ste lahko, če ste se v soboto, 18. marca, potikali v nakupovalnem središču BTC v Murski Soboti, sodelovali v akciji Kapljica vode. Izvedli smo jo devetletkarji OŠ II Murska Sobota, akcija pa je bila namenjena reševanju problemov, povezanih s pomanjkanjem pitne vode.
Učenci, ki so prodajali priponke z imenom Kapljica vode, so imeli veliko dela. Poleg prodaje so morali odgovarjati tudi na vprašanja radovednih novinarjev. Vsakemu, ki je kupil priponko, stala je 350 tolarjev, so ponudili tudi pecivo in podarili mavrična sporočila, ki so jih napisali učenci sedlih razredov. Nekaterim so podarili tudi balon, Unicefov žepni koledarček ali papirnato rožo.Ob koncu smo skupaj z našo mentorico Dušanko Horvat ugotovili, da smo zbrali kar 71.000 tolarjev. Ta denar bomo poslali Unicefu, ki ga bo namenil ljudem v Afriki za pitno vodo.
JERNEJA PIRNAT, 7. B OŠ II M. SOBOTA
Blažu je bilo nekega dne zelo dolgčas, zato se je odločil, da bo šel po svetu.
Nekega dne je res odšel zdoma. S sabo je vzel starejšo sestro Stašo. Imela sta zelo veliko srečo, kajti na vrat na.nos je pripeljal pred njiju taksi in se ustavil. Taksist je odprl okno in jima rekel: »Pridita, lahko vaju odpeljem!«
»Prav, pa naju odpelji do pristanišča,« sta mu dejala.
Prijazen taksist ju je res odpeljal tja, kjer sta dve uri čakala na ladjo. Že sta se začela dolgočasiti, ko sta naenkrat zagledala nekaj velikega, kar je plulo proti njima.
»Ladja!« sta zakričala. Ko pa je tisto veliko priplulo blizu, sta ugotovila, da je bil kit velikan. Pozdravil ju je: »Dober dan! Kam pa, kam?«
»Greva okrog sveta,« sta odgovorila.
»Pridita na moj hrbet in odpeljal vaju bom, kamor želita.«
Blaž in Staša sta zlezla na kitov hrbet in odplavali so na odprto morje. Najprej so šli na Havaje. Tam sta spoznala veliko novih prijateljev. Zadnji dan pa so se srečali z družino in so srečno odšli domov.
STAŠA TOTH, 2. C OŠ III M. SOBOTA
Društvo Sožitje M. Sobota vsako leto organizira izobraževalni koneetedenski seminar za starše duševno manj razvitih otrok. Letos je bil ta seminar v Topolšici. Medtem ko so se starši izobraževali, so otroci ustvarjali v delavnicah, se sprehajali, kopali in pripravljali pester pevski program ob materinskem dnevu. Starši so veliko zvedeli o epilepsiji, zobozdravstveni preventivi in zakonodaji. Imeli so tudi predavanje o fizioterapiji z vajami za vse udeležence. Ob koncu seminarja so bili vsi zelo zadovoljni. M. BAČIČ
/C
Moj očka dela ne železniški postaji v Murski Soboti. Po poklicu je vlakovni odpravnik. Ima zeleno uniformo, rdečo kapo, loparček in piščalko. Dela v prometni pisarni, kjer ima računalnik, blagajno in telefon. S prometnim telefonom sporoča prihode in zamude vlakov. S piščalko in loparčkom pa daje znak za odhod vlaka. Tudi prihod vlaka mora počakati zunaj. Njegovo delo je odgovorno in naporno. V službi je ves dan. Dela tudi ob nedeljah in praznikih. Ta poklic mi je zelo všeč. Ko bom velik, bom tudi jaz železničar.
JELKO GOMBOC, 2. A OŠ CANKOVA MENTORICA: MARIJA HORVAT
Bil sem v gledališču na Ptuju. Gledališče je majhno. Sedel sem v parterju. Gledal sem igro Ana in kralj, ki je padel iz pravljice. Bilo je zelo lepo. Kralj je imel svojo palačo in se je vozil na kolesu. Ana ga je hotela spraviti v smeh, ker je bil zelo siten. Na koncu pa je šel srečen nazaj v pravljico. Tudi Ana je bila srečna in je odšla domov.
DARIO HORVAT, 1.RAZ.
OŠ SVETI JURIJ
/cedi na Maja
Na našem posnetku so Mateja Smej, Jasna Antolin in Sandra Červek, ki dokaj uspešno vodijo oddaje šolskega radia na kobiljanski osemletki. Program poteka večinoma med glavnimi šolskimi odmori. Vrtijo glasbo, tudi želje in čestitke, sporočajo aktualne in zanimive novice, občasno pa pripravljajo tudi posebne oddaje. Foto: JG

VESTNIK, 13. april 2000
NA SCENI
Lendavčani Juff gredo na Rock Otočec
endavska rock skupina Juff je zmagovalec izbora neuveljavljenih
bendov za nastop na letošnjem poletnem festivalu Rock Otočec 2000. Tako je ugotovila tričlanska žirija, v kateri so bili glasbenik Simon Lupšina, glasbeni urednik Bojan Kos in član skupine Psycho-Path Matej Šavel. Drugo mesto so prisodili Radenčanom Bleed On, tretje pa skupini Wrong iz Gornje Radgone, ki jo je prišel v disko Čarda bodrit poln avtobus oboževalcev. Tako ni čudno, da je Wrong dobil tudi največ glasov občinstva in obstaja možnost, da se bo skupaj z Bleed On tudi on uvrstili na
Rock Otočec.
Nasploh je prireditev izjemno uspela in minila v sproščenem razpoloženju brez vsakega izgr-
Film
Grdoba po ameriško
Hm Angleža Sama Mendesa Lepota po ameriško (American Beauty) je dobil letos pet Oskarjev (film, režija, glavna moška vloga, izvirni scenarij in fotografija), to pomeni, da bi to moral biti najboljši izdelek leta. Toda ali to drži tudi po njegovem ogledu? Absolutno - ne! Kvečjemu je glede na vse propagiranje in govorice, da je to končno sprememba v Hollywoodu, razočaranje.
Zanimiveje, da so ostali gledalci v Ameriki kljub pohvalnim kritikam profesionalnih recenzentov bolj skeptični. »Dobra igra, slab film,« je največkrat njihova ocena. In prav imajo. Zgodba o štiridesetletnem Lesterju Bur-nhamu (Kevin Spacey), ki skuša svojo krizo srednjih let rešiti s kajenjem trave, zalezovanjem najstnice in metanjem krožnikov ob steno, je na trenutke prav grda in bi si zaslužila predvajanje v kakšnem petkovem polnočnem terminu. Film, ki nas skuša prepričati, da se lahko nov smisel življenja najde v voajerizmu in prešuštništvu, lahko uspe samo v navidezno puritanski, a pod površjem zavrti Ameriki.
To je film, ki nima niti enega pozitivnega karakterja, a nas kljub temu hoče prepričati, da so vsi junaki; to je komedija, ki nas skuša prepričati, da je v bistvu drama, in drama, ki nas hoče prepričati, da je tragedija, in tragedija, ki hoče biti spet komedija, a na koncu ni eno ne drugo ne tretje. In sprememba? Seks, droge, nasilje, rasna nestrpnost, zvodeneli medčloveški odnosi... Ali je to res nekaj novega, na filmu še nevidenega? Premislite še enkrat. Vse, kar je grdega v Ameriki, boste našli v tem filmu, ki je poleg tega še zelo predvidljiv. Nekaterim kritikom je šel v nos lanskoletni zmagovalec Zaljubljeni Shakespeare, češ daje preveč osladen. Ampak iz te »osladnosti« se je človek lahko vsaj nečesa naučil. Kaj koristnega pa nas lahko nauči Lepota po ameriško? Popolnoma ničesar. Ampak v času Sreč, Ameriških pit in Lepot po ameriško je na žalost pač tako, da filmi, kot so Prebujevalec vesti (The Insider), Zelena milja (The Green Mile) in Talentirani gospod Ripley (The Talented Mr. Ripley), ter igralci, kot so Russell Crowe, Michael Clarke Duncan,
eda ali incidenta, čeprav se je v Čardi zbralo prek štiristo obiskovalcev. Grenak okus lahko ostane le skupinam Omet odpada iz
Zmagovalci izbora v Čardi: lendavska rock skupina Juff
American Beauty, ZDA, 1999. Režija: Sam Mendes. Igrajo: Kevin Spacey, Anette Bening, Thora Birch, Peter Gallagher, Scott Bakula, Mena Suvari. Dolžina filma: 2 uri. Na sporedu v soboškem kinu Park 26v 29. in 30. aprila ob 18. in 20.15,27. aprila ob 18. ter 28. aprila ob 20. uri.
Ko spet zaživiš
Tega besedila ne bom pisala zaradi samopomilovanja, čeprav.se bo mogoče nekomu tako zdelo. Ne. Pisala ga bom iz preprostega razloga - da kopčno premagam ta svoj strah pred odpiranjem srca in duše pred ljudmi, da povem,'kar mislim. Teme v bistvu ne bo. Ne bo pa tudi pisanja v prazno. Vsaj upam, da ne. Življenje jemljem kot eno veliko komedijo, sem velik optimist in težave, ki pridejo, skušam ignorirati. Pred nekaj leti pa ni bilo ravno tako. Vsak dan sem začela s slabo voljo, govorila sem si: »še en dolg, nepomemben in dolgočasen dan.« Nisem vedela, zakaj sploh živim, zakaj obstajam na tem svetu. Vse se je iz dneva v dan samo stopnjevalo, tako da sem povrhu vsega padla v depresijo. Oblegale so me črne misli, misli na samomor (večkrat sem ga poskušala storiti, vendar se je na koncu končalo s prerezano žilo na zapestju in na srečo sem se »streznila« ob pogledu na kri). In potem je prišlo to novo življenje. V meni je zrasel drugi jaz, druga oseba. To sem dosegla s svojo voljo, z ljubeznijo do sebe. Nikomur ne morem, reči, da sem mu hvaležna. Zahvalim se lahko samo
Maribora, Body Remover iz Murske Sobote in Popperkeg iz Ptuja, ki se niso uvrstile med prve tri. Še posebno slednji bi si zaslužili
Denzel Washington in Jude Law, ne morejo mimo sicer dobrega -a nič več kot to - Kevina Spaceya, avtomatizirane Annette Bening in ameriške enoumne predstave o višjem smislu življenja. TOMO KOLEŠ
sebi in s ponosom lahko rečem, da sem ponosna nase, da sem ponosna na to, kar sem sedaj.
J.Ž.
Nekomu...
To, kar bo sledilo, je namenjeno nekomu, ki gaje usoda ločila od mene in ga po več letih spet pripeljala nazaj. Spoznala sva se v najlepših, norih srednješolskih letih. Takoj, ko sva si podala roke, se je v meni nekaj zlomilo. Sledila so srečanja ob jutranji kavi in z vsakim njegovim »dobro jutro« in tistim znamenitim leskom v očeh me je bolj prevzemal. Potem so sledile samo najine minute, ki sva jih ukradla sredi pouka in sčasoma so to postale ure, ki sva jih preživela skupaj, ko sva oba »prešpricala« kako uro. Bila sem odvisna od njega, iskala sem ga v množici ljudi. Toda on je ostal s tak, kot je bil, ni čutil enako kot jaz. Dosti pisem in pesmi je bilo napisanih, tudi fizični obračuni niso izostali, ko je šlo zanj. Nisem pustila, da bi se kdorkoli vmešal med naju. Potem so naju poti ločile, zmagala je ona in ne jaz. Poražena sem se umaknila, toda v meni je ostal za vedno. Bolelo je! Najbolj to, da ni niti enkrat vprašal zame, da me ni poi-
višjo uvrstitev, a se je žirija odločila, da funky jazzerji iz Ptuja na festivalu open-air ne bi funkcionirali kot v klubskem prostoru. Toda njihov odrski nastop je bil prav gotovo boljši od kasnejših zmagovalcev, pri katerih se morajo naučiti večje spretnosti (pevec) in sproščenosti (oba kitarista) ter discipline (tudi po izteku časa niso želeli prenehati z igranjem), le glasbeno so že zreli. Prvi ponovni preizkus bo že v petek, 21. aprila, v telovadnici soboškega srednješolskega centra, ko bodo nastopili kot predskupina na koncertu Siddharte. Tu pa je še Vestnikov izbor šestih skupin iz Garde:
GLASBENA VIRTUOZNOST
1 .Popperkeg
2.Juff
3.Bleed On
ODRSKI NASTOP
1 .Popperkeg
2.	Bleed On
3.	Juff
SPREJEM PUBLIKE
1.	Juff
2.	Wrong
3.	Popperkeg	w
Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja!
Brez tebe
Dostikrat se zdaj vprašam, le zakaj k meni nisi našla poti, da bi lahk’ s tabo preživel srečne dni, zdej, ko tavam v sanjah sam, tebe vedno v mislih ‘mam.
Kot žari le ena zvezda na nebu, tako žari tvoja podoba v mojem svetu, ta svet, brez tebe ob meni, se ne sme končat’.
d Brez tebe jest nočem več naprej, kje te najdem, le to mi še povej, ti v meni, v meni boš ostala, srce in dušo, vse si mi pobrala. Delil življenje s tabo jest bi rad, pomagaj mi bolečino iz srca pregnat’.
Spomini nate nepozabni, dostikrat s solzami postlani, solze sreče in ljubezni v samoti zdej se 'zgubljajo, mislit nate pozabit’ ne morim, zato bom sanjal še naprej. Sonce v meni je zašlo, obdaja me samo še v mislih nate, zate vedno vse bi dal, nič več se
skal in vprašal vsaj, ali sem dobro. Sčasoma je bolečina plahnela, toda lepi spomini nanj so ostali. In spet sem bila tista, ki je po dolgih letih poklicala. Sledilo je srečanje, ki sem se ga veselila bolj, kot si je on mislil. Sledila so nova srečanja in iz dneva v dan sem ga bolj ljubila, vedno je bilo kot v pravljici. Trajalo je devet tednov in pol, takrat je prišel do spoznanja, da mu ni do zveze. Ostajala sem v sobi s spomini, ki so ubijali. Ni več poklical, ni več prišel ...in potem kot strela z jasnega izvem, da ima drugo. Sesul se mi je svet in šele takrat sem se zavedala, da nikdar ni mogel resnično dojeti, koliko mi je pomenil. Tisti večer sem spet šla za njim in takrat sem srečala nekoga, ki mi ljubezen vrača. Zdaj živiva vsak zase in ne mine teden, da se ne bi srečala, in ne mine dan, da se ne bi slišala. Prečudovito je z njim, zdi se mi, da je ni stvari, ki je ne bi skupaj premagala. Toda ostaja ena ovira in to je ta, da on še zdaj ne ve, koliko mi pomeni, čeprav imam jaz nekoga; nikdar ne bo vedel, da je bila to, da je odšel od mene, njegova največja napaka, kajti zanj bi naredila vse, dala bi mu vse, kar bi želel, in ljubila bi ga za vedno!
Jagoda
Napovednik koncertov
Murska Sobota
13.	aprila: Miloš Mlejnik (violončelo) + Janko Šetinc (čembalo) - klub PAC ob 19. uri
15.	aprila: Toad (Nizozemska), MIKK; predskupina: In-Sane
20.	aprila: New Swing Ouartet + Big Bend Murska Sobota, kinodvorana ob 19. uri
21.	aprila: Siddharta, dvorana Srednješolskega centra; predskupini: Shyam + Juff
5.	maja: Zoran Predin + Pero Lovšin + Vlado Kreslin; štadion NK Mura
29.	junija: Riki Zadravec, Art Caffe
13.	julija: Bambix (Nizozemska), grajsko dvorišče
Maribor
13.	aprila: Big Foot Mama, ŠTUK ob 21. uri
14.	aprila: Scuffy Dogs + Elvis Jackson + Valter brani Sarejevo, ŠTUK ob 21. uri
Sveti Jurij ob Ščavnici
28.	aprila: Demolition Group + Dežurni krivci + Bleeed On + Neuvrščeni + Zmajev rep, kinodvorana ob 20. uri
Gradec
3.	maja: Leatherface, Arcadium
16.	maja: John Scofield, Orpheum
10.	junija: Suicidal Tendencies, Orpheum
18.	junija: A-Teens, Orpheum
25.	junija: Joe Zawinul, Orpheum
3.	julija: Suzanne Vega, Orpheum
6.	julija: Aliče Cooper, Orpheum
13.	-15. julij: Jerry Gonzalez &The Fort Apache Band, Jazz Sommer
17.	-19. avgusta: Diane Reeves, Jazz Sommer
Spielberg
15.	avgusta: Bon Jovi, A-1 Ring
Dunaj (novo)
1. junija: Public Enemy, Arena
27. junij: Eurythmics, Libro Musič Festival
1. avgusta: Tina Turner + John Fogerty, Ernst Happel Stadion
samote ne bi bal, a tvoja pot je šla drugam, jest ostal, ostal sem sam.
Sašo Č. (YesterdaY)
Ljubezen
Pokazal si mi ljubezen kot pisano mavrico, kot rajsko ptico, a nisi povedal mi, da do nje vodijo poti, polne pasti in brezen.
Odločila sem se za njo, zato odšla sem na pot, iščoč njene lepote zabredla sem na stranpot, polno solz in zmot.
Toda upanje v meni peljalo me je proti-novi, pravi poti, zdaj stopam ji naproti, ljubezni v vsej krasoti, sladkobno čarobni lepoti.
Sonja
Smrt
Umira od ljubezni in ranjenega srca.
Prepolno je ran. Ran, ki jo skelijo, ki krvavijo dan za dnem, noč za nočjo.
Umrla bo v gozdu zelenem.
Na mehki zemlji ležala bo, v roki nož držala, iz srca tekla bo kri, ki kapljala bo na mehko, rjavo zemljo.
Pila bo kri njeno in jo grela bo. Tam bo njen grob.
Obdajale jo bodo krošnje zelene, ptički peli ji bodo.
Tam bo grob trpečega zaljubljenega dekleta.
Evgenija
Več verjela ti ne bom
Več verjela ti ne bom in ti dobro veš, zakaj.
Ostani tam, kjer si, in se mi več ne približuj.
Odidi, pojdi stran, pusti že enkrat me
in odidi, saj veš, da sovražim te! A vedi, da enkrat resnica bo prišla na dan
in takrat si ti pokopan!
A.R.
Danijelu!
Tole pismo naj ti bo v slovo, pišem ti in takole bo. Razočaranje pustila bom za sabo, sanje bodo šle v pozabo. Le srce bo svojo ljubezen ohranilo
in je nikdar ne bo izgubilo.
Sandra
Samo nate...!
Sedim na oknu in mislim nate
in gledam, da kmalu zunaj sneg zapade, zebe me, solze mi lijejo po licu, tebe pa še vedno ni in ni, pričakujem tvoj telefonski klic,
ki ga od nikoder ni, le kaj moram storiti, da me boš začel ljubiti?
Tvoja Tina
Rada te imam
Ne veš, kako te imam rada, ljubiti se šele učim, toda vem, da te imam iskreno, iskreno rada. To je vse, kar ti lahko povem, vse drugo boš moral čutiti.
Toda moje srce po tebi hrepeni, samo tvoje ljubezni si želi!
Mateja H.
DOBRO JE VEDETI
13. april 2000, fBIMI
iiiioiiK<(»:
OVEN
Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se raje posveti drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem.
On: Postavi se na noge in zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar se boš kaj hitro znašel. Le pogumno!
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Za učinkovito zdravilo je potrebna pamet, za varno modrost
BIK
f
Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo poznalo tudi na tvojem videzu in razpoloženju in kaj hitro bodo rezultati tudi drugje.
On: Postavljen boš pred veliko odločitev, vendar boš ostal trezen in razsoden. Prijateljica te bo nenavadno pogledovala, ti pa se nikakor ne boš mogel odlepiti od svoje družbe. Pozneje ti bo še žal...
avadni brin (Juniperus communis). Doma je iz Evrope, severne Azije in Severne Amerike, v Nemčiji in Avstriji je delno ali povsem zaščiten. Izvažajo ga predvsem države nekdanje Jugoslavije, Italija in Albanija. Trgovski naziv se nanaša večinoma na kakovost in ne na izvor, denimo »italijanski brin« so izbrane večje jagode, ki niso nujno iz Italije.
DVOJČKA
Ona: Naj te ne motijo pesimistične napovedi tvojih prijateljic, ampak poskusi ravnati predvsem po svojem lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo načrtuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar ne obupaj.
On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igral s srečo. Poskusi raje z malo varnejšimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši dobiček, pa je zato ta zagotovljen.
RAK
Ona: Pometi najprej pred svojim pragom, šele nato začni kritizirati svoje prijatelje. Če boš nadaljevala s takšnim načinom življenja, se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš nenadoma ostala sama. In nikomur ne bo mar...
On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo tveganje precej veliko, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev povsem pravilna.
LEV
Ona: Najprej se boš smejala, pozneje pa se boš še tepla po glavi. Ne izmikaj se srečanju, ki ti je usojeno, saj ni nikjer rečeno, da se boš morala tudi odločiti. Nekdo te bo prav pošteno prestrašil.
On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem finančno stabilnost, za drugo pa boš poskrbel kdaj kasneje.
DEVICA
Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno v podobnem razpoloženju kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, to pa je odvisno samo od tebe.
On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki bo dodobra popravil tvojo finančno situacijo. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav prijetno boš presenečen ...
Uporabni del: Jagode.
Raba v prehrani in pravni položaj: Dajo okus džinu. Svet Evrope jih razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se smejo dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, a za brinove jagode še niso določene; iglice in lubje pav skupino N3, ki se lahko dodata živilom na tradicionalen način, čeprav ni na voljo dovolj izsledkov o možni strupenosti. Po slovenski zdravilski zakonodaji spadajo jagode v skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših zdravilnih oblikah, in če se ne rabi za določen zdravilni namen, drugi deli rastline pa v skupino registriranih zdravil Z, ki se ne predpisujejo na recept. Smrdljivi brin (Juniperus sabina) je v skupini najzahtevnejših zdravil, z možnim režimom izdaje samo na recept.
Zeliščna raba: V ljudskem zdravilstvu žene na vodo, razkužuje, spodbuja izločanje želodčnih sokov in ' odganja vetrove ter blaži revmo. Zato se rabi pri vnetju mehurja, občutku napihnjenosti, zgagi in prebavnih krčih, zunanje pa pri revmatičnih bolečinah v sklepih in mišicah.
Odmerek za odrasle: Jedilna žlica (2-3g) brinovih jagod se
zmečka, čeznje se prelije poldrugi deciliter kropa in po 10 minutah precedi. Običajno se popije skodelica čajnega napitka trikrat na dan.
Novejša dognanja: Raziskave na živalih kažejo, da je farmakološko učinkovito predvsem eterično olje s svojimi diuretičnimi, razku-žilnimi in dražilnimi lastnostmi. Na vodo žene vsebovani terpinenol. Izvlečki zmanjšajo plodnost in povzročijo splav, a naj ne bili strupeni za plod, znižajo sladkor v krvi, zavrejo vnetje in delujejo protikužno proti nekaterim glivicam in virusom, tudi Herpes simplexu. Vsebovane čreslovine imajo znan krčilni (ad-stringentni) učinek.
d.d MURSKA SOBOTA
Stranski učinki in strupenost: Zunanje naj bi eterično olje v splošnem le malo dražilo kožo in le redko povzročilo kožno preobčutljivost na soncu, alergične lastnosti pa naj bi imeli brinovi izvlečki. Notranje v čezmernih odmerkih in po dolgotrajnem jemanju vsebovani terpinenol draži ledvice in jih lahko poškoduje. Zastrupitveni znaki po zunanjem nanosu eteričnega olja so opeklina, vnetje z mehurji in oteklina, po notranji rabi čezmernih odmerkov (tedaj seč diši po vijolicah) pa prebavne motnje, boleče
TEHTNICA
Ona: Prijatelju boš naredila ogromno uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko.
On: Prihajaš v obdobje, ko boš moral kar najbolje izkoristiti tiste tvoje lastnosti, ki so tvoja najboljša stran. Nikar ne mešaj ljubezenski afer s svojimi poslovnimi interesi, saj se lahko to kaj hitro obme proti tebi.
Na kratko
Beltinci
Srčkova juha
ŠKORPIJON
Ona: Prenagljena odločitev ti lahko prinese kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč.
On: Razveselil se boš prijateljičine pozornosti, vendar boš pozneje pričakoval veliko več, kot ti je pripravljena dati. Da bi si pridobil naklonjenost sodelavcev, ti ni potrebno razmetavati denarja.
STRELEC

Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali se kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji. On: Poskusil boš tudi tam, kjer sicer ne pričakuješ kdo ve kakšnega uspeha, toda pokazalo se bo, da si dobro ravnal. Nikar se ne obotavljaj in ne čakaj na prihodnji maj, saj je ta še zelo dafeč.
KOZOROG
Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi.
On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ki jih boš uspel po temeljitem premisleku vendarle strniti v razumljivo celoto. Šele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo preveč odlašal. Pohiti!
VODNAR
A
Ona: Sicer se boš odločila za bolj tvegano varianto rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greš na vse ali nič.
On: Je že res, da boš napredoval počasi, vendar bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavesti, ki si ju do sedaj pogrešal. V ljubezni se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partneričine poteze.
Gasilci iz Beltinec, Lipe, Ganča-nov, Bratonec, Lipovec, Dokležov-ja, Melinec in Ižakovec so na letni skupščini Gasilske zveze občine Beltinci ocenili lansko delo. Opremljenost društev je dobra, izurjenost prav tako. Lani so opravili skoraj 13.000 ur prostovoljnega dela.
V tem letu bodo gančanski gasilci prevzeli nov avto, gasilci Lipe pa bodo razvili prapor.
Na gasilskem zboru so podelili odličja: Alojzu Tratnjeku iz PGD Lipovci - odlikovanje prve stopnje; Ivanu Tkalcu iz PGD Lipa - plamenico druge stopnje; Slavku Erjavcu iz PGD Lipovci - plamenico tretje stopnje; Alojzu Mariču iz PGD Bratonci - odlikovanje tretje stopnje; Ignacu Šerugi iz PGD Beltinci - plamenico tretje stopnje; Alojzu Vinčecu in Emilu Kosu iz PGD Gančani - plamenici tretje stopnje; Vladu Kozaku iz PGD Beltinci - plamenico tretje stopnje. (J. Ž.)
Radenci
Svinjske ruladice s kislim zeljem Krompirjev narastek
Kristalka z mocarelo
*
Ananasove rezine
RIBI
Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo nekdo tega izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnost!
On: Potreboval boš izdatno mero samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega-
BREZOV LOSIJON ZA LASIŠČE
ledvice, siljenje na vodo in boleče mokrenje, beljakovine in kri v seču, hiter srčni utrip, zvečan krvni tlak, redkeje pa krči skeletnih mišic, maternične krvavitve in splav.
Prepovedi in opozorila: Brin je prepovedan za posameznike z ledvično boleznijo. Notranja raba eteričnega olja naj bo pod zdravstvenim nadzorom. Zunanje lahko eterična olja dražijo kožo, brinovo pa le izjemoma. V literaturi se mu sicer večkrat pripiše strupenost, razlog pa je najbrž v zamenjavi navadnega brina s smrdljivim. Lahko moti zdravljenje sladkorne bolezni, ker dodatno zniža sladkor, zveča diure-zo, daljša raba pa privede do primanjkljaja kalija. Med nosečnostjo je prepovedan, saj je po izročilu sredstvo za splav in vpliva na menstruacijski ciklus, kar potrjujejo tudi raziskave na poskusnih živalih. Jagode naj ne bi sprožile splava zaradi vsebovanega eteričnega olja, ampak zaradi drugih še ne določenih strupenih sestavin.
Lekarniško mnenje: Izsledki o farmakološkem delovanju droge in njenih sestavin upravičijo tradicionalno zeliščno rabo, ki spodbudi tek in izboljša prebavo, zveča ledvično izločanje vode in dopolni zdravljenje nezahtevnih okužb sečnih poti. Ne priporočajo se odmerki, ki presegajo običajno rabo v prehrani, in neprekinjeno zdravljenje več kot štiri tedne.
JANEZ ŠPRINGER, MAG. FARM. ■
Župnijski urad Radenci je izdal osmo številko farnega glasila Župnijski izviri.
Župnik Peter Ivančič je tokrat napisal pismo mladim, objavljajo pa tudi imena članov novega župnijskega sveta.
Sveti Jurij ob Ščavnici
Pri Svetem Juriju ob Ščavnici pa je bilo srečanje mladih iz enajstih župnifdekanije Ljutomer. Ju-rjevčani so predstavili svojim gostom dramsko delo Marmornati križ. (F. KI.)
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Srčkova juha
250 g svinjskega srca, 60 g čebule, 3 cl olja, 20 g moke, 3 g mlete rdeče paprike, 5 g česna, sol, poper, majaron, kis, 1,5 I goveje osnove (juhe) Svinjsko srce v hladni vodi operemo in skuhamo. Kuhano ohladimo in narežemo na tanke rezance. Olje v kozici segrejemo, na njem svetlo prepražimo moko, dodamo na drobne kocke narezano čebulo, sesekljan česen, še malo prepražimo, dodamo mleto rdečo papriko in zalijemo z govejo juho (če te nimamo, zalijemo z vodo in dodamo jušno kocko). Premešamo, dodamo narezano srce, začinimo in kuhamo 20 minut. Na koncu po okusu še kisamo.
Svinjske ruladice s kislim zeljem
220 g kislega zelja, 440 g svinjskega stegna, 80 g prekajene šunke, 40 g suhe klobase, 80 g čebule, 20 g koruzne moke, 3 cl olja, 10 cl belega vina, 20 cl vode, 10 cl kisle smetane, sol, poper
Kislo zelje skuhamo. Posebej v ponvi na suho prepražimo koruzno moko, jo dodamo h kislemu zelju, premešamo, solimo in popramo. Prekajeno šunko in suhe klobase narežemo na rezance. Iz mesa narežemo štiri enake zrezke, jih potolčemo, solimo, popramo ter nadevamo - najprej zelje, nato šunka in klobasa. Zavijemo v rulado, robove zašpilimo z zobotrebci. Olje v kozici segrejemo, na njem opečemo ruladice in opečene preložimo v drugo posodo. Na preostanku maščobe prepražimo na kocke narezano čebulo, zalijemo z belim vinom in vodo. Dodamo opečene ruladice in dušimo 20 minut. Nato ruladice vzamemo iz omake, odstranimo zobotrebce, narežemo, damo na krožnik, prelijemo z omako in pokapljamo s kislo smetano.
Krompirjev narastek
300 g kuhanega krompirja, 30 g belih drobtin, 40 g masla, 50 g čebule, 1 jajce, sol, poper
Čebulo narežemo na kocke. Maslo v ponvi razpustimo in na njem prepražimo čebulo. Dodamo na kocke narezan krompir, premešamo, solimo in popramo. Malo ohladimo, dodamo rumenjak, drobtine in sneg beljaka. Rahlo premešamo. Model premažemo z maslom in nadevamo s pripravljeno krompirjevo maso. Pokrijemo z alu folijo, tri četrtine modela postavimo v vodo in pokrito kuhamo 20 minut. Vzamemo izvode, odstranimo alu folijo, zvrnemo na desko, razrežemo in vroče ponudimo. Če imamo porcijske modele, jih zvrnemo naravnost na krožnik.
Kristalka z mocarelo
500 g solate kristalke, 5 cl bučnega olja, 50 g sira mocarela, 3 cl kisa, 10 g šalotke, 5 g gorčice, 1 jajce, sol
Solato očistimo in operemo. Sir mocarela prepasira-mo, damo v skledo, prelijemo z razredčenim kisom in bučnim oljem. Začinimo s soljo, sesekljano šalotko in gorčico. Dodamo še naribano jajce in dobro premešamo. Tako pripravljen preliv prelijemo po solati.
Ananasove rezine
5 jajc, 140 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 100 g moke, 40 g čokolade v prahu, 1/2 zavitka pecilnega praška
Nadev: 400 g vloženega ananasa, 30 cl ananasovega soka, 50 g sladkorja, 70 g škrobne moke, 10 cl stepene rastlinske smetane
Premaz: 15 cl stepene rastlinske smetane, ananas za okrasitev
Iz beljakov stepemo trd sneg. Vanj počasi vtepamo sladkor in vanilin sladkor. Primešamo rumenjake, čokolado v prahu in moko s pecilnim praškom. Vse narahlo premešamo in preložimo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo pri temperaturi 170-180 °C 30 minut. Pečen biskvit zvrnemo na desko in ohladimo. Ohlajenega prerežemo in premažemo z nadevom. Prekrijemo z drugo polovico biskvita. Vrh biskvita premažemo s stepeno sladko smetano in okrasimo z ananasom.
Nadev: Škrobno moko in sladkor razmešamo z malo ananasovega soka. Preostali sok zavremo, vanj zakuhamo razmešano moko s sladkorjem. Odstavimo in ohladimo. Primešamo na drobno narezan ananas in stepeno sladko smetano.
za zdravje in dobro počutje
IBTHI, 13. april 2000
OGLASI
23
s Kovinotehno!
do 22. 4. 2000
Pletene košarice
Testomat MERCATO (kovinski)
Rezalni kovinski stroj SIEMENS MS 76000 -moč120W
-servirna posoda
-popolna zaščite redla
Prodajni center v Murski Soboti, Plese i
Mešalnik BOSCH
MFQ1961
- mešalna posodaa500 g moke +dodatki (max. količina testa 1,5 kg)
. -2staiillnanastavkazagneten|e
- 2 metlici za mešanje jamčita za odlične rezultate mešanja in stepanja BOSCHc^
že od
16.690
KOVINOTEHNA
S Kartico Kovinotehna za gotovino * do 5 % ceneje!


Izkušnje so gasilce naučile ceniti čas in dobre telefonske zveze, pravi gospod Milan Eržen, podpredsednik Prostovoljnega gasilskega društva Maribor. Zato se^im zdijo takoj za dobro gasilsko opremo pomembne tudi dobre komunikacije. ISDN jim omogoča hitro vzpostavitev zveze, popolno transparentnost klicev, hitrejše alarmiranje članov društva in ob vsakem času prosto linijo. Vedno pripravljeni!
Nasveti m brezplačne informacije na številki
3000
SVET GOVORI HITREJE!
ISDN
TelekomV5
Slovenije
http://www.telek0m.5i
NOVO V MURSKI SOBOTI!
Vrtni center	v Tišinski ulici
VELIKA:
PONUDBA
semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, vrtnice, čebulček semena poljščin in okrasnih trav ter semenski krompir
lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plastenjaki, folije, agrooprema, posode za kmetovanje
sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota živali ter hrana in oprema za male živali
lončnice, okrasno grmičevje in sadike sadnega drevja
SVETOVANJE • strokovno svetovanje dipl. ing. agr.
UGODNOSTI PO l.maju:
♦ Ponudba meseca • popusti piri večjih nakupih
• popust za upokojence
akcijske cene, vsak mesec v drugi polovici meseca
5 % pri nakupu nad 10.000 SIT, 7 % pri nakupu nad 30.000 SIT,
9 % pri nakupu nad 60.000 SIT
vsak 2. in 3. delovni dan v mesecu 5 % popusta
pri nakupu nad 1.000 SIT
UREJENO PARKIRIŠČE
Obiščite nas in sodelujte v nagradnem žrebanju!
Do 1. maja 2000 izkoristite 8 % OTVORITVENI POPUST na ves nakup!
VABLJENI!
Naš delovni čas je od 7. do 19. ure, ob sobotah do 13. ure.
Za dodatne informacije nas lahko pokličete po tel.: 069 304 260 ali 069 304 261.
Nagradno žrebanje bo javno v soboto,
6. maja, ob 11. uri v vrtnem centru KALIA v Tišinski ulici, kjer bodo objavljeni tudi rezultati.


nagradni kupon
Ime in priimek:
' Naslov:
Kraj:
Telefon:
1. nagrada:
potovanje za 2 osebi v vrednosti 200.000 sit
V nagradnem žrebanju sodelujejo le kuponi, oddani pri blagajni.
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 50.000 šit
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 25.000 sit
20 tolažilnih nagrad: blago v vrednosti 1.500 sit
24
13. april 2000, VESTNIK
WDWB
							AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	ZAKLJUČNI DEL LITERARNEGA DELA	ZNAČILEN VETER V JUGOSLAVIJI	STANE SEVER	HRVAŠKO LETOVIŠČE V ISTRI	NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ	ŽIVAL, KI LOVI DRUGE ŽIVALI ZA HRANO	ČILSKI DIKTATOR (CARL)	BAJKA	FILOZOFIJA NRAVNEGA	PEVKA FALK	SNOV. IZ KATERE JE KAJ NAREJENO			& BS’	a K g			
1 i8b,	1						ZNANSTVENI POSKUS													_ J " > ■ w				
		13 H					PRILAGODITEV SODOBNOSTI												j ' 1					
	1					IM	IVE ŠUBIC			KOMET FRANCOSKI SKLADATELJ (ALEXANDRE)							♦					1 ... i		
						■	PAPEŠKA PALAČA V RIMU ODEJA								MESTO NA SV.TURČIJE JAP.LJUDSKO GLEDALIŠČE				V	IZDELOVALEC SIRA	IVAN DOLNIČAR	SIPINA. KI LOČI ZALIV OD MORJA	GLINENA PIŠČAL	IZVORNI KRAK REKE MENAM NA TAJSKEM
						JI						TEKOČA VODA					GRŠKA ČRKA							
												NASAD OB HIŠI					SLOŽNOST, (KNJIŽ.)							
VESTNIK	SLOVENSKI FILMSKI KRITIK (VITKO)		HRIB PRI BEOGRADU		IRSKI PEVEC (JOHNNY)						VIZUM (POG.)					ORFEJEVA ŽENA								
					ZELO VELIK KIP						NASTANEK IONOV					DAN.OTOK V MAL.BELTU								
SLOVENSKI GRAFIK IN SLIKAR (VLADIMIR)								KDOR PREDAJA	SL.POLITIK (LJUBO)					ITALIJANSKI DIRKAČ F1 (LUCA)							DEL TEDNA			
									OSSIP ZADKINE												VTIČ			
ZAČETNI DEL BESEDILA							NAPAKA							ŠVICARSKI PRAKANTON				LISTNATO DREVO ERNESTO GUEVARA	s					PODEŽELSKO NASELJE
							ZVEZNA DRŽAVA V SV.INDMI																	
ZDRAVILO PROTI SIFILISU IN MALARIJI												- ITALIJAN (ZANIČ.)	OKOSTNJAK (REDKO)	GLASBENI NASTOP								IVAN VIDAV		
														IGRAŠ KARTAMI								DRUGA KOORDINATA		
ORKAN OB OBALI FLORIDE									ETN.SKUPINA V UGANDI IRANSKI VERSKI VODJA							ENOTA ZA MERJENJE ELEKTRIČNE UPORNOSTI				OTOK S SAMOSTANOM OB ŠKOTSKI OBALI				
MANJŠI STOPNIČASTI SLAP										DEL BLEJSKE- GA JEZERA					SESTAVINA NITI	KOREJ.LOKO- STRELKA				SLOVENSKA POKRAJINA				
										KDOR DRESIRA						ANDREJ OCVIRK				INDUSTRIJ. RASTLINA				
																		LAKOTA FANT (POG.)					PODOLGOVAT KOS LESA	POSUŠENA TRAVA DRUGE KOŠNJE
				k "	Pl* &		SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ (MIRAN)					SAMOSTO- JEN NASTOP					PLAČA							
					S' -	‘ a. WJ.							BANTUJSKO LJUDSTVO					ZAPOR, AREST							
				&■. \.			BREZ-BOŽNICA									AM.PEVKA BAEZ					ZAKOVICA			
: .F' L- ■>-. ' -																DIVJA MAČKA					PISATELJ KOZAK			
							KOZMETIČNI PRIPOMOČEK (LOTION)							AMERIŠKI BIOKEMIK, NOBELOVEC (ERVVIN G.)						PTICE V LETU BIZMUT				
					l ..A	o ' ’ 11	GRŠKA FILOZOFSKA ŠOLA V ELEI							KAR NE OBSTAJA				IZDELKI IZ USNJA ZA ZAŠČITO NOG						
■mg ,	- MF						J- J J	NEKDANJI RUSKI VLADAR				IVAN KRISTAN			NADLEŽNA ŽUŽELKA				ZELO VISOKO LEŽEČ SVET						
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 23. 3. 2000:
MARIO BASLER, URADNA POŠTA, SAMOTNIK, ID, KN, LOKAR, KOŠ, JOŽE, GA, ANASTIGMAT, POVELJE, ATI, TOPLOTA, KANONIR, ANALIZA, RAINER, SVOJAT, SVETEK, DOK, VILI, TAB, SPAZEM, KAPLJA, JF, POHIŠTVO, AKADEMIJA, REA, AP, ŠARILO, NUK, TANGO, LOM, MOTODI-RKA, PO, GALAN, IRAČAN, VIZUALNOST, GANA, STRAN, MINOS, KARTICA, AV, ARIS, DAN, GIBALO, VERON, DEN ATURACI JA, OKTAVI JAN, ATARI, TRUBAR, GATT, NESS
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
hi
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Jože Mikola, Bodonci 109, 9265 Bodonci
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Jožefa Špindler, Berkovci 32, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Albina Čerpnjak, Mačkovci 45a, 9202 Mačkovci
Ludvik Banfi, Černelavci, Gorička ul. 53, 9000 M. Sobota
Andreja Sraka, Lipovci 25, 9231 Beltinci
Sonja Burjek, Gibina 46a, 9240 Ljutomer
Marija Koprivc, Brodarjev trg 13, 1000 Ljubljana - Fužine
E ra
m o >o
E o o c 0
0 ■o
ra k ■ cn s ra >v> c o ra » N O ra a-
n o
o
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti
5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 21. aprila 2000.
Ime in priimek:	----------------------
Naslov:	--------------------------- ----------------------
MICA	RIŠE IN PIŠE: PETERNELJI
smo napavdii ge pwoap/tifeki heo, pa je vse ^iip nej g&j tak smejšno, pwvi ^efo, či pogfednemo, kdko ha/ta x nan delajo naši medvedje doma. Še več kak ovi v šumaj, nan defajo kma tej \\ tan v pisa/tnaj ggo/taj v obe/tštobi, pftavi ^Befa, moj pajdaš. mafe pičbaftije so V nap/tavi^i tak udkl ci/tkus, ka nanč v bibfatoj skupščini nema mesta. ©Koga so tan v l gfedaftšči bo& ugaM s tisto satiAO - a& novo koalicijo, šte/ta je nanč ešče nej potojena, pa ge skoito /tagpada, a& pa genski spogenj o/tgan, je ešče itak nej jasno. ^Befa si tak popejvfe:
uUedvedje gdaj ne jokajte, saj niste vi nič fe/tivi, če jajca/iji in pičkaftji so gdaj bofj ganimivi.
Qo v gledališčih bmcdu smenj, tam enim ni več smešno, ke/t gdaj satliil vedno bofj gladijo kletko tesno.
©Tacofe peti bmafu bo postajo ge nevarno, o angelčkih nedofgnih {e prepevat Mj bo vaftno.
^Postaja vse napeto gdaj, p/tevidnost tak nam pftavi, da pagit mo/iamo He to, da bi ostali gd/tavi.
Televizijski spored od 14. 4. do 20. 3. 2000
TV SLOVENIJA 1
9.50 Na liniji, oddaja za mlade
10.25 Slike iz Sečuana: Sajenje riža
10.40 Svet čudes, avstralska serija
11.00 Ljudje Evrope: Kmetijstvo
11.25 Alpe - Donava - Jadran
11.55 Tv-drama
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Osmi dan
14	.00 Sloves, angleška serija
15	.00 Po domače
16	.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Rdeči grafit
17.15 Otroška oddaja
17.45 Humanistika
18.15 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Petka
21.15 Deteljica
21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
TV SLOVENIJA 2
10.50 New pop festival
12.40 Bajke na Slovenskem: Varuhi narave
13.05 Lahka konjenica, avstralski film
14.55 Štirje jezdeci Apokalipse, ameriški film
17.30 Po Sloveniji
18.05 Skrita področja znanosti, ameriška serija
19.00 Parada plesa
19.30 Videospotnice
20	.05 Zlata mrzlica, katalonska nadaljevanka
21	.00 Grace na udaru, ameriška nanizanka
21.20 Vsi smo na tleh, italijanski film
22.45 Umori, ameriška nanizanka
23.30 Leteči odred, angleška nanizanka
0.20 Noč z Dickom, ameriška nanizanka
POP TV
9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 TV Dober dan -13.50 Ograje našega mesta, nan. -14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Zibali bomo, nanizanka - 15.45 Yuppie, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 Pobesneli Max, avstralski film - 21.45 Odpadnik, nanizanka -22.45 Milenium, nanizanka - 23.45 Popolni spomin, nanizanka - 0.45 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show, pon. -12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit', nanizanka 14.00 Princ z Bel Aira, nan. -14.30 Jake in debeluh, nan. - 15.30 Oprah Show: Življenjska priložnost -16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Beg v divjini, ameriški film - 0.00 Svilene sence, nan. - 1.00 Dannyjeve zvezde
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 živa ponovitev regio. programa - Kulturno ■ razvedrilno - Portret Tibor Vdroš -Navigator - Anketa - Hobby Brass Band - Aktualno -16.00 Mestni fantje, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaDuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Fotomodeli, nad. - 21.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 22.00 Živa, regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice -13. mednarodni sejem Megra - Semenarna Kalia - 22.45 Aktualno - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09,30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Viva turistica, turistična oddaja, 10.50 - NK Potrošnik: NK HIT Gorica, posnetek tekme, 12.40 - Videostrani, 15.20 - Gnes - informativna oddaja, 15.50 - Viva turistica, turistična oddaja, 16.40 - NK Domžale : NK Mura, posnetek tekme, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 21.35 - Ekologija, ekološka oddaja, 22.10 - Moto šport, športna oddaja, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - SQ JAM, glasbena oddaja, 23.50 - Glasbeni spoti, 00.00 - Erotika, 01.10 - Videostrani
STUDIO BRUU
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Hobby brass band, posnetek koncerta, ponovitev -10.00 Kako bili zdrav? in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, ponovitev - 10.30 Videostrani in glasba -16.00 Hobby brass band, posnetek koncerta, ponovitev - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 I feel good, kontaktna oddaja o glasbi in filmu - 21.00 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.45 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 13.55 Kako preboleti, ameriški film -15.30 Umazane laži, nad. -16.15 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Po naši lepi - 21.35 Ethan Frome, ameriški film - 23.20 Dnevnik - 23.40 Iz arhiva HTV - 2.00 Poročila - 2.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
14.15 Alpe ■ Donava - Jadran - 14.45 Koledar - 14.55 Otroška oddaja - 15.25 Izobraževalna oddaja - 16.00 Rim in Bizant, serija -16.55 Televizija o televiziji - 17.25 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši - 19.05 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Sophie Charlotte Bentick, nad. - 21.25 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.25 Hladna vojna, serija - 23.25 Pravi čas -1.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 3
16.55 Criss ■ cross - 17.20 Ljubezen je čudna, poljudnoznanstvena oddaja -17.50 Šola preživetja: Leti ali umri - 18.45 Zvezdne steze - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Evromagazin - 20.55 Nad obročem - 21.25 Šport danes - 21.35 Stoletje filma: Indija -22.30 Pravi čas - 0.00 Pregled programa za soboto
TV MADŽARSKA 1
14.40 Bojna polja: Midway - 15.40 Tema - 15.58 Poročila -16.00 Zelena pika - 16.30 Box-ulica - 16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Nogometno prvenstvo - Vasas: Dunaferr, prenos - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Polno pooblasilo, angl, film - 21.40 Zabavni program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 23.00 Netaid, koncert - 0.05 Hočem izstopiti, franc, film - 1.35 Deklamacija
TV MADŽARSKA 2
15.00 Ni pravnomočno - 15.30 Madžarska hiša -16.00 Šolska ulica - 17.30 Kino Dore Prokopp - 18.00 Netaid, koncert - 19.00 Napisne table pripovedujejo - 19.25 Plesna skupina Budapest - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.35 Igra v muzeju, madž. film (č.-b.) - 22.50 Zaključek - 23.55 Dosjeji X, nan. - 0.40 Nočni program
TV AVSTRIJA1
14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Serija - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 MA 2412 - 21.35 Junaki na Tirolskem, film - 23.25 Sla po krvi, film
TV AVSTRIJA 2
13.40 Dobro, daje Maria -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki
Sobota, 15. 4. 2000
TV SLOVENIJA!
8.55	Radovedni Taček: Brki
9.10	Pod klobukom
10	.05 Maja in vesoljček, slovenski film
11	.30 Klapa zahodnega dela, nadaljevanka
12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.55 Petka
15.05 Pogrešani otrok, ameriški film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka
17.15 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Po sledeh H. M. Stanteya, fran. serija
19.00 Danes
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zidak dobre volje
21.35 Polž v solati
21.50 Zgodba o telesu, angleška serija
22.25 Poročila, šport, vreme
23.00 To čudovito življenje, angleška nad.
23.30 Hrošči, angleška nanizanka
0.20 Max in Jeremy, francoski film
TV SLOVENIJA 2
9.25 V telovadnici, brazilska nadaljevanka
9.55 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka
10.45 Svetnik, angleška nanizanka
11.35 Štafeta mladosti
13.00 Šport
17.25 Košarka NBA
17.55 DP v košarki
19.30 Videospotnice
20.05 V pesti zvodnika, nemški film
21.40 Nič svetega, ameriška nanizanka
22.30 Svetnik, angleška nanizanka
23.20 Sobotna noč
1.20 Srečanje s tujcem, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka - 10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka -10.30 Šolski hodniki, nanizanka - 11.00 Navihanka, nanizanka - 11.30 Knjiga o džungli - 12.00 Modna popotovanja - 12.30 Velikonočna parada, ameriški film - 14.30 Bes angelov 2, nadaljevanka, 2/4 - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop'n’roll, glasbena oddaja -17.30 Herkul, nanizanka - 18.20 Xena, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Sužnja ljubezni, ameriški film - 21.45 Kansas City, ameriški film - 23.45 Švedski vohun, ameriški film - 2.30 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Tomov show, nanizanka -11.00 Srečna družina, nanizanka - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Pri zlati opici, nanizanka -13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Prevara, ameriški film - 16.00 Živali v stiski, serija - 16.20 Boj za preživetje, serija - 17.20 Divji svet, serija - 18.10 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, ponovitev - 19.00 Dellaventura, nanizanka - 20.00 Gia, ameriški film - 22.10 Past, ameriški film - 23.50 John in Mary, ameriški film - 1.40 Atlantis
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 13. mednarodni sejem Megra -Semenarna Kalia - 10.45 Aktualno -12.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Druga ženska, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka -20.00 Privid zločina, nadaljevanka - 21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Skrivnost v roki, ameriški film
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Domžale : NK Mura, posnetek nogometne tekme, 11.50 - Moto šport, športna oddaja, 12.10 - Videostrani, 15.30 -Gnes - Informativna oddaja, 16.00 - NK Potrošnik: NK HIT Gorica, posnetek nogometne tekme, 17.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 18.30 - Gnes -informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Drugačne zvezde, Pot v pragozd - potopisna reportaža, 21.00 - Film, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani
STUDIO BRULI
Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA!
7.30 Dnevnik - 8.00 Film - 9.25 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik -12.35 Hruške in jabolka - 13.15 Kmetijski svetovalec -13.50 Kontaktna oddaja -14.50 Poročila -14.55 Tecumseh - zadnji bojevnik, ameriški film -16.35 Poročila - 16.50 Beverly Hills - 17.35 Zmaji nad Zagorjem - 18.10 Melrose Plače, nad. - 19.30 Dnevnik -20.10 Opera Box - 21.05 Gost urednik, film po izboru gosta - 23.40 Dnevnik - 0.00 Nočni filmski maraton
TV HRVAŠKA 2
8.20 Koledar - 8.30 Dokumentarni film - 10.05 Vpisi na fakultete - 11.05 Nedeljska premiera - 14.05 Zvezdne steze, nan. -14.50 Evromagazin -15.35 Hladna vojna, serija -16.30 Črno- belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nikita, nan. - 20.55 Frasier, nan. -21.20 Dokumentarni film - 22.20 Opazovanja - 22.50 Pravica za vse, nan.
TV HRVAŠKA 3
14.05 Hišni ljubljenčki - 14.55 Oprah šov - 15.40 Peta prestava - 16.10 Rokomet (ž.): Nemčija - Hrvaška, prenos -17.55 Košarka: Zadar - Gibona, prenos - 19.10 Risanka -19.30 Glasbeni program - 20.00 Nogomet: hrvaško prvenstvo - 21.00 Hrvaška nogometna liga - 22.15 Šport danes - 22.30 Nogomet: španska liga, posnetek - 0.15 Pregled programa za nedeljo
TV MADŽARSKA!
5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za unitariste - 8.10 Zanzibar, mladinski program - 9.30 Otroški šport - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Bravo TV - 13.05 Ferenc Fejto, portret - 14.00 Operetni festival -14.30 Delta - 15.00 Naše stoletje - 15.30 1100 let sredi Evrope -16.00 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti -16.20 Moja hiša, kultura bivanja -16.50 Nogometno prvenstvo, Ferencvšros: Ujpest, prenos - 19.00 Lotoshow - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.00 Čudežni svet - 22.05 Gospodu je izpod časti, angl, film
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Manjšinski program - 7.40 Vaška TV - 8.00 Družina z jasnega, nan. - 8.45 Iz zbirke Gy. Martina - 9.00 Življenje z očetom, amer, film -11.05 Cirkus Humberto - 12.00 Zvon - T.I.R., nan. - 13.00 Komedijanti - 13.55 Puščavnik v Rimu, ital, film -15.30 Letalska družba Modro nebo -16.15 Klip plus - 16.30 Tri želje - 17.00 Takoj! -17.55 Showprogram - 18.45 IQ-casino, igra za ljubitelje rulete in logike -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Balet - 21.30 Dramska gala predstava - 22.25 Madžari ob prelomu stoletja - 23.20 Dosjeji X, nan. - 0.10 Nočni program
TV AVSTRIJA !
6.20 Otroški program - 12.10 Šaljivec Carey -12.30 Kirk - 12.55 Nick Freno - 13.20 Princ iz Bel Aira -13.45 Dvojček redko pride sam -14.05 Sabrina - 14.30 0 3 Austria Top 40 -15.16 Srček - 16.05 Nogomet, prenos - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Apollo 13, pustolovski film - 22.30 Vzhajajoče sonce, srhljivka - 0.35 Napad morilskih čebel, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Zajtrk v dvojni postelji, filmska komedija -11.05 Pot na zahod, vestern 13.00 Časvsliki-13.10 Gora kliče, film -14.45 Usoda na Matterhornu, film -16.25 Dežela in ljudje -16.55 Religije sveta: Islam -17.05 Pogled v deželo -17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos iz Gradca - 22.20 Vse je komedija - 23.45 Upor na ladji Bounty, pustolovski film
/ IZ Četrtek, I r 20. 4. 2000
TV SLOVENIJA 1
9.50 Zgodbe iz školjke
10.20 Oddaja za otroke
10.30 Življenje v divjini, angleška serija
11.30 Razgledi slovenskih vrhov
12	.00 Znameniti umetniki: Max Ernst
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.35 Portret dr. Jožeta Felca
14.30 Zoom
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.20 Slike iz Sečuana: Življenje z reko
17.45 Umetniški vodnik
18.10 Svet čudes, avstralska serija
18.35 Ljudje Evrope: Evropske institucije
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.05 Turistična oddaja
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Podoba podobe
23.25 Supermax, angleška dokumentarna oddaja
0.15 Svet čudes, avstralska serija
TV SLOVENIJA 2
10.00 Dr. Sommerfeld. nemška nanizanka
10.45 Nič svetega, ameriška nanizanka
13.00 Svet poroča
13.30 Šport
16.00 V pesti zvodnika, nemški film
17.30 Po Sloveniji
18.05 Podeželski utrip, angleška nadaljevanka
19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
19.30 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet: Kitajska
20.55 Akademski komorni orkester Musiča Viva
21.25 Pojemajoči plamen, francoski film (čb)
22.55 Big Band RTV Slovenija
23.45 Videospotnice
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pop’n'roll - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Svinjak, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.45 Bumerang, ameriški film - 22.45 Prijatelji, nanizanka - 23.15 Posebna enota 0-16, nanizanka -0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka - 10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show- 12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 Ne mi težit’ - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka -15.30 Oprah Show: Dr. Phil svetuje - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda; nadaljevanka -17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka - 19.00 Seinfeld, nanizanka - 19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nanizanka - 20.50 Pogumna priča, ameriški film - 22.30 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.00 Svilene sence, nanizanka - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
14.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz naših krajev: Radenci - Gradovi južne Češke in Budovar - Aktualno -16.00 Šolska košarkarska liga, finale srednjih šol -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Tarča besa, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Albina Horvat - 22.15 Navigator (film, kultura, prosti čas) - Anketa - 22.30 Utrinek z dobrodelnega koncerta Ozare - 22.45 Aktualno - 23.00 Newyorška policija, nanizanka- 23.50 Vohunska igra, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 10.45 - Iz produkcije ZLTV, TV Center - Trbovlje. 11.15 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.45 -Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani, 15.30 - Gnes - informativna oddaja 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 16.45 - Shirlie Roden, koncert v Grajski dvorani Murska Sobota, 18.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Center - Trbovlje, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Na obisku pri Avseniku, iz produkcije ZLTV, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Viva turistica, turistična oddaja v živo. 21.15 - Shirlie Roden, koncert v Grajski dvorani Murska Sobota, 22.30 - Gnes -informativna oddaja. 23.00 - Videostrani
STUDIO BRUU
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Vzreja činčil, ponovitev oddaje v živo z Veterinario d.o.o. Murska Sobota - 9.50 Videostrani in glasba -16.00 Vzreja činčil, ponovitev oddaje v živo z Veterinario d.o.o. Murska Sobota - 16.50 Videostrani in glasba - 20.00 Soboške mestne četrti: Turopolje, reportaža - 20.45 Kako bili zdrav? In zmapovati, oddaja Rudija Klariča - 21.15 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.00 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 Mount Royal, nanizanka - 13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila -14.00 Smrtonosna ljubezen, ameriški film - 15.40 Umazane laži, nad. -16.30 Morje -17.00 Hrvaška danes - 17.45 Dokumentarna oddaja -18.20 Kolo sreče - 18.50 Risanka - 19.30.Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.20 Kviz - 21.55 Pol ure kulture - 22.25 Karitas, dokumentarna oddaja - 23.20 Dnevnik - 23.40 Film - 1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.20 Umazane laži, nad. - 9.05 Carstvo divjine - 9.30 Prenos zasedanja parlamenta -19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Kinoteka hrvaškega filma
TV HRVAŠKA 3
13.35 Mojster Fantaz - 14.00 Dok. film - 14.45 Čas je za jazz - 15.45 Liga prvakov, posnetek tekme - 17.30 Evrogol -18.35 The Goal - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: Final Four, prenos finala iz Soluna - 22.15 Šport danes - 22.25 Hišice v cvetju - 23.10 3 plus
TV MADŽARSKA 1
3.00 Skupaj, za manjšine -13.57 Poročila - 14.00 Fant, ki nikoli ni spal, franc, film -15.30 Donavska usoda - 15.59 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Križpot -17.00 Mreža -17.30 Varstvo mest - 18.00 Dnevnik - 19.00 Smer Sydney, olimpijski kviz -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Današnji Kristusi, umetnost -21.00 Družinski krog - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Kino Dore Prokopp - 23.05 Twin Peaks, nad.
TV MADŽARSKA 2
9.55 Srečanje z Magdo Szabo - 10.50 Balada o moji materi - 11.00 Telesreča - 11.30 Gospodarski vsakdan - 12.00 Zvon - Vino in oblast, nan. - 13.05 Dnevnik - 14.00 Glavni trg -15.35 V dvoje - 16.10 Šolska ulica - 17.30 Črna skrinja -18.00 Telešport -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.20 Koncert za čelo - 20.55 Dve vstajenji - 21.30 Ta pa se je zatreskal vame, nemški film - 23.00 Zaključek - 0.05 Nočni program
TV AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program -10.10 Medicopter 117 -10.55 Specialisti -11.45 Konfeti -14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Inšpektor Fowler - 22.25 Absolutno življenje - 23.00 Tohuwabohu - 23.25 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Hagenbeckovi -14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - j 6.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Biblija: Jezus, film - 21.40 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila-10.05 Obvestila- 1O.1O Menjalniški tečaji agencij- 10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 - Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč
SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.3O.Po-ročila-12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna -21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -
10.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi: 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Krpanke- 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou-24.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine- 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki In odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu-17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo - 24.00 Želimo vardaahko noč
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila--10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15NSTŠNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - W.2O Obvestila-18.00 Glasba našega srca -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč
Nedelja, 16.4. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.25 Krtek, risana nanizanka
8.50 Babar, risana nanizanka
9.15 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka
9.55 Dlan v dlani
11.00 Svet morij, angleška serija
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Turistična oddaja
13.40 Pomagajmo sl
14.10 TV Poper
14.40 Zidak dobre volje
16,05 Prvi in drugi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Po domače
17.45 Slovenski magazin
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Portret dr. Jožeta Felca
22.40 Poročila, šport, vreme
TV SLOVENIJA 2
10.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka
10.35 Zvezde Hollywooda: Errol Flynn
11.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
12.00 Naša pesem
13.00 Šport
13.40 DP v odbojki
14.40 Kvalifikacije za EP v rokometu
16.20 Športno ritmična gimnastika
17.20 Šport
18	.00 DP v nog., HIT Gorica: SCT Olimpija
19	.30 Videospotnice
20	.05 Nevarnost preži v globini, kan. serija
20	.55 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka
21.20 Cikcak
21.50 šport v nedeljo
22.50 Fantje iz Brylcreema, irski film
POP TV
8.00 Družina Zakaj, risanka - 8.30 X-Men - 9.00 Hroščeborgi, nanizanka - 9.30 Pri Addamsovih, nanizanka -10.00 Knjižni molj Wishbone, nanizanka - 10.30 Pop’n’roll -11.30 Herkul, nanizanka - 12.30 Xena, nanizanka - 13.30 Čudodelnik, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo - 17.00 Dvojčici, nanizanka - 17.30 Modna popotovanja - 18.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur -20.00 Joe proti vulkanu, ameriški film - 21.55 Športna scena - 22.50 Lisičke, ameriški film - 0.45 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Tomov show, nanizanka - 11.00 Srečna družina, nanizanka - 11.30 Zmenkarije - 12.00 Brigitte in prijatelji, pogovorna oddaja - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Milijon z neba, ameriški film - 15.50 Kliki - Vitezi za volanom - Miza za pet - Polnočna poročila - 19.00 Misija Nemogoče, nanizanka -20.00 Na vrat na nos, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Pižama party - 22.40 Vezi, ameriški film
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, regionalni program - Konjeniški klub Grad Rakičan - Sejem Kulinarika in vino - iz našega studia: Klas - 11.00 Iz naših krajev: Veržej - 11.30 Portret Tibor Voroš - 11.45 Anketa - 11.50 Hobby Brass Band, koncert - 12.05 Tedenski komentar - 12.10 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Bitka z boleznijo, ameriški film - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Vse v družini, nanizanka - 19.30 Samski stan, nanizanka - 20.00 Privid zločina, nadaljevanka -21.00 Twin Peaks, nadaljevanka - 22.00 Ugrabitev, ameriški film
TV AS - KANAL 54
09.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja - ponovitev, 12.05 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 13.00 - Videostrani, 17.30 - SQ JAM. glasbena oddaja, 18.30 - Gnes - informativna oddaja (ponovitev sobotne oddaje), 19.00- Iz našega arhiva, 20.00 - Viva turistica, ponovitev turistične oddaje, 20.50 - Videostrani
STUDIO BRULI
Ponovitev tedenskega programa - 9.00 Širimo obzorja: Indonezija - Bali in Lombok, potopisna oddaja Braneta Kobala -10.00 Človek živali človek, oddaja o živalih - 10.45 Sejem Mejra, reportaža - 11.30 Hobby brass band, posnetek koncerta - 12.30 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
7.30 Dnevnik - 8.00 Risanke - 10.30 Grimmove pravljice -11.00 Zemlja in morje -12.00 Dnevnik - 12.25 Kuharski dvoboj - 13.05 Družinsko kosilo - 14.10 Poročila -14.15 Film po izboru gosta - 16.15 Briljantina, oddaja za mlade -17.05 Poročila -17.15 Robinson Crusoe, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.10 Naši in vasi, humoristična serija - 21.05 Tretja sreča - 22.35 Zvezdni prah - 23.10 Dnevnik - 23.35 Nanizanka - 0.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.00 Zdravnik v hiši - 9.00 Praznično jutro -10.45 Portret cerkve in mesta -11.00 Nedeljska maša - 12.00 Praznično jutro - 12.30 Film -14.00 Mir in dobrota - 14.30 Rojeni zmagovalci -14.55 Amerika: Življenje narave, serija -15.20 Poljudnoznanstveni film - 16.15 Veliki Azerac, nad. - 17.00 Koncert zbora HTV - 18.05 Zlati gong, glasbena oddaja - 19.00 Svet zabave - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Nedeljska premiera: Anastasia
TV HRVAŠKA 3
9.55 Beverly Hills - 10.40 Melrose Plače - 12.30 Peta prestava - 13.00 Nogomet, posnetek - 14.45 Hrvaška nogometna liga -16.00 Šport v nedeljo (mogoče prenos nogometne tekme Leeds - Arsenal) - 18.00 Košarka (ž.), prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Nenadoma Susan - 20.25 Nogomet: Inter - Juventus, prenos tekme italijanske lige - 22.20 Šport danes - 22.35 Glasbeni program - 23.35 Pregled programa za ponedeljek
TV MADŽARSKA 1
6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Nedeljski otok -10.30 Tri želje - 11.00 Evangeličansko bogoslužje - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti - 12.35 Minute za srečo - 13.00 Ferenc Fejo -13.55 Posest, amer, film - 15.35 Za reformatorje -16.00 Siva sova -16.30 Čarobna šestica - 17.00 Varstvo mest - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Teden, vmes dnevnik - 20.00 Šlagerteve - 21.00 Prej ali slej, šov - 22.00 ID-casino - 22.55 Dosjeji X, nan.
TV MADŽARSKA 2
6.00 Manjšinski program - 7.40 Program za vernike - 9.50 Iz zamejskih programov -10.15 Naša dediščina - 10.25 Utrinki iz Grenlandije -11.00 Rokomet (ž.), Madžarska: Češka - 12.40 Glasbeni butik - 13.35 Otroški šport - 14.05 Na zdravje! - 14.35 Zagovornik, jezikoslovni program - 15.05 Sporočilo svetih krajev - 15.30 Jani gre na dom - 16.00 Telešport - 17.30 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 18.20 Čarobna šestica - 18.50 Škrlatna črka, amer, film - 21.05 Teden, vmes dnevnik - 22.00 Telešport - 22.30 Zadnji izhod proti Brooklynu, amer, film - 0.15 Nočni program
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.05 Temni konj, film - 10.35 Disneyev festival -11.30 Šport -12.00 Avto-moto šport - 12.30 Otroci v gozdu, pustolovski film - 14.00 Superman, znanstvenofantastični film - 16.15 Nič ne vidim, nič ne slišim, filmska komedija - 17.15 Liga prvakov, magazin - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Metro, akcijski film - 22.10 Kolumbo - 23.40 Glavni osumljenec, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.15 Katoliška maša, prenos -10.15 Bern - 10.30 Teden kulture -11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.30 Univerzum -15.15 Heidi in Erni -15.40 Beg v Dolomite, film - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Skoraj džentlemen, filmska komedija - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Literarni kvartet - 0.30 Vizije tisočletja: Natis Sadik
©USD
Ponedeljek, 17.4. 2000
TV SLOVENIJA 1
10.40 Humanistika
11.15 Dosežki
11.35 Na vrtu
12,00 Po sledeh H. M. Stanleya, serija
12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Opus
16.00 Dober dan, Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Radovedni Taček: Pahljača
17.00 Pisana delavnica: Zmaji
17.05 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka
17.45 Prireditev ob zaključku akcije Moj zdravnik
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.45 Risanka
19	.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Klinika pod palmami, nanizanka
21,00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Gospodarska panorama
23.55 Prireditev ob koncu akcije Moj zdravnik
TV SLOVENIJA 2
13.40 Sobotna noč
15.40 Domače obrti: Lončarji
16.10 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
16.40 Glasba odrašča, angleška serija
17.30 Po Sloveniji
18.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
19.00 Lingo
19.30 Videospotnice
20	.05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
21	.00 Studio City
23	.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Štirje jezdeci Apokalipse, ameriški film
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka -10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Športna scena - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka - 14.45 Pasji policist, nanizanka -15.15 Svinjak, nanizanka - 15.45 Yuppie, nanizanka - 16.15 Tri ženske, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka -18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz z Jonasom - 21.00 Ljubezen v tujem kraju, ameriški film - 22.40 Prijatelji, nanizanka -23.10 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Ne mi težit’, nanizanka - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Sela Ward -16.20 Uboga Maria, nadaljevanka -16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka -18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Zvezdna vrata SG1. nadaljevanka - 21.00 Izbruh, ameriški film - 23.10 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.45 Svilene sence, nanizanka - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA .
15.00 Živa, regionalni program - TV Pika: Oder občutkov, Metod Pevec, Zoran Predin - 16.00 Mestni fantje, nanizanka - 16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka - 17.00 SeaOuest, nanizanka - 18.00 Zvezdne steze, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Skesanec, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 22.15 Društvo jadralnih padalcev Štrk - 22.30 NK Mura: NK Dravograd, reportaža - 22.45 Aktualno, informativna oddaja - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka
TV AS - KANAL 54
9.30 - Drugačne zvezde, Pot v pragozd - potopisna reportaža, 10.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 10.30 - Glasbeni spoti, 12.00 - Videostrani. 15.40 - SO JAM, glasbena oddaja, 16.40 - NK Rudar Velenje : NK Potrošnik, posnetek, 18.30 - Gnes -informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes • Informativna oddaja, 20.30 - NK Mura: NK Dravograd, posnetek nogometne tekme, 22.20 - Glasbeni spoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
STUDIO BRULI
7.15 Dobro julro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 I fiel good, ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu -10.00 Videostrani in glasba - 16.00 I leel good. ponovitev kontaktne oddaje o glasbi in filmu - 17.00 Videostrani in glasba - 20.00 Čisla rasla, športna oddaja, posnetek nogometne tekme NK Mura : NK Dravograd - 21.30 Dobro julro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 22.15 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
14.00 Vodnik za poročeno žensko, ameriški film -15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Mir in dobrota - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Glas domovine - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Drama - 21.30 Ko mineva čas - 22.30 Preteklost v sedanjbsti - 23.05 Dnevnik - 23.30 Povabilo v gledališče - 2.40 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
13.50 Deterministični kaos, serija -14.20 Briljantina -15.10 Koledar -15.25 Halo, svet! - 16.00 Znanstveni album -17.00 Trenutek spoznanja - 17.30 Hugo -17.55 Prijatelji, nan. - 18.20 Oddaja o kulturi - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.20 Misli 21. stoletja - 23.20 Tranzit
TV HRVAŠKA 3
13.40 Pripravljeni ali ne - 14.05 Tretja sreča - 15.30 Športni program - 17.30 Animavizija - 18.00 Hrvaški šport - 19.00 Medicinski detektivi - 19.30 Glasbeni program - 20.05 Petica - 21.10 Film - 23.00 Šport danes - 23.10 Transfer - 23.55 Zakladnica
TV MADŽARSKA 1
15.05 Liga prvakov, magazin - 15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša - 16.30 Misli ob velikem tednu - 16.45 Srečanje z Jezusom - 17.00 Na poti - 17.35 Sporočilo svetih krajev - 18.00 Dnevnik - 19.00 Telesreča - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.35 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Ura sprejema - 23.05 Verjetne laži, angl, film
TV MADŽARSKA 2
12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. -13.00 Dnevnik -14.00 Skupščinski dnevnik - 15.00 Pravi smeh - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Dame izbirajo, ženski magazin - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Sedma božja zapoved, dokum. film - 21.15 Pogovarjajmo se o naši prihodnosti - 21.30 Do grla v vodi, norveški film - 23.10 Klub znanstvenikov - 0.15 Nočni program
TV AVSTRIJA 1
6.45 Otroški program - 9.35 Apollo 13, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Gola pištola 33 1/3, filmska komedija - 21.35 Dobro jutro, Vietnam, film - 23.30 Smrtonosna bitka - 0.15 Tuja nacija, znanstvenofantastični film
TV AVSTRIJA 2
13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Dobro, daje Maria - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.16 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Legenda o svetem pivcu, film
TV SLOVENIJA!
8	.00 Odmevi
8	.30 Mostovi
9	.00 Japonske pravljice
9.15 Radovedni Taček: Pahljača
9.30 Pisana delavnica: Zmaji
9.40 Živahni svet iz zgodb R. Scarryja
10	.00' Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka
10.30 Prireditev ob koncu akcije Moj zdravnik
11.30 Zgodba o telesu, angleška serija
12.05 Klinika pod palmami, nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Aliča, evropski kulturni magazin
14.10 Gore in ljudje
15.00 Gospodarska panorama
16.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zlatko Zakladko
17.00 Kako rada imam šolo, nanizanka
17.15	Moja žival in jaz, nanizanka
17.45	Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Razkošje, francoska nadaljevanka
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55 Hrepenenje, izraelska drama
23.45 Besede, ponovitev
TV SLOVENIJA 2
10.00 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
10.45 Jasno in glasno
13.15 Nevarnost preži v globini, kan. serija
14.05 Pogrešani otrok, ameriški film
15.30 Studio City
17.30 Po Sloveniji
18	.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka
19	.00 Noro zaljubljena, ameriška,nanizanka
19.30 Videospotnice
20	.05 Spomini na Sefarat, španska oddaja
21	.05 Denis, francoski film
POP TV
9.30 Tri ženske, nad. - 10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Za tvojo ljubezen, nad. - 12.20 Lepo je biti milijonar, pon. - 13.50 Ograje našega mesta, nan. - 14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Svinjak, nan. -15.45 Yuppie, nan. - 16.15 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Pozna ljubezen, am. film - 21.45 Urgenca, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota 0-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprati Show -12.00 Atlantis - 13.30 Ne mi težit’, nan. - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 jake in debeluh, nan. -15.30 Oprah Show: Gary Zukav - 16.20 Uboga Maria, nad. - 16.50 Rosalinda, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie. nan. - 20.00 Naglica, ameriški film - 22.00 Nizki udarci, nad. - 23.00 Iz dneva v dan, nan. - 23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde, pon.
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kronika - Pregled športnih dogodkov -Aktualno - 16.00 Mestni fantje, nanizanka -16.30 Ameriška gimnazija, nanizanka -17.00 SeaDuest, nanizanka — 18.00 Zvezdne steze, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Reševalna ekipa, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Dragocenosti pokrajinske in študijske knjižnice -22.35 Utrinek z dobrodelnega koncerta Ozare - 22.45 Aktualno, informativna oddaja -23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Rudar Velenje : NK Potrošnik, posnetek, 11.50 - NK Mura: NK Dravograd, posnetek, 13.40 - Videostrani, 14.10 -Gnes - informativna oddaja, 14.50 - NK Rudar Velenje: NK Potrošnik, posnetek, 16.40 - NK Mura: NK Dravograd, posnetek, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Fair play iz produkcije ZLTV, 19.30 - Zdravje iz narave, iz produkcije ZLTV, 20.00 -Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Iz Mestne občine Murska Sobota, gost župan Anton Slavic. 21.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.30 -Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videostrani
STUDIO BRUU
7.15 Dobro jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Čiste rašlo, ponovitev športne oddaje, pos. nogometne tekme NK Mura: NK Dravograd -10.30 Videostrani in glasba - 16.00 Čisle rasle, pon. športne oddaje, pos. nogometne tekme NK Mura: NK Dravograd -17.30 Videostrani in glasba - 18.30 Gobe rastejo po dežju, oddaja za otroke - 19.15 Videostrani in glasba - 20.00 Ozara, reportaža - 20.45 Dobro jutro, Prekmurje, pon. jutranje oddaje - 21.30 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
13.55 Krivda dr. Mudda, ameriški film - 15.40 Umazane laži, nad. - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 In tako dalje -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Zlata ribica - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Velikani: Maksimilijan Vrhovac - 23.00 Dnevnik - 23.25 Tri barve: Belo, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
14.50 Koledar -15.00 Carstvo divjine -15.25 Otroška serija -16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo - 17.55 Prizma - 19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Gozdarska hiša, nan. - 21.20 Newyorška polička, nan.
TV HRVAŠKA 3
17.55 Športni program - 18.40 Ritem - 19.30 Glasbeni program - 20.00 Nogomet Liga prvakov, prenos tekme Barcelona - Chelsea - 22.45 Šport danes - 23.00 Nogomet:
TV MADŽARSKA 1
17.00 Kronika - 17.30 Katoliška kronika -18.00 Dnevnik -19.00 Gospodarski vsakdan -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Panorama - 21.30 Zaščita potrošnika - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.35 Črna skrinja - 23.05 Telešport, liga prvakov
TV MADŽARSKA 2
16.00 Šolska ulica - 17.30 Ura sprejema - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zlata žaga, dokum. film - 21.30 Nočni prišleki, angl, film - 23.05 Zaključek
TV AVSTRIJA 1
15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška - 19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Medicopter 117 - 21.10 Teror v imenu ljubezni, srhljivka - 22.45 Nogomet
TV AVSTRIJA 2
12.30 Mož iz Otztala -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Hagenbeckovi - 14.25 Gozdarska hiša Falkenau - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzam - 22.00 Čas v sliki
O NAS
Vsak dan ob 1900:
GNES - informativna oddaja
Sreda, 19. 4. 2000
TV SLOVENIJA 1
8.00 Odmevi
8.30 Dober dan. Koroška
9,00 Zlatko Zakladko
9.10 Kako rada imam šolo, nanizanka
9.25 Moja žival in jaz, nanizanka
9.40 Babar, risana nanizanka
10	.05 Mozartova druščina
10.30 Besede
11	.30 Obzorja duha
12	.05 Razkošje, francoska nadaljevanka
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.55 Maja in vesoljček, slovenski film
15.05 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16,45 Male sive celice, kviz
17.45 Življenje v divjini, angleška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Lovci na marihuano, ameriški film
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Aliča, evropski kulturni magazin
0.00 Komorni zbor Gaudeamus
0.10 Življenje v divjini, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
9.25 Videospotnice
10.00 Veter v hrbet, kanadska nanizanka
10.45 Denis, francoski film
12.15 Spomini na Sefarat. španska oddaja
15.20 Festival domačih viž
15.50 Huligani, nemški film
17.30 Po Sloveniji
18.05 Or. Sommerfeld, nemška nanizanka
19.00 šef, angleška nanizanka
19.30 Videospotnice
20.00 Liga prvakov v nogometu
23.30 V Trostovem slogu, angleška nanizanka
POP TV
9.30 Tri ženske, nadaljevanka - 10.30 Divji.angel, nadaljevanka - 11.25 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 12.20 Pod srečno zvezdo, ponovitev - 13.50 Ograje našega mesta, nanizanka -14.45 Pasji policist, nanizanka - 15.15 Svinjak, nanizanka - 15.45 Cosby, nanizanka -16.15 Tri ženske, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Za tvojo ljubezen, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Bogataševa žena, ameriški film - 21.45 Udarci pravice, nanizanka - 22.35 Prijatelji, nanizanka - 23.10 Posebna enota C-16, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Na zdravje!, nanizanka - 1.00 24 ur
KANALA
8.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 9.20 Rosalinda, nadaljevanka -10.10 Luz Maria, nadaljevanka -11.00 Oprah Show - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Ne mi težit’ - 14.00 Princ z Bel Aira - 14.30 Jake in debeluh, nanizanka - 15.30 Oprah Show: Kdo goljufa in zakaj - 16.20 Uboga Maria, nadaljevanka - 16.50 Rosalinda, nadaljevanka - 17.40 Luz Maria, nadaljevanka - 18.30 Fant zre v svet, nanizanka -19.00 Seinfeld, nanizanka -19.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 20.00 Življenjska priložnost za 10 milijonov tolarjev, kviz - 21.00 Providence, nanizanka -22.00 Roka pravice, nanizanka - 22.50 Iz dneva v dan, nanizanka - 23.20 Svilene sence, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
14.30 Živa, ponovitev regionalnega programa - Iz našega studia - Aktualno - 15.50 Šolska košarkarska liga, finale osnovnih šol - 19.15 Osvojitev, nanizanka - 20.10 Sami problemi, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Iz naših krajev: Veržej -22.30 Gradovi južne Češke in Budovar - 22.45 Aktualno, Informativna oddaja - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Vohunska igra, nanizanka
TV AS - KANAL 54
09.30Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 11.30 •- Iz Mestne občine Murska Sobota, gost: Anton Slavic, 12.00 - Videostrani, 15.30 -Gnes - informativna oddaja. 16.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 17.30 - Iz Mestne občine Murska Sobota, gost: župan Anton Slavic, 18.30 - Gnes - informativna oddaja, 19.00 - Iz našega arhiva, 20.00 - Glasbeni spot, 20.05 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.20 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati. 22.30 - Gnes -informativna oddaja, 23.00 • Videostrani
STUDIO BRULI
7.15 Dobra jutro, Prekmurje, jutranja oddaja v živo - 8.00 Videostrani in glasba - 9.00 Ozara, ponovitev reportaže o dobrodelnem koncertu - 9.45 Videostrani in glasba -16.00 Gobe rastejo po dežju, ponovitev oddaje za otroke - 16.45 Ozara, ponovitev reportaže o dobrodelnem koncertu - 17.30 Videostrani in glasba - 20.00 Vzreja činčil, oddaja v živo z Veterinario d.o.o. Murska Sobota - 20.50 Dobro jutro, Prekmurje, ponovitev jutranje oddaje - 21.35 Videostrani in glasba
TV HRVAŠKA 1
13.20 Trenutek za domači kotiček -13.50 Poročila - 14.00 Film -15.40 Umazane laži, nad. -16.30 Hrvaška struna - 17.00 Hrvaška danes -17.45 Dokumentarna oddaja -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.50 Knjižnica - 22.10 Dokumentarna oddaja - 22.55 Dnevnik - 23.15 Zgodovinski album -1.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.20 Umazane laži, nad. - 9.05 Carstvo divjine - 9.30 Prenos zasedanja parlamenta -19.05 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Opus gospoda Hollanda, ameriški film - 22.15 Opazovanja - 22.50 Tri barve: Rdeče, ameriški film
TV HRVAŠKA 3
14.00 Poziv v gledališče -16.00 Zakladnica -16.45 Nočni telefon -17.45 Športni program (mogoče prenos nogometnega polfinala Hrvaške) -19.30 Glasbeni program - 20.00 Nogomet: Liga prvakov, prenos tekme Manchester United - Real - 22.45 Šport danes - 22.55 Monoplus - 23.40 Liga prvakov, posnetki - 23.50 Čas je za jazz: Swing Again in Čedo Antolič - 0.50 Film
TV MADŽARSKA!
16.00 Tečaj nemščine - 16.30 Liturgija ob velikem tednu - 17.00 Moja olimpiada, Rim 1960 - 18.00 Dnevnik - 19.00 Kovček, potovanja v tujino - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Ni pravnomočno, pravni šov - 20,30 Liga prvakov v nogometu - 22.40 Dnevnik; aktualno - 23.15 Madžarski salon, kulturni tednik - 23.45 Telešport, liga prvakov, pregled
TV MADŽARSKA 2
5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Kobayashi in mladi - 10.40 Vabljivo -11.05 Pravi smeh - 12.00 Zvon - Hotel Paradiž, nan. -13.00 Dnevnik -14.00 Zlati dim - 15.40 Pop glasba - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Varstvo mest - 21.25 Obalna straža, nan. - 22.10 Pivar, nan. 23.10 Zaključek - 0.15 Nočni program
TV AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program -10.15 Kolumbo -11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 23.05 Končna postaja pekel, film katastrofe
TV AVSTRIJA 2
12.05 Julia - nenavadna ženska - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Hagenbeckovi -14.25 Gozdarska hiša Falkenau -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Glasovi srca, TV-film - 21,45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
fiSTIII, 13. april 2000
ODMEV/OGLASI
27
ovinarji si želimo, da tema, o kateri pišemo, ne bi bila sama sebi namen, ampak da bi zvedeli v odmevih še za druge poglede, tako kot je to v primeru uvodnika, ki sem ga napisal za 13. številko Vestnika z naslovom: Naša šola, naša Cerkev? Nekateri ste mi pisali tudi osebno. Nihče me ni prizadel, četudi me je g. Benkovič (po poklicu duhovnik) uvrstil med trobentače sedanje oblasti, g. Kozic (zasebni podjetnik) pa med boljševistične pleskarje. Vsakemu priznavam pravico, da ima svoj prav. Pogledi so pač različni.
Vse vas je zbodla predvsem moja naslednja teza:
Seveda /e res, da ta šola ni takšna, kot bi si jo želeli posamezni krogi v okviru Cerkve na Slovenskem, še zlasti pa njen metropolit dr. Rode. Če naj bi bilo po njihovi meri, potem bi verjetno morali povsod po šolah izobesiti križe in uvesti kot obvezni predmet verouk, pri kate-.
Še enkrat: Naša šola, naša Cerkev?
rem bi širili samo nauke rimskokatoliške cerkve.
Kerta misel ni napisana kot trditev, jo je potrebno razumeti pogojno oz. kot domnevo, da bi se morda znalo kaj takega zgoditi po volitvah, na katerih naj bi po napovedi oz. želji dr. Rodeta zmagali tisti, ki bi v novem parlamentu lahko spremenili šolsko zakonodajo.
Ko bomo imeli drugačen Državni zbor, bomo lahko izglasovali drugačno zakonodajo. Zaključek je na dlani, gospe in gospodje! je med drugim končal svoj govor dr. Rode v Mariboru na temo O Cerkvi, šoli, državi in odnosu do življenja. Seveda ni nujno, da bi to izjavo razumeli v tej smeri, zato dopuščam popolnoma drugačne in
terpretacije. Nekoč pa je že bilo tako!
Kaj naj odgovorim vsem, ki trdite, da si Cerkev nikakor ne prizadeva za uvedbo verouka v šolah? Marija Kornik:... nikoli v samostojni Sloveniji nihče ni zahteval, da bi bil verouk obvezni predmet v laični šoli; Alojz Benkovič: ... kdaj in kje je kdo od Cerkvenih dostojanstvenikov rekel, da si prizadevajo, da bi verouk potekal v šoli kot obvezni učni predmet?
To so sprenevedanja. Sam osebno sem to lahko večkrat slišal ali kje prebral, čeravno ni bilo izrecno rečeno, da naj bi bil verouk predmet, ampak da bi moral biti v šolah verouk. To pa je skoraj enako. Ker pa po sedanji zakonodaji to ni
mogoče (konfesionalna dejavnost je v šolah prepovedana), je najnovejši predlog slovenske Cerkve, ki je bil pred nedavnim naslovljerf dosedanjemu predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku, naj bo verouk obvezni izbirni predmet, ki naj bi sicer fizično potekal zunaj šole (v cerkvenih veroučnih učilnicah ali drugih prostorih), poučevali bi lahko samo »preverjeni« kadri, plačevala pa naj bi jih država. Moram priznati, da tega ne razumem pr^v dobro, ozadja namreč, kajti verouk ni bil prepovedan niti v prejšnjem komunističnem sistemu niti niso sedaj postavljene kakšne posebne ovire za to cerkveno dejavnost.
Ne razumem tudi navedbe g. Benkoviča, da se država (trenut
na oblast) tako trudi, da Cerkev drži daleč od šole kot največjo pokvarjenko, ki naj bi imela slab vzgojni vpliv na mlade ljudi. Sprašujem torej, tako kot Vi mene, kdaj in kje je kdo od predstavnikov (do)-sedanje oblasti (nisem bil ravno njen velik zagovornik) kaj takega rekel oz. trdil? In ali je to sploh res ob splošni resnici, ki je znana tudi meni, da Cerkev ne uči (tudi vzgaja) nič slabega?!
Da je naša sedanja šolska zakonodaja, ki so jo pripravljali tudi strokovnjaki teoloških fakultet v Ljubljani in Mariboru in nekateri drugi predstavniki cerkvene strani, zares tudi evropsko naravnana, pa govorijo med drugim naslednja dejstva: sprejeta je bila z visokim soglasjem
(tudi krščanskih demokratov) v slovenskem parlamentu, uzakonila je zasebne šole in vrtce, ki so lahko tudi verski (primer vrtec Laura v M. Soboti) in jih tudi sofinancira v višini 85 odstotkov, prav tako pa je uzakonila obvezni izbirni predmet verstva in etika v devetletni šoli, pri katerem se bodo učenci v zadnjih treh letih seznanjali z osnovami religij, najprej predvsem s krščanstvom, islamom in budizmom, zadnje leto pa bo posvečeno zgolj krščanstvu in bibliji.
In še nekaj misli o drugem delu mojega vprašanja, ki je bilo zastavljeno v uvodniku, ali je ta Cerkev naša Cerkev? Razmisliti velja torej, ali je v njej vse samo dobro, naše ... Ali ne bi kazalo v cerkvenih krogih tako zavzeto kot o šoli na primer pretehtati ravnanje Cerkve kot ustanove in njenih posameznikov v vsakdanjem življenju? Ne gre za prizadevanja za večjo duhovnost in kulturo našega življenja, svobodo idej, srečo vsakega človeka ... -vse to je prav ampak za tista dejanja, ki se odmikajo od tega. Verjetno jih ni potrebno naštevati.
JOŽE GRAJ ■
OBČINA LJUTOMER - ŽUPAN
Na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, šl. 29/93,57/94,14/95,26/97, 70/97,10/98 in 74/98) in 29. člena Statuta Občine Ljutomer (Ur. list RS, št. 62/99) ter 18. člena Odloka o proračunu Občine Ljutomer (Ur. list RS, št. 30/2000) izdajam naslednji
SKLEP
o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Ljutomer v letu 2000
t. člen
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ZA POTREBE KMETIJSTVA
VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini do 1.667.800,00 SIT.
POGOJI: Zahtevek lahko vloži pravna oseba, ki je organizirala strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva. Or-ganizator izobraževanja mora imeti območje delovanja v občini Ljutomer in sedež v Upravni enoti Ljutomer.
Kot dokazilo o izvedbi se mora predložiti:
-	program izobraževanja
-	čas trajanja izobraževanja
-	predavatelji
■	seznam udeležencev s podpisom
-	dokazilo o plačilu
-	potrdilo o vpisu v register
Če predavanje ni izvedeno, se mora navesti predvideni čas izobraževanja, število ur, predavatelji in predvideno število udeležencev.
ROK za vložitev zahtevka je 31.5.2000.
VLOGE SPREJEMA: Občinska uprava Občine Ljutomer, Urad župana.
2. člen
GOVEDOREJA
1	. Regresiranje priveza krav - prvesnlc kontrole A
VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini do 2.000.000,00 SIT.
Rejec dobi za žival 12.000,00 SIT premije.
POGOJI: Regres pripada lastnikom krav - prvesnic kontrole A, ki so jih ocenile strokovne službe ŽVZ za Pomurje Murska Sobota. Žival mora biti oštevilčena z življenjsko številko, to mora opraviti kontrolna služba ŽVZ, in najmanj dva meseca po telitvi. Živali se morajo prijaviti območnemu molznemu kontrolorju.
ROK za vložitev zahtevka je do 30.11. 2000. Zahtevek vloži ŽVZ za Pomurje na osnovi seznama, ki ga le-ta polletno posreduje Občinski upravi občine Ljutomer, Urad župana.
2	Sollmnciriili nakupa plemenskih telic
VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini do 600.000,00 SIT.
Rejec dobi 20.000,00 SIT za kupljeno žival.
POGOJI: Regres pripada lastnikom TELIC, ki izhajajo iz kontrole A in imajo 100 % pedigre. Žival mora oceniti strokovna služba ŽVZ-ja za Pomurje Murska Sobota. Telica mora biti breja vsaj 6 mesecev. Upravičenci do sredstev so osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer. Rejec mora imeti pred nakupom telice v hlevu že vsaj 5 plemenskih živali.
VLOGE za uveljavitev sofinancerskega deleža z izjavo o številu plemenskih živali bo sprejemala Občinska uprava Občine Ljutomer, Urad župana vse do izkoriščenosti razpoložljivih sredstev, najpozneje do 30.11.2000, in morajo vsebovati:
- izpolnjen obrazec, ki se dobi na občinski upravi, urad župana, - dokument o nakupu plemenskega materiala.
3	.Sollnancfranje urejanja pašnikov
VIŠINA: Namenijo se sredstva v višini do 500.000,00 SIT.
Lastnik dobi do 20.000,00 SIT/ha.
POGOJI: Sredstva pripadajo lastnikom pašnikov, ki imajo stalno bivališče in pašnik na območju občine Ljutomer, so le-tega obnovili ali na novo uredili. Najmanjša površina obnovljenega oz. novega pašnika je 1,5 ha. Obnova oz. ureditev novega pašnika mora biti v skladu z navodili Kmetijske svetovalne službe Ljutomer.
VLOGE za uveljavitev sofinanciranja bo sprejemala Občinska uprava Občine Ljutomer, Urad župana in mora vsebovati:
•	originalni račun
-	posestni list ’
■ mapno kopijo (1:2880) oz,
-	zakupno pogodbo
■ mnenje Kmetijske svetovalne službe Ljutomer
ROK za vložitev zahtevka je do 30.6.2000.	' *
3.	člen
PRAŠIČEREJA
VIŠINA: Za vzpodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali, za izboljšanje proizvodnosti mesnatih pasem prašičev se namenijo sredstva v višini do 1.300.000,00 SIT,
Regres za brejo mladico je 7.000,00 SIT.
Regres za merjasca z direktnim testom je 10.000,00 SIT.
Regres za merjasca testiranih staršev je 7.000,00 SIT.
Regresiralo se bo 156 brejih mladic, 10 merjascev z direktnim testom in 15 merjascev testiranih staršev.
POGOJI za pridobitev regresa:
• rejec mora imeti stalno bivališče na območju občine Ljutomer,
- v hlevu mora imeti že najmanj 10 plemenskih svinj,
- regresira se breja mladica (vsaj 60 dni) s pedigrejem, linija 12 ali 21, ter čistopasemska mladica pasme 11 in 12, merjasci z direktnim testom in testiranih staršev,
- vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih, - dokument o izpolnjevanju pogojev izda Živinorejsko-veterinarski zavod.
VLOGE za uveljavitev regresa z izjavo o številu plemenskih živali bo sprejemala Občinska uprava Občine Ljutomer, Urad župana vse do izkoriščenosti razpoložljivih sredstev In morajo vsebovati:
- izpolnjen obrazec, ki se dobi na občinski upravi, urad župana, '
- dokument o nakupu plemenskega materiala pri rejskem središču ali na selekcijski farmi.
4.	člen
KONJEREJA
VIŠINA: Rejcem plemenskih kobil za vzrejo žrebet se nameni 200.000,00 SIT.
POGOJI: Rejec mora imeti stalno bivališče na območju občine Ljutomer. Regres pripada lastnikom plemenskih kobil za vzrejo žrebet, ki so bile pripuščene pod licenciranega žrebca. Višina regresa - 6.000,00 SIT/kobilo.
ROK: Vloge za uveljavitev regresa sprejema Kmetijska svetovalna služba Ljutomer najpozneje do 30.06.2000 oz. do izkoriščenosti sredstev. Vlogi je potrebno priložiti pripustni list.
5.	člen
ANALIZA VZORCEV KRME
VIŠINA: do 250.000,00 SIT.
POGOJI: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ-ju za Pomurje. Sofinancira se 50 % opravljene analize.
ROK: ŽVZ mora predložiti vlogo za uveljavitev regresa občinski upravi, urad župana najkasneje do 30.11.2000.
6.	člen
SOFINANCIRANJE ZDRAVSTVENE PREVENTIVE V ČEBELARSTVU
VIŠINA: Predvidena sredstva znašajo do 300.000,00 SIT.
POGOJI: Zahtevek lahko vložijo čebelarska društva, ki Imajo območje delovanja in sedež društva v občini Ljutomer. Zahtevku je potrebno predložiti program zdravstvenega varstva ter račun in seznam koristnikov.
ROK za vložitev zahtevka je do 30.08.2000. Vloge sprejema Občinska uprava Občine Ljutomer, Urad župana.
7.	člen
STRNIŠČNI POSEVKI
VIŠINA: Z namenom izboljšanja rodovitnosti tal kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, pozelenitve površin in preprečevanja izpiranja nitritov v podtalnico se regresira nakup semena za strniščne posevke v višini do 1.000.000,00 SIT. Regresira se največ do 50 % vrednosti semena.
POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem in kmetijskim zemljiščem v občini Ljutomer. ROK: Upravičenci uveljavljajo regres na osnovi vloge in originalnega računa, ki mora bi oddan do 30.08.2000 Kmetijski svetovalni službi Ljutomer.
8.	člen
APNJENJE TAL
VIŠINA: do 1.488.500,00 SIT.
a)	do 900.000,00 SIT se nameni za saturacljski mulj,
b)	do 588.500,00 SIT za apnenec
•	regresira se celotna vrednost mulja oziroma
•	apnenec, 3,00 SIT/kg
POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer.
Regres lahko uveljavljajo le za apnjenje tal kmetijskih površin na območju občine Ljutomer s saturacijskim muljem ali apnencem (apnena oz. dolomitna moka), tu apnom.
ROK: Upravičenci uveljavljajo regres za apnenec na osnovi vloge in originalnega računa, ki mora biti oddan do 30. 07.2000 Kmetijski svetovalni službi v Ljutomeru.
Mulj bo občina direktno plačala Tovarni sladkorja Ormož in ga bo vozil določeni prevoznik. Tisti upravičenci do regresa, ki si bodo prevoz organizirali sami, morajo dvigniti ustrezno naročilnico na Občinski upravi občine Ljutomer, Urad župana. Če sredstva ne bodo izkoriščena do določenega roka, bo vloge mogoče oddati tudi po 30.07.2000, in sicer do izkoriščenosti sredstev.
9.	člen
ANALIZA VZORCEV ZEMLJE
VIŠINA: V ta namen so zagotovljena sredstva v višini do 400.000,00 SIT.
Vzorci se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize.
POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer.
ROK: Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ-ju. ŽVZ mota vlogo za uveljavljanje regresa predložiti Občinski upravi občine Ljutomer, Urad župana najpozneje do 30.11.2000 oz. do izkoriščenosti sredstev.
1O.	člen
SOFINANCIRANJE ZAVAROVANJA POSEVKOV IN PLODOV
VIŠINA: do 2.430.000,00 SIT.
Sofinancira se 30 % premije za posevke in 15 % za plodove.
POGOJ: Upravičenci do regresa so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer in imajo sklenjeno zavarovanje z zavarovalno družbo, ki je sklenila pogodbo o sofinanciranju z občino Ljutomer. Vlogo za koristnike vloži zavarovalna družba.
ROK za vložitev zahtevka je 0i. 08.2000.	.
1	1. člen
SOFINANCIRANJE TESTIRANJA ŠKROPILNIH NAPRAV
VIŠINA: la ta namen so zagotovljena sredstva v višini 170.000,00 SIT.
Sofinancira se 50 % testiranja škropilne naprave.
POGOJI: Upravičenci do subvencije so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem v občini Ljutomer. Subvencijo za upravičence uveljavlja Habitus, d. o. o., iz Lukavec.
ROK za vložitev zahtevka je 15.11.2000.
12.	člen
VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO
VIŠINA: Za ta namen je zagotovljenih do 1.300.000,00 SIT.
1.	UREJANJE ZEMLJIŠČA ZA NDVI NASAD VINOGRADA
VIŠINA: Sofinancira se 30,00 SIT/trsno cepljenko.
POGOJI: Do regresa so upravičeni vinogradniki, ki obnavljajo oz. sadijo najmanj 400 trsov, imajo najmanj 0,30 ha vinograda, so vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina pri upravni enoti in so prijavili zadnji pridelek. Zahtevku morajo biti predloženi račun In pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe Ljutomer.
Sofinancerski delež lahko dobijo fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Ljutomer.
ROK: Vlogo z zahtevanimi prilogami je potrebno oddati do 30.06.2000 na Občinsko upravo občine Ljutomer, Urad župana.
2.	UREJANJE ZEMLJIŠČA ZA NOV NASAD SADOVNJAKA
VIŠINA: Sofinancira se do 25 % od cene sadike.
POGOJI: Za uveljavitev regresa mora biti zasajeno najmanj 0,50 ha sadovnjaka. Zahtevku morata biti predložen račun in pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe Ljutomer. Zahtevke vlagajo fizične osebe.
ROK do 30.06.2000. Vloga z dokazili se pošlje na Občinsko upravo občine Ljutomer, Urad župana.
13.	člen
ZELENJADARSTVO
VIŠINA: Za regresiranje je predvidenih do 809.610,00 SIT.
Regresira se do 20 % od nabavne cene.
POGOJ: Upravičenci do regresa so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oziroma sedežem ter kmetijskim zemljiščem, na katerem stoji plastenjak oz. steklenjak, v občini Ljutomer in so le to kupili po 01.11.1999. Regresirajo se nakup plastenjakov in steklenjakov, velikost najmanj 200 m1 ter specialna vrtnarska mehanizacija.
ROK: Rok za vložitev vlog na Občinsko upravo občine Ljutomer, Urad župana je 30.08.2000.
Zahtevku je treba predložiti račun in mnenje Kmetijske svetovalne službe.
14.	člen
DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
VIŠINA.do 1.000.000,00 SIT.
Sofinanciralo se bo do 20 % investicije.
Sredstva se za isti namen istemu prosilcu lahko namenijo le enkrat.
NAMEN: Sofinancirajo se dopolnilne dejavnosti na kmetijah: turizem na kmetijah, vinotoči, pridelovanje gob, oljarne, sušilnice zrnja, sušilnice sadja, polnilnice vina, hladilnice idr.
POGOJI za pridobitev sofinancerskega deleža:
■ vlagatelj mora imeti stalno bivališče na območju občine Ljutomer, ■ vsaj eden od članov družine mora biti zaposlen na kmetiji, če ni, mora dati vlagatelj zagotovilo, da bo to po končani investiciji dopolnilna dejavnost. DOKAZILA:
■ posestni list,
- originalni računi,
- mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, ■ potrdilo o zaposlitvi na kmetiji.
Vrednost se izkazuje z originalnimi računi od 01.11.1999 dalje.
ROK za vložitev zahtevkov na Občinsko upravo občine Ljutomer, Urad župana je 30.08.2000 (obrazci se dobijo na sedežu Občinske uprave Občine Ljutomer, Vrazova 1).
15.	člen
DELOVANJE DRUŠTEV	»
Za sofinanciranje delovanja društev s sedežem na območju občine Ljutomer se v letu 2000 nameni 210.000,00 SIT. Sredstva se razdelijo na podlagi prispelih vlog in finančno ovrednotenih programov delovanj društev, ki jih vlagatelj pošlje na Občinsko upravo občine Ljutomer, Urad župana do 31.05.2000. Društvo mora vlogi dodati: . - potrdilo o vpisu v register društev, - matično številko, - davčno številko.
16.	člen
ODOBRITEV SREDSTEV
Prosilci vložijo prošnjo s potrebnimi prilogami v navedenih rokih. 0 dodelitvi oz. razporeditvi sredstev bodo prosilci obveščeni v 20 dneh po končanem razpisu.
Župan Jožef Špindler, inž. agr.
<0
ENA IN EDEN
NOVA VEČERNA ODDAJA NA MURSKEM VALU
SVA ENO!
Že v marčevski prilogi Pen ste lahko zasledili razpis za sodelovanje v nedeljski večerni oddaji na Murskem valu.
V njej izbiramo partnerje osamljenim oziroma družbe željnim. Prijavite se lahko tako posamično kot v paru (zakonskem ali koruzniškem). Zmagovalci boste deležni brezplačnega konectedenskega paketa v enem od slovenskih zdravilišč.
V nedeljo, 16. aprila, bomo od 21.10 dalje izbirali prijateljico 25-let-nemu Jožetu.
Prisluhnite, in če boste dobili voljo za sodelovanje tudi vi, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov: Murski val, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Vsako tretjo nedeljo ob 21.10 na frekvenci 94,6 Mhz
Prijavnica za pare
Ime in priimek: ------
Ime in priimek: 
Naslov: ______________
Telefon:
Prijavnica za samske
Ime in priimek:
Naslov: _______
Telefon: ______
28
13. april 2000, tBOB
motorna vozila
R 4, letnik 1991, registriran do oktobra, prevoženih 88.000 km, prodam za 220.000 SIT. Tel.: 48 696. m3077
MONDEO 1,8, letnik 1994, prevoženih 89.000 km, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 31 460 ali 041 232 889. m3166-2
NESNICE, mlade jarčice, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 069 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 069 439 170, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel: 069 46 505, gostilna Šarike Železen, Beznovci, tel.: 069 49 025, gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 069 72 146, gostilna Rajser, Grad, tel.: 069 55 31 148. m2975
KOKOŠI NESNICE prodam po 200 SIT/kos. Petanjci 116, tel.: 46 340. m3127
SVINJO ZA ZAKOL prodam. Telefon 548 16 26. m3144
DVE KRAVI, mladi, breji in škropilnico Agromehanika, 350 I, 8 m širine, prodam. Ivanci 4, Bogojina. m3147
KRAVO, staro osem let, visoko brejo, prodam. Gjerek, D. Bistrica 158 b. m3148
VISOKO BREJO KRAVO IN TELICO, kontrola A, in obračalne pluge prodam. Andrejci 3a. m3152
PSE, MALE BOKSERJE, prodamo. Tel.: 44 095. m3153
KRAVO, brejo 8 mesecev, in seno v balah prodam. Tel.: 55 91 002. m3171
GRAHASTE IN RJAVE NESNICE pred nesnostjo dobite vsak dan v Babincih 49, tel.: 82 401. m3173
TELETA od 60 do 250 kg kupim. Tel.: 041 726 697. m3180-10
OBVESTILO
12. maja 2000 bo ob 8.30 na okrajnem sodišču v Murski Soboti v sobi številka 7 dražba nepremičnine s parcelno številko 1816-2 KO, Dolnji Slaveči, površine 2,06 ara, z mlinom z mlinsko opremo. Skupna izklicna cena je 6.120.651,20 sit.
ILIRIJA, razvoj, proizvodnja in trženje kozmetičnih izdelkov, d. d., Ljubljana
Uspešna in tržno naravnana delniška družba z dolgoletno tradicijo išče
VODJO OBRATA' LENDAVA
Od vas pričakujemo:
-VII. stopnjo izobrazbe - kemijski tehnolog
- najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodenju
- znanje angleškega oz. nemškega jezika
- poznavanje osnovnih PC-orodij
- odgovornost in profesionalnost pri opravljanju svojega dela
- komunikativnost in visoko stopnjo motiviranosti
-	veselje do dela z ljudmi
Ponujamo vam:
-	dobre delovne razmere
-	službeni avto
-	možnost plačila stroškov bivahja
Z izbranim kandidatom bomo sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi.
Vaše vloge s podrobnim življenjepisom in dokazilih o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15 dneh po objavi na naslov:
Ilirija, d. d., Kadrovsko-pravni sektor, Tržaška 40, 1000 Ljubljana.
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
posesti
Krajevna skupnost Rakičan
Zvezna ul. 4
Po sklepu sveta KS Rakičan z dne 7.4. 2000 razpisujemo javno dražbo za prodajo gradbene parcele št. 437/2, površina 4,73 a, in parcele št. 426/1, površina 8,89 a, skupaj 13,62 a, k. o. Rakičan.
Za skupno površino je izklicna cena 4.460.000,00.
Javna dražba bo v nedeljo, 16. 4. 2000, ob 10. uri na parceli v Cvetkovi ulici v Rakičanu. Interesenti morajo pred dražbo položiti 10-odstotno varščino. m-3195
STANOVANJSKA HIŠA s parcelo velikosti okrog 12 arov, v mirnem predelu centra M. Sobote in možnostjo raznih dozidav, naprodaj.
Podjetniki izkoristite priložnost. Informacije vsak zvečer po 20. uri po tel.: 75 295 in št.
21 258. m3141
V OKOLICI LENDAVE prodam 39 arov zemljišča, od tega 7 arov zazidalnega. Tel.: 02 574 15 85. m3161
PARCELO, 2011 m2, zazidljivo, 3 km od Moravskih Toplic, na lepi lokaciji, prodam. Tel.: 061 188 5050. 1713168
ZAZIDLJIVO PARCELO z veljavnim lokacijskim dovoljenjem v Gedero-vcih ob cesti M. Sobota- Avstrija prodam. GSM: 041 673 224. m3185
Prodamo: starejšo in novejšo hišo v M. Soboti, hiše v Gradišču, M. Toplicah in okolici, stanovanja, dvo- in trisobna v M. Soboti, Šalovcih in Lendavi. Kupimo: garsonjero, eno-in enoinpolsobno stanovanje v M. Soboti. SPIN NEPREMIČNINE, Ti-šinska 19, M. Sobota, tel.: 31 542. m3186
V BLIŽINI MURSKE SOBOTE prodam zazidljivo parcelo v velikosti 2200 m2. Tel.: 041 821 125. m3191
ENOSOBNO STANOVANJE, Trnovo - Vič, v Ljubljani, neopremljeno, razen kuhinje, v bloku, oddam za daljši čas, najem v maju. Predplačilo. Tel.: 069 53 21 400. m3132
V CENTRU MURSKE SOBOTE vzamejo v najem garažo, tel.: 041 673 597.m3191 m3191
NA OTOKU VIRU oddam dvosobno stanovanje z osmimi posteljami. Tel.: 02 2510 956. m3150-9
kmetijska mehanizacija
STROJ ZA SAJENJE SLADKORNE PESE prodam. Noršinci 62, tel.: 48 092. m3093
MOTOKULTIVATOR MONDIAL GOLDINI s frezo, traktorski pred-setvenik, traktorsko škropilnico KŽK in trosilnik umetnega gnojila TGO 402 Hmezad Žalec prodam. Kobilje 50. 1713123
SADILNIK IMT, dvoredni, za koruzo in čebelje panje, ohranjene, prodam. Tel.: 55 61 193. m3125
TRAKTOR IMT 558 s priključki prodam. Tel.: 40 248. m3142
KOMBAJN CLAASS 85 in pluge, brane ter trosilnik umetnega gnojila Vikon prodam. GSM: 041 712 101. m3151
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, rotacijski in pajek, SIP, 230 SPI-DER, prodam. Tel.: 041 904 767. m3160
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 25 m3, prodam. Tel.: 55 71 153, GSM: 031 330 639. m3162-7
PRODAM TRAKTORJE STEYR 15 KM, 18 KM in 28 KM z reduktorjem. Zelo ugodne cene so za nove traktorje - kot še nikoli do sedaj. TIP M 975 a (75 KM) in M 9094 a (94 KM). Informacije Steyr servis Stanko Lenarčič, Ropoča 51, od 17. 4. 2000 tel.: 02 557 11 62. m3163
OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO, 6-vrstni, prodam. Tel.: 76 212. m3182
CISTERNO CREINA, 2700 I, obračalnik in krožne brane prodamo. Kupimo traktor na prednji pogon in trosilnik hlevskega gnoja. GSM: 041 881 507. m3183
ŠESTVRSTNO PNEVMATSKO SEJALNICO, kombinirano za koruzo, sladkorno peso in rotacijsko kosilnico, 2,40 m na disk, prodam. Tel.: 062 790 722. m3184-4
kmetijski pridelki
SEME BUČ GOLIC zamenjujemo za belo olje v razmerju 1:1, tudi prodajamo. Tel.: 041 354 933, Cven 14. m3179-1
razno
RAČUNALNIK, 66 Mhz, barvni monitor, prodam. Tel.: 062 758 435. m3128
NAJCENEJŠE spodnje perilo, pižame, jutranje halje v Lentiju. Pri nas je ceneje kot na tržnici, material
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce.
Srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
V SPOMIN
14. aprila so minila štiri žalostna leta, odkar nas je zapustil ljubi mož in atek
*
Anton Hozjan iz Bučečovec 37a
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko spomina.
Zelo te pogrešamo ■ vsi tvoji najdražji, ki te imamo še vedno radi!
kakovostnejši. Trgovina Mirella. Dragi kupci, čakamo vas! m3133
AKACIJEVA DRVA, 4 m3, prodam. Tel.: 548 16 26. m3145
VIDEOKAMERO PANASONIK M 10, z majhnimi kasetami, prodam. Tel.: 45 570. m3188-4
delo
Zaposlimo terenskega komercialista za območje Murske Sobote in Pomurja za trženje uporabnih izdelkov iz tekstila za gostinske lokale in frizerske salone. Pisne vloge pošljite na naslov: MI-PO Consult, d. o. o., Zvezdarska 4, Ljubljana, m-3194
REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO SIMPATIČNO DEKLE, staro do 30 let. Ponujamo stanovanje. Tel.: 063 881 147. 1713126
ZAPOSLIMO KUHARJA z enoletno prakso, dober zaslužek, hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m3131
ZA CELODNEVNO POMOČ NA DOMU slabovidni ženski iščemo žensko brez obveznosti. Ponujamo stanovanje, hrano in nagrado. Informacije po tel.: 069 22 444. m3170
NATAKARICO - dekle takoj zaposlimo. Hrana in stanovanje brezplačna. Pokličite 069 55 31 004. m3172
VOZNIKA C in E kategorije redno zaposlimo za mednarodni prevoz tekstila. Pogoj izobrazba, izkušnje in.govorno znanje nemškega jezika. GSM: 041 646 535. m3176
MEHANIKA za vzdrževanje tovornih vozil zaposlimo za nedoločen čas.
GSM: 041 646 535. m3177
NATAKARICO ALI DEKLE z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ISKRENOST. m3189-7
srečanja
DEKLETA, ločenke, vdove, ste osamljene? Več premožnih moških od 25 do 60 let iz Prekmurja išče partnerico za prijateljevanje ali resno zvezo. Spoznajte se! Tel.: 062 229 75 79. m3121
43-LETNI PREKMUREC, zaposlen, s hišo, čustven in iskren, želi spoznati partnerico za resno zvezo. Lahko prideš k meni. Tel.: 062 229 75 79. m3174
ČE STE OSAMLJENI, si lahko najdete partnerja s pomočjo Murskega vala. Prisluhnite oddaji v nedeljo, 16. aprila, ob 21.10. m3178-3
storitve
PO MERAH VAŠIH OKEN IZDELAMO ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNA SENČILA, VGRAJUJEMO »HARMONIKA« VRATA, KAKOVOSTNO IN PO UGODNIH CENAH. Montaža in servis. Mansarda, Marjan Vrbnjak , s. p., LUTVERCI 73, 9253 Apače, tel.: 069 62 454, GSM 041 751 856. m3137
IZDELUJEMO, MONITRAMO STOPNICE, STOPNIŠČE, BALKONSKE OGRAJE, STRUŽIMO LES. Mizarstvo Titan, Krog, tel.: 02 527 11 59. m3175-3
DAMIR BANFI VEŠČICA
||g KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (069) 34« 060, FAX: (069) 251 170, 9000 MURSKA SOBOTA
Bolečino in trpljenje si prestal. . Tvoj večni dom rožice krasijo in svečke v spomin gorijo.
V SPOMIN
14. aprila mineva eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ludvik Sobjak
iz Košarovec 8
S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu.
Polno je lepih spominov in dobrot, ki si nam jih dal v svojem življenju.
Žalujoči: žena Marija, sin Aleksander z Ženo Marijo, sin Vladimir z ženo Pavlo ter vnuki Aleš, Darja in Dejan
Le kdo pozabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno drago bilo ves čas do zadnjega je dne.
V SPOMIN
Ani Klement
iz Turnišča
17. aprila bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami, vendar boš v srcih vseh, ki smo te imeli radi, večno živela.
Hvala vsem, ki se je radi spominjate in postojite ob njenem grobu.
Vsi tvoji
Talaber
Jožef in Marija
,	Gorica št. 1
7. 4. 1980	5. 5. 1990
20 let	10 let
Spominjamo se vaju s hvaležnostjo v srcu.
Hčerka Marija z možem Stankom iz Maribora
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka, strica in soseda
Štefana Čara
iz Budinec 44 1921-2000
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče ter za dograditev mrliške vežice in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala kirurškemu oddelku bolnišnice Murska Sobota ter patronažnim sestram Zdravstvenega doma Gornji Petrovci za nesebično pomoč.
Hvala lepa g. Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
fBIil, 13. april 2000
29
Pomlad se Je vrnila na tvoja tla, samo ti se vrnil nisi.
Ni več stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. Zdaj na grobu rožice cvetijo in svečke ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
3. aprila je minilo leto žalosti, odkar nas je tiho in brez slovesa zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in sorodnik
Franc Gomboc
iz Dolnjih Slaveč 149
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete ' svečko in prinašate cvetje.
Vsi njegovi
Nikoli ne bo nihče tako nežen, prav tako potrpežljiv, nikjer na svetu ne bomo našli še ene takšne ljubezni...
ZAHVALA
V 51. letu nas je za vedno zapustila draga žena in mamica
Milena Balantič
iz Partizanske 5 v Beltincih
Hvala vsem, ki seje z lepo mislijo spominjate, prižgete svečko in prinesete cvet.
V neizmerni žalosti: mož Zvonko, sin Rajko in hčerka Zvonka
Prazen dom Je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi, ko je v 81. letu prenehalo biti plemenito srce naše skrbne in dobre mame, tašče, babice in prababice
Gizele Poredoš
iz Bodonec 61
se z bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali ter nam izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in prispevke za dobrodelne namene.
Iskrena hvala g. Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu B4nfi za opravljene storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni najdražji
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalosten in prazen dom.
ZAHVALA
V 71. letu nas je po hudi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Jože Horvat
iz Rakičana
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Trčku in dr. Kopunu.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Karoliju za poslovilni govor in pogrebništvu Banfi.
Hvala sodelavcem ženskih plaščev tovarne Mura, likalnici, 432. brigadi, končni kontroli, mojstrom, 426. brigadi, hotelu Radin iz Radenec.
Posebna hvala družinam Horvat - Bagari, Peterka, Duričič in Rajnar za nesebično in vsestransko pomoč.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Spet bo pomlad razsula cvetje, ogrelo sonce bo zemljo, spet pod nebo vzletele bodo ptice, le Vas več ne bo!
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil
Elemer Zver
iz Žižkov 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom iz Žižkov, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna hvala g. kanoniku in g. župniku Geriču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gospodu Žižku za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
2. junija bo minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
Srečko
Mlinarič
V SPOMIN
in
15. aprila bo minilo leto žalosti in praznine, odkar te ni več med nami
Avgust Mlinarič
Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate, prižgete svečko in prinesete cvet.
Vsi, ki smo vaju imeli radi.
Dragi moj dedi, pogrešam te!
Damir
Zaspi, moja mama, zaspi! Zapri se v tihe globoke sanje, ki si jih sanjala vse svoje dni! Tu se dobrota plačuje z dobroto, tu se ne more zgoditi zlo. Vzemi me kdaj za trenutek vanje, ko mi bo na tem svetu hudo.
(T. Kunter)
ZAHVALA
V 84. letu nas je tiho zapustila naša draga MAMA, babica in prababica
Urška Balažič
roj. Magdič
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče, za maše in župnijske orgle, ter vsem, ki so namesto vencev denar namenili za gradnjo porodnišnice v Rakičanu in so našo drago MAMO v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot na pokopališče v Dokležovju in ji tako izkazali poslednjo čast in spoštovanje.
Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Kliničnega centra, še posebno dr. Urbančičevi in osebju doma starejših Moste - Polje v Ljubljani.
Prisrčna hvala župnikoma g. A. Horvatu in g. J. Zorku za mašo zadušnico in pogrebno svečanost, organistu g. Stanku, g. Janji za ganljive besede slovesa, pevkam za občuteno zapete pesmi, g.
Marušiču za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala iz Murske Sobote za organizacijo žarnega pokopa.
Iščemo Te v travah, iščemo te v morju, našli Te bomo v zvezdah, ki sijejo na nas.
Ponosni smo, da si bila naša MAMA.
Žalujoči otroci z družinami
DRAGA BABICA IN PRABABICA!
Za vedno boš ostala v naših srcih - tvoji vnuki in pravnuki
V SPOMIN
14. aprila mineva deset žalostnih let od takrat, ko nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JožefKrenos
iz Gornjih Slaveč 124
, Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Končan je boj. Zdaj ni več bolečin ...
V pomladni slutnji zacvetel je živ spomin na ženo, mamo, hčerko in sestro preminilo,
ki ji srce prezgodaj je zlomilo.
In ko ob grobu solza bo oči kalila, hvaležna misel nanjo bo potočila.
ZAHVALA
V 39. letu nas je zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
Tinica Čarni
iz Ivanovec 45b
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred in pevcem iz Ratkovec za odpete žalostinke. Hvala predstavniku cerkve g. Ozvatiču in predstavnici vasi g. Vesni za poslovilne besede ob odprtem grobu ter dijakom 3. G-razreda trgovske šole in 4. Sl-razreda SPTŠ iz Murske Sobote.
Posebna hvala osebnemu zdravniku g. Tiborju Škaliču. j Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi, ki te imamo neizmerno radi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je v 43. letu končal svojo življenjsko pot dragi mož, oče, sin in brat
Božidar Kavaš
iz Beltinec
Globoko pretreseni in z žalostjo v srcu . se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v trenutkih bolečine priskočili na pomoč, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pogreba^ ter vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku.
Globoko užaloščeni: žena Minka, sin Danijel, oče, mama, brat z družino in drugo sorodstvo
In pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje. In prišel Je dan, ko se končalo tvoje je trpljenje, prihajajo pa dnevi moje bolečine.
ZAHVALA
za vedno je zatisnil trudne oči
Stanko Kralj
iz Ljutomera
Ostaja bolečina, a tudi uteha, da ste mu mnogi med boleznijo pomagali in v najtežjih trenutkih bili z nami, nam izrekli sožalje, podarili Stanetu ob slovesu cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa tople in prijazne besede, darovali za bolnišnico v Rakičanu in druge dobrodelne namene ter od blizu in daleč pristopili k njegovi tihi gomili. ~
Sosedom, znancem in prijateljem, zdravnikom, g. župniku, sodelavcem v kulturi - vsem Vam naša iskrena zahvala.
V naših srcih boš ostal za vedno skupaj s svojimi najdražjimi.
Mama in vsi tvoji
30
OGLASI
13. april 2000,
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zorana dinarja 13, 9000 M.	K K K ®
36 580	g K g
X\trium
vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo...
') Pokličite nas vsak dan razen nedelje J od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00,
ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid.
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (069) 30 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
OAJA KURILNEGA OUA
(069) 545 92 80
PR0IZV00MJA ALUMINIJASTIH ROLET ' IZOLACIJA * PHOTIHRUPNOST ’ VARNOST
8eosdik1. NL: 10621 703 60 43, laks.:(062l 703 60 44
NEPREMIČNINSKA
HIŠA
Slovenska 43, Murska Sobota ________069/304-123________
-Prodaja, nakup, oddaja, najem
-NAJŠIRŠI IZBOR NEPREMIČNIN
V POMURJU
-Urejamo vso dokumentacijo ob najnižjih stroških

Zidarstvo-Fasaderstvo in izolacije zidov Strojni ometi JOŽE HORVAT s. p.
BI BILI RADI UREJENI, LEPI, ELEGANTNI! OBIŠČITE FRIZERSKI SALON MARIJE HOZJAN V MALI POLANI 114.
• VSE VRSTE ŽENSKIH PRIČESK
* MODNO OBLIKOVAJE FRIZUR
POKLIČITE: (069) 70 672, 041 881 556

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Ljutomer, tel.: 1069) 84 90 90, od 8.00 do 18.00
Krog, tel.: 1069) 35 460.
od 9.00 do 17.00
PREMAZI ZA LES SANDOLIN VSE ZA STREHO
Od 8.00 do 20.00 Dostava brezplačna! SIGDAR NA VOLOU!
Vsak mesec žrebanje: 3 x 1OOO I kurilnega olja.
Filovci 110, 9222 Bogojina, tel. & faks: (069) 47 014 GSM: 041 631 193, stanovanje: (069) 47 300
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJA ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, telefaks: (069) 48 426, GSM: 041 m 426, 041 733 948
MURSKA SOBOTA, Slovenska 42
069/ 32 - 945
NAJNIŽJA PROVIZIJA V SLOVENIJI 0,7% ?
SKUPAJ PROTI
Imate gotovino in želite povečati njeno vrednost?
Za izpolnitev Vaše želje je več možnosti, mi pa Vam svetujemo, da denar vežete kot depozit za nekaj mesecev: 3,4, 5,6,... ali 12. To Vam bo prineslo ugodne obresti.
In to še ni vse! Vsaka nadaljjnjja vezava do sedme ponovitve Vam bo še zvišala obresti.
Vaši prihranki bodo rasli hitro kot še nikoli. Vztrajnost se zdaj še bogateje obrestuje!
Oplemenitite svoje prihranke!
Za vse podrobnosti o depozitih se oglasite v katerikoli enoti naše banke ali pa si jih oglejte na internetu: http://www.abanka.si
| KRI f Ml fNALUf
© 080-1200
Abanka d.d. Ljubljana http://www.abanka.si
MALE OGLASE
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI
WHK, 13. april 2000
NAPOVEDNIK
31
kulturni koledar
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 13. aprila, ob 19. uri bosta v klubu PAC na večeru sonat za violončelo in klavir nastopila violončelist Miloš Mlejnik ter čembalist in pianist Janko Šetinc. Koncert bo zaznamoval 250-letnico smrti J. S. Bacha.
- V soboto, 15. aprila, ob 21. uri bo v MIKK-u nastopila nizozemska skupina Toad. Predskupina: In-Sane iz Gornje Radgone!
- V soboto, 15. aprila, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert 80 pomladi narodne pesmi med Muro in Rabo, kjer bodo nastopili mešani pevski zbor Avgusta Pavla z Gornjega Senika, mešani pevski zbor in dekliški oktet Pevskega društva Odranci in mešani pevski zbor Vladimirja Močana ter zbor Društva upokojencev Murska Sobota.
- V soboto, 15. aprila, ob 13. uri bo v grajski dvorani območno srečanje mladinskih pevskih zborov, kjer bodo nastopili učenci iz osnovnih šol: II Murska Sobota, Puconci, Bakovci, Sv. Jurij in Beltinci.
TURNIŠČE
- V soboto, 15. aprila, ob 19. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih pevskih zborov, kjer bodo nastopili zbori iz Bistrice, Trimlinov, Kobilja, Žitkovec, Mostja - Banute, Črenšovec, Petišovec, Hotize, Kapce, Velike Polane in Turnišča.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 13. aprila, dopoldne bo v grajski dvorani srečanje lutkovnih skupin severovzhodne Slovenije.
- V soboto, 15. aprila, ob 11. uri bo v BTC-ju lutkovna predstava Zajček pedajček.
RAZKRIŽJE
- V soboto, 15. aprila, ob 20. uri bo v domu kulture predstava gledališke skupine KD Cezanjevci Jezični dohtar Petelin.
PLES
MURSKA SOBOTA
-V sredo, 19. aprila, ob 12. uri bo v grajski dvorani območno srečanje otroških plesnih skupin iz osnovnih šol: I in II Murska Sobota, Bakovci, Beltinci, Grad, Puconci ter Fitko kluba in Plesne šole Devžej.
VERŽEJ
- V petek, 14. aprila, ob 15. 30 bo v domu kulture območno srečanje otroških plesnih skupin z območja občin Ljutomer, Križevci in Veržej.
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
- V petek, 14. aprila, ob 19. uri bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev razstave del študentk 3. letnika oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovni fakulteti v Ljubljani Manice Stvarnik in Sonje Toplak.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V soboškem gradu si lahko ogledate Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma.
- V galeriji so na ogled dela učiteljev likovnih predmetov ter akademskih slikarjev in kiparjev - nekdanjih dijakov Gimnazije Murska Sobota. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij soboškega fotokluba na prosto temo.
- V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava del Jožeta Horvata - Jakija.
- V Art Caffeju so na ogled fotografije na temo Ab-solut vvodka.
- V MIKK-u so na ogled dela študenta 4. letnika Akademije za likovno umetnost Aleksandra Vukana.
LJUTOMER
- V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem in splošno muzejsko zbirko.
- V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava del starejših prleških literarnih ustvarjalcev in grafike Maje Janežič. Na oddelku za otroke in mladino je mini razstava Velikonočne slikanice, vsak ponedeljek ob 16. uri pa je pravljična ura za najmlajše.
- V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela slikarke Irene Polanec.
PUCONCI
- V občinski stavbi so na ogled dela slikarke Irme Premrl.
LAAFELD/POTRNA
- V Pavlovi hiši je na ogled fotografska razstava Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono novinarja Borisa Jaušo.vca.
Kino Park
Murska Sobota
Četrtek, 13. aprila: ob 18. 00 ameriška komedija Ameriška pita, ob 20.00 ameriška črna komedija Sreča
Petek, 14. aprila: ob 20.00 Sreča
Sobota, 15. aprila: ob 18. 00 Sreča, ob 20.15 Ameriška pita
Nedelja, 16. aprila: ob 18. 00 in 20.00 Ameriška pita Sreda, 19. aprila: ob 18.00 in 20.00 slovenski film Nepopisan list
Ljutomer
Sobota, 15. aprila: ob 20. 00 ameriška romantična komedija Pobegla nevesta Nedelja, 16. aprila: ob 18.
00 in 20.00 Pobegla nevesta
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli oni.
Oskarja za glavno moško vlogo je letos dobil Kevin Spa-cey, kar je med številnimi pravilnimi odgovori zapisal tudi naš nagrajenec Emil Grah, Murski Vrh 24, 9252 Radenci.
Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi:
Kdo je letos dobil oskarja za stransko moško vlogo?
Odgovor
Kupon št. 15
Odgovore pošljite do 18. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
■hi
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
1. AMERICAN PIE - Madonna
2. SHAKE YOUR BON-BON - Ricky Martin
3. JA SAMO PJEVAM - Severina
4. SEX BOMB - Tom Jones & Mousse T.
5. LA FLACA - Jarabe de Palo
6. DONT WANNA LET YOU GO - Five
7. BE WITH YOU - Enrique Iglesias
PREDLOGI:
DA ŽIVOTA IMAM DVA - Davor Radolfi
CAMBIO DOLOR - Natalia Oreiro
SHA LA LA LA LA - Vengaboys
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	VSAK DEL NEBA - Babilon
2.	AMORE MIO - Jan Plestenjak
3.	RECI DA Sl NORA NAME - California
4.	ZELENA DEŽELA - Victory
5.	MOJE IME - Regina
6.	ČUJ MOJ GLAS - Marta Zore
7.	POJDI Z MENOJ V TOPLICE - MI2
PREDLOGI:
HALO GOSPODIČNA - Magnifico
NA LUNO - Power Dancers
KDO LAHKO TE LJUBI KAKOR JAZ - Vili Resnik
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	H VALA Tl, MAMA- Petovio
2.	ZAPIRAM KAMRICO - Vesele Štajerke
3.	MAMINA RUTA - Ans. Braneta Klavžarja
4.	BELO PISMO - Trio Franca Flereta
5.	NI CVETJA BREZ TRNJA - Slovenski muzikantje
6.	MOJA DOLINA - Podkrajški fantje
7.	SMREKOVŠKI FIKA - Jože Galič & Glasba iz Slovenije
PREDLOGI:
IZPIJ DO DNA - Ans. Štrk
POLJUB ŽIVLJENJA - Viharnik
VALENTINA - Braco Koren & Kraški kvintet
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 20. aprila 2000, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon Št. 15 - GLASUJEM ZA SKLADBO
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
GRADBENI DELAVEC .
DELAVEC V GRADBENIŠTVU; do-ločen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govor-n°: vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; SLAMEK MIROSLAV S. P. ZIDARSTVO, RENKOVCI 29, TURNIŠČE; št. del. mest: 2
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
ZIDAR ZAZIDANJE IN OMETAVANJE; določen čas 24 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; SLAMEK MIROSLAV S. P. ZIDARSTVO, RENKOVCI 29, TURNIŠČE; št. del. mest: 2
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK; čas zaposlitve : ni podatka; 6 mes. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: C,E; do 31.03.00; TRANSPORT PUŠENJAK D. O. O., NOR-ŠINCI PRI LJUTOMERU 1F, LJUTOMER
ŠOFER TOVORNIH VOZIL (PREVOZI SE UPRAVLJAJO NA RELACIJI AV-STIJA-NEMČIJA-SLOVENIJA); nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B, C,E; do 31.03.00; FILIPIČ MARKO S. P. POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER; št. del. mest:'2'
STROJNI MEHANIK
KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 04. 04. 00' HEISSENBERGER &PRETZLER, STROJEGRADNJA D. O. O. LJUTOMER, PREŠERNOVA CESTA 40, LJUTOMER
KERAMIK
KERAMIČAR (POLAGALEC KERAMIČNIH OBLOG - ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC); določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; vozniški izpit
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
_____________________l-ll	lll-IV	V	VI	VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota 6	18	1______1________3________29
kategorije: B; do 05.04.00; KOVAČIČ JOŽE S.P. KERAMIČARSTVO, DOL-GOVAŠKE GORICE 197, LENDAVA -LENDVA
KVALIFICIRANI ALI VISOKOKVALIFICIRANI ZIDAR (OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN, VSAJ 5 LET DEL.IZK.V GRADBENIŠTVU); določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B, do 04 04 00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O., BAKOVCI, PARTIZANSKA
31 MURSKA SOBOTA KVALIFICIRANI ALI VISOKOKVALIFICIRANI ZIDAR (OBVEZNA SPOSOBNOST VODENJA SKUPIN, VSAJ 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ V GRADBEN.); določen čas 3 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B' do 04.04.00; KOHEK GRADBENIŠTVO D. O. O. , BAKOVCI, PARTIZANSKA 31, MURSKA SOBOTA
VOZNIK AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL (ZAŽELJENA C KATEGORIJA, OBVEZNO PISMENA VLOGA Z DOKAZILI IZOBRAZBE); določen čas 12 mes.; 6 I. delovnih izkušenj; do 12.04.00; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
PRODAJALEC
PRODAJA KOZMETIČNIH IZDELKOV; določen čas 24 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.03.00; CIGAN WILLIAM S.P., TRGOVINA LAI-TA DISTRIBUTER, ANDREJCI 40/A , MARTJANCI
TRGOVEC V ŠPECARIJI; določen čas 6 mes.; do 31.03.00; JENEŠ PETER, S P. TRGOVINA NA MALO IN KAVA BAR JENEŠ, LIPOVCI 113, BELTINCI PRODAJALEC AVTOMOBILSKIH DELOV (LAHKO SE ZAPOSLI TUDI MEHANIK Z DOKVALIFIKACIJO ZA TRGOVCA) - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 31 03.00; GMTD. .O. O. MURSKA SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, MURSKA SOBOTA
PRODAJALKA TEKSTILNIH IZDELKOV (DVOMESEČNO POSKUSNO DELO); določen čas 24 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; BRODER OLGA
S. P. MEGA TREND TRGOVINA IN PLETILJSTVO, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA
PRODAJALEC AVTOM., REZ. DEL., KMET. MEHAN.
PRODAJALEC REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO; nedoločen čas; 10 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; do 07.04.00; AVTOMATE-RIAL LJUTOMER d.o.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, A. TRSTENJAKA 17, LJUTOMER
KUHAR NATAKAR
KUHARICA-NATAKARICA (ŽENSKI SPOL,POSKUSNO DELO 1 MESEC, MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE,PO TEL.SE DOGOVORITE ZA RAZGOVOR); določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; do 03.04.00; SLUGA VERA S. P. OKREPČEVALNICA PRI VERI, KRANJČEVA ULICA 30, MORAVSKE TOPLICE
KUHAR
KUHARICA (ŽENSKI SPOL, POSKUSNO DELO 1 MESEC,MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE,PO TEL. SE DOGOVORITE ZA RAZGOVOR); določen čas 6 mes.; 1 k delovnih izkušenj; do 03.04.00; SLUGA VERA S. P. OKREPČEVALNICA PRI VERI, KRANJČEVA ULICA 30, M. TOPLICE
NATAKAR
NATAKARICA (MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS); določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 01.04.00; KURONJA DRAGO, S.P. DNEVNI BAR LASTOVKA, GORICA 42, PUCONCI
NATAKARICA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 12.04.00; MEGLIC - FERENCEK DARJA S. P. OKREPČEVALNICA DA-DA, BAKOVCI, SOBOŠKA UL. 6, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 22.04.00; BA-LIGAČ ANTON S. P. GOSTILNA TONČEK, BELTINCI, PANONSKA 27, BELTINCI
NATAKARICA; določen čas 7 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.03.00; PAVLIČIČ JELKA S. P. GOSTILNA, PRISTAVA 9A, LJUTOMER
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; do 12.04.00; KUHAR MARJAN S. P. GOSTILNA SOČA, ČREŠNJEVCI 46, GORNJA RADGONA
STREŽBA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; SOVIČ ROMANA S.P., DNEVNI BAR LOVSKI DOM, CANKOVA 58/A , CANKOVA
STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK (OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE); določen čas 3 mes.; jeziki: madžarski jezik -govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; OLETIČ IRENA-GPI POSREDNIŠTVO, NASELJE PREKMURSKE BRIGAD 18, LENDAVA-LENDVA
PROMETNO TRANSPORTNI TEHNIK
ORGANIZACIJA PREVOZOV, UREJANJE VSE DOKUMENTACIJE V ZVEZI S PREVOZI (MEDNARODNA DOVOLJENJA,RAČUNI..); čas zaposlitve : ni podatka; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik - govorno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 04.04.00; FILIPIČ MARKO S. P. POSREDOVANJE S PREVOZI, ORMOŠKA 3, LJUTOMER
FIZIOTERAPEVT
FIZIOTERAPEVT; nedoločen čas; 2 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; MEDIVITA D. O. O., TERME BANOVCI 1 A, VERŽEJ
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJ
VODJA PROJEKTOV V GRADBENIŠTVU; nedoločen čas; 4 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03. 00; IMGRAD, INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV D D., ORMOŠKA 46, LJUTOMER
MAGISTER FARMACIJE, DODIPLOMSKI
IZDAJA ZDRAVIL-DIPL. ING..FARMACIJE, RECEPTAR; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 08.04.00; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA
DOKTOR KEMIJE
PROMOTOR ZDRAVSTVA V ZDRAVILIŠČU BANOVCI (ZAPOSLI SE LAHKO TUDI TUJEC); določen čas 12 mes.; 10 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; do 31.03.00; MEDIVITA D. O. O., TERME BANOVCI 1A, VERŽEJ.
NSTSNMV:
7 VELIČASTNIH:
GLASBA
NAŠEGA SRCA:
Ime in priimek ter naslov:
k" — — — — — —	_					J
Cene (SIT) na tržnicah				
Sadje in	Murska	Gornja		
zelenjava	Sobota	Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka		... 100-150		180-260 ...	.... 120-150		.. 200-300
Hruške			 450			 440...		 400				400
Pomaranče		... 150-240		140-200...	.... 150-250			 150
Limone			 280			 250...		 290			250
Banane		... 100-200			 230 ...		 200			. 150-200
Kivi			 300			 250...		 300			250
Suhe slive		-		 700...		 700			800
Orehi, jedrca ......			 800 ...		 900			 1.000
Solata, puterica.		 400			 320....		 400			350
Solata, endivija..		 300			 290....		 290				300
Cvetača			 350			 330....		 300			350
Zeleno zelje			 120			 100....		 100			 150
Kumare ..			 500			 420....		 490				500
Rdeče zelje			 - ....		 150....	-	 199		-
Korenček			 250			 250....		 240			230
Paradižnik			 580			 600 ....		 600			600
Paprika,			 680 			 680....		 550		. 700-800
Čebula			 100			 120....		 100			 100
Mlada čebula ....		 500			 400....		 400			500
Mladi krompir....		 250			310....		 200				300
Krompir			 100			 100....		 80			 100
Fižol				 350....		 300			400
Peteršilj			 600			 400....		 590			1.000
Hren				 400			 400....		 400			500
Dateljni			.... 1.000....			 880			 1.000
Belo grozdje 			 690			 800....		 750				800
Ananas 			 400			 450....		 400			450
Por.			 350			 300 ....		 400			400
Klementine 			 280			 230....	... 150-250		. 250-300
Kitajsko zelje				 200....		 200			300
Zelena				 250....		 350			500
Kisla repa			 200 			 200....		 200		
Kislo zelje			 200			 200....		 200			200
Špinača-blitva..			410...		 400			500
Mandarine			 250		-		 200				250
Bučke 				 550 ...		 500			500
Grenivke			 250			 250 ...		 250			300
Suhe fige				 700...		 790			800
Ohrovt				 200...		 290				250
Suhe marelice ...		.... 1.000...		 1.200			1.200
Koleraba				 200...		 200			250
Česen 			 400			 400...		 400				350
Jagode 			 1.000			 800...		 800			800
VESTNIK NA I
WWW.P-INF.SI
♦
_____________________________ZADNJA STRAN 
Menjalniški teča
Pomurske banke 11. 4. 2000
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 11. 4. 2000 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	14,6970	14,6684	14,8405
Francija	1	30,8306	30,7705	31,0687
Nemčija	1	103,4014	103,2000	104,2000
Italija	100	10,4446	10,4243	10,5253
Švica	1	128,3383	126,8074	129,3295
ZDA	1	211,4549	211,0430	213,0880
V dvoje je lepše
Naraščajoča obrestna mera -nagrada varčevalcem Pomurske banke
Depozit za 5
Štefan Zver se je rodil 1925. leta in v mladih letih se je priučil pri očetu za krojača, toda v tem poklicu je delal le krajši čas, kajti ni bilo dovolj dela pa tudi zaslužek je bil bolj
slab, zato se je rajši podal na sezonsko delo na Gorenjsko, pozneje pa v Avstrijo in Nemčijo. Delal je predvsem v gradbeništvu. Marija Zver pa se je rodila 1930. leta. Poročila sta se pred 50 leti. Medtem ko je bil mož zdoma, je bila ona tista, ki je vodila srednje veliko kmečko gospodarstvo, skrbela za dom in družino, gospodinjila in vzgajala otroke. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Agata, Ančka in Elizabeta. Zlatoporočenca Zver, ki stanujeta v Cvetni ulici 6 v Odrancih, imata sedem vnukov.
Zahvalno mašo za srečen zakon je daroval domači župnik Lojze Kozar. Zlatoporočni priči pa sta jima bila zeta Jože in Štefan. Zdajšnji obred je bil v lepi zidani odranski cerkvi, pred 50 leti, ko sta Zverova vstopala v zakon, pa je bila v Odrancih le skroma kapela na šolskem dvorišču. Slavje ob zdajšnji zlati poroki pa je bilo kar v domačem - družinskem krogu. Dobro se je držala tudi 96Jetna Štefanova mati Gizela. - J. Ž.
Če imate sredstva, ki jih dlje časa ne nameravate uporabiti, bo Depozit za 5 kot naročen. Še posebej, če denarja ne želite vezati nepreklicno za daljši čas. Odslej je namreč mogoče vezati depozit za pet let, ki pa ga lahko prekinete že po prvem letu varčevanja, če boste denar potrebovali in dvig napovedali 91 dni vnaprej.
Sicer vas bo pa zelo mikalo, da bi z varčevanjem nadaljevali. Zakaj? Zato, ker se po izteku drugega leta vezave obrestna mera vsako leto poveča za toliko, da se splača varčevati vseh pet let.
In še novost: Po izteku tretjega leta vezave lahko varčevalec ali njegov družinski član v šestih mesecih najame posojilo za nakup nepremičnine po ugodnejši obrestni meri. Varčevanje z depozitom za 5 je lahko odlična naložba. Vzemite zalet!
Stopite do bančnega okenca v vaši enoti in povprašajte po Depozitu za 5.
/O ) pomurska banka
Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
VESTNIKOV	KOLEDAR
13. april, četrtek,	IDA
14. april, petek,	JOŠT
15. april, sobota,	KELICA
16. april, nedelja,	CVETNA NEDELJA
17. april, ponedeljek,	RUDI
18. april, torek,	JAKA
19. april, sreda,	EMA
Prijavnica
Lunine mene: 16. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 14 minut, zašlo pa ob 19. uri in 51 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 37 minut, kar je za šestnajst minut več kot pred petimi dnevi. 18. aprila ob 19. uri in 42 minut bo na nebu nastopil ščip.
Po domače:_____________________________________________________________
Prijavljam: a) naj... kmetijo; b) obnovljeno hišo; c) recept iz domače kuhinje
Če imate ali poznate kmetijo, ki je urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo, obnovljeno staro kmetijo ali hišo ter morda izvirni recept gospodinje, ki zna pripraviti okusno jed ali sladico po lastnem receptu iz tistega, kar zrase doma, izpolnite priloženo prijavnico in jo do 25. aprila 2000pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota.
VESTNIK znova preseneča in nagrajuje
NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto)
Ime in priimek:_________________________________
Ulica:__________________________________________
Kraj:________________________;___________________
Pošta:___________________________________________
Podpis:__________________________________________
Datum naročila:__________________________________
VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku zlati obesek!
Dobrovnik
Dobrovniško društvo upokojencev je bilo pobudnik in organizator razstave velikonočnih pirhov in starih ročnih del. Na razstavi je sodelovalo 25 razstavljalcev, med njimi so bili tudi otroci iz vrtca. Razstavo si je ogledalo veliko ljudi. Eksponate je bilo mogoče tudi kupiti. (F. Bo.) Kmetijska zadruga Dobrovnik namerava zgraditi lastno sušilnico. Za naložbo se odločajo zaradi odkupa in skladiščenja pšenice, kajti blagovne rezerve letos menda ne bodo takoj odkupovale pridelka. Glede na težave v kmetijstvu si v zadrugi prizadevajo za dodatni zaslužek na kmetijah, na primer s pridelavo vrtnin, večjim odkupom grozdja in turistično dejavnostjo na kmetih. (J. Ž.)
V Ljutomeru je župan izdal poziv, v katerem vse lastnike mačk iz okolice mestne hiše in cerkve vljudno vabi, da svoje mačke vodijo na sprehode na avtobusno postajo. Tako namreč želi naravno deratizirati avtobusno postajališče. Sicer bi za deratizacijo najel medveda, vendar tega napol mrhovinarja pri deratizaciji omejuje hitrost.
*****
Potem ko je prišel na oblast v Kmetijski gozdarski zbornici, je Jeno Sapač - Brzi po razočaranju nad SLS že napovedal, da se bo boril, da KZZ postane stranka.
*****
Silvij Podlesek - Sič je po ogledu trase železnice ugotovil, da je najbolj dosleden izvajalec prostorsko planskih predpisov. Infrastruktura je sploh področje,", s katerim se lahko pohvali. Kot posebni referenci bo v naslednjih dneh predstavil dva briljantna projekta - obnovo železniške proge od M. Sobote do Puco-nec in zdrsnjeno stezo oziroma Gabrov poligon na Noršinski cesti. Na poligonu je sicer vse super, le parcelne številke so mu nekoliko zaplesale.
*****
Jožko Časar je dobil potem, ko sta z županom Ludvikom Novakom - Še živim uspešno zaščitila puconske interese pred železnico, pooblastilo razvojne agencije Tri lilije, da legalizira kabelski sistem v Puconcih in opravi meritve uničojočega sevanja na oddajniku v Pečarov-cih.
*****
Franc Šlihthuber - Tribunca je po uspešnem dilu z Diano -Zvezdo že razpisal novo delovno mesto na Pindži. Išče namreč receptorko.
*****
Na bližajočem se prvem občinskem prazniku v Rogašovcih je častna loža rezervirana za pomembne ljudi iz soboškega Projektivnega biroja, nekdanjih Pomgradovih Visokogradenj, Kartonaže in Perutninske zadruge Agromerkurja.
*****
Janez Erjavec - Olastninjeni je povabil na gradbeni sejem Marjana Podobnika - Podpoštenjaka in Janeza Drnovška-Arturja. Na tem poluradnem srečanju jima bo s slovenskimi proizvajalci gradbenih.materialov in konstruktorji poskušal strokovno pojasniti, zakaj je njun most zgrmel v prepad.
*****
Lendavski Red buli, ki ima krila, za poznavalce kulturni dom, je končno razprl svoja krila. To je Lendavčanom uspelo s čudežno tekočino, ki priteka z mejnega prehoda v Dolgi vasi.
*****
Če bo Potrošnik prehitel Muro, je predsednik kluba Milan Moreč že napovedal, da bo ekipo Mure preselil v filialo v Turnišču.
*****
V okviru programa predstavitve uspešnih menedžerjev v njihovem pomurskem klubu se bo prvi predstavil direktor Pomurske družbe za upravljanje Ivo Vizjak - Dividendica. V svojem predavanju bo poudaril, kako se uspešno prilagajati diktatu centra in prodajati pomurska podjetja. To bo osvetlil na primeru Živil in Potrošnika ter Potrošnika in Vesne. Ni sicer znano, kako bo pojasnil, da Potrošniku zaradi neuspešnega nakupa večinskega deleža v Vesni ni vrnil gotovine, kar bi moral storiti.
SESEDAJ KONJ