Ravne na Koroškem, 15. junija 1983 St. 6 Leto XX Dopolnjena poslovna politika-boljši rezultati dela .Delavski svet železarne je 18. 5. . -;°3 na svoji 3. seji med drugim sprejel poročilo o poslovanju in izvajanju gajskega programa v 1. trimesečju 083. Ker moramo spremeniti negativ-na gibanja iz tega obdobja, je dopolnil Poslovno politiko na naslednjih pod- Zaradi izrednega povečanja porablje-1 sredstev moramo še povečati polnost nabavnemu trgu, zaostriti varčevanje s surovinami, materiali, orod-11 ut rezervnimi deli. .faradi večanja neskladja med nabavami in prodajnimi cenami moramo Povečati napore za dosego primernih ceu naših proizvodov in uslug, og di velikega obsega nepokritih uveznosti moramo povečati napore za ,°*l rentabilno gospodarjenje oz. varčevanje na vsakem koraku. Povečati moramo napore za reševanje razvojnih problemov delovne organizacije, zlasti pa Vzmetame, Pnevmatičnih strojev in Kovinarstva. Z dodatnimi napori vseh skupnih služb in služb tozda Jeklolivarna moramo zagotoviti čimprejšnjo kvalitetno in rentabilno proizvodnjo livarne posebne litine. Nadaljevati moramo s selektivno politiko zaposlovanja in število delavcev povečevati samo na novih proizvodnih zmogljivostih, najbolj kreativnih strokovnih delih in za boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet (večiz-mensko delo). Zagotoviti moramo bolj enakomerno odpremo. (Nadaljevanje na 2. strani) Iz dela sindikata i usmeritvah marčevske akcijske konference osnovnih organizacij sin-... ata železarne ni čas za spontano ak-‘1°. ki bi lahko bila neučinkovita, ■ mPak za vodeno, organizirano. Zato kvršni odbor konference pripravlja j °nkretne predloge za delo. V 1. po-^či junija so njegovi člani obiskali Se osnovne organizacije in na skupnih člankih največ pozornosti namenjali EPglavju sindikalne organiziranosti. ?°nkretne predloge so pripravili tudi ta delo posameznih komisij pri konfe-euci. Tako bo komisija za nadaljnji azvoj delegatskih odnosov ocenila in {^Polnila poslovnik o delovanju kon-rence, komisija za priznanja, nagra-č ut druga odličja nadaljevala z akcijo . moralna priznanja, komisija za šport l Rekreacijo bo izdelala predlog po-Vda slovenskih železarjev, komisija za ganlzacijskonkadrovska vprašanja bo eučila organiziranost konference (po-.^anost osnovnih organizacij, izboljšale metod in načinov dela itd.). Po us-čntvah mora komisija za kulturo ?niti kulturne akcije, ki jih vodimo sij. koordinacijskem odboru SOZD, in (| .;čati upokojence iz leta 1982 za po-T*itev moralnih priznanj, komisija za ^benoekonomske odnose preučiti aterialne stroške v zaključnem raču-ža' ,ln se do njih opredeliti, komisija mventivno dejavnost pa izmenjati pozitivne izkušnje pri zveznih sindikatih. Vseh teh usmeritev se morajo komisije odgovorno lotiti in jih tudi čim-prej uresničiti. DELOVNA KONFERENCA V SOZD 31. marca se je v Tovilu Ljubljana zbral koordinacijski odbor sindikata SOZD Slovenske železarne, da je med drugim preučil svoje delo v obdobju 1982/83 in sprejel nadaljnje usmeritve. V preteklem enoletnem obdobju je koordinacijski odbor sindikata SOZD največ svojega časa posvetil gospodarjenju in pogojem pridobivanja dohodka v SOZD. Med osnovnimi nalogami so bile tudi obravnava periodičnih obračunov, izpolnjevanje planskih zadolžitev in devizna problematika. Dejavnost sindikata v SOZD se je pokazala tudi v razpravi o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka 'n čistega dohodka za leto 1983, v usklajevanju in obveščanju pri OD. Zelo dejaven je bil koordinacijski odbor v pripravah na oba kongresa sindikatov. Aktivno se je sindikat SOZD vključeval tudi v tekmovanje kovinarjev. Vzpodbujal je zanimanje zanj po delovnih organizacijah, in rezultati so se pokazali na republiški in zvezni rav- ni. Sodelovanje s samoupravnimi in poslovodnimi organi SOZD je bilo dobro, prav tako z organi republiškega sveta ZSS. Dejavne so bile tudi posamezne komisije, na splošno pa je bilo iz osnovnih organizacij premalo pobud za reševanje skupnih problemov v SOZD. Osnovna naloga koordinacijskega odbora sindikata SOZD bo v prihodnje uresničevanje nalog, sprejetih na 10. kongresu ZSS in 9. kongresu ZSJ, upoštevajoč ocene in usmeritve ZK ter druge dokumente. Razmere zahtevajo, da koordinacijski odbor vloži vse napore za: — nadaljnjo krepitev družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev v SOZD — poglobljeno politično delovanje za družbenoekonomski razvoj in odpravljanje vzrokov gospodarske in politične nestabilnosti — poglabljanje in uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka —- odločnejše uveljavljanje načel delitve po rezultatih dela oz. socialističnega samoupravnega sistema pridobivanja osebnih dohodkov na temelju rezultatov živega in minulega dela — utrjevanje zakonitosti, spoštovanje samoupravno dogovorjenih obveznosti, varstvo družbene lastnine in zaščito samoupravnih pravic delavcev. Ob izvajanju teh nalog bo koordinacijski odbor SOZD skrbel tudi za delo komisij, zahteval izpolnjevanje programov, krepil mednarodno sodelovanje ter preučil in dopolnil neuresničene naloge s programsko-volilne konference. (Vir: gradivo za delovno konferenco) (Nadaljevanje na 5. strani) Oblikovanje Vedrina Dopolnjena poslovna politika — boljši rezultati dela (Nadaljevanje s 1. strani) Z boljšo koordinacijo moramo zagotavljati optimalen nivo zalog. Povečati moramo napore za zagotovitev naročil in nadomestiti asortiment, za katerega upada zanimanje na trgu. Še bolj si moramo prizadevad za izvozne cilje, da bomo lahko poleg zagotovitve tekoče reprodukcije poravnali tudi naš devizni dolg. Tozd Komerciala si mora prizadevad za zmanjševanje meničnega plačevanja. Zaradi zaostrovanja gospodarskih, socialnih in političnih razmer moramo zagotoviti obveščenost vseh delavcev z aktualnimi problemi gospodarjenja in poslovnimi rezultati, intenzivirati politično delo med delavci, pospešeno uresničiti že sprejeti koncept delovnih skupin, odločneje nastopiti proti delavcem, ki nočejo razumeti današnjega gospodarskega položaja in zavestno oz. načrtno delujejo negativno, nekateri pa tudi sovražno, zaostriti odnos do kršiteljev delovne in tehnološke discipline in zaostriti politiko disciplinskih ukrepov in z organizirano politično akcijo pridobiti bistveno več delavcev za samozaščitno delovanje. Za izvajanje poslovne politike so odgovorni poslovodni delavci, ki morajo organizirati njeno izvajanje in zagotoviti vključitev vseh delavcev v napore za doseganje postavljenih ciljev. INVESTICIJSKA IZGRADNJA Delavski svet je sprejel poročilo o načrtovanju in izvajanju investicijske izgradnje ter pri tem opozoril, da vse naše sile usmerimo v čimprejšnje dokončanje investicij in predvsem v doseganje optimalne proizvodnje na novih napravah, ki jih bomo aktivirali. Naša zahtevna naloga je, da z novimi investicijami povečamo izvoz in si pri tem prizadevamo za čim višjo stopnjo predelave naših proizvodov. Zaradi omejenih finančnih možnosti v naslednjih letih ne bo možno realizirati kakšnega večjega novega projekta, vendar moramo izkoristiti prednost, ki April v številkah jo imamo s sedanjim stanjem široke fronte investicij in ob ugodnejših razmerah nadaljevati z razvojem na višji stopnji. Naš inženiring naj se v obdobju omejevanja investiranja osredotoči na snemanje novih, perspektivnih projektov, predvsem pa svojo dejavnost usmeri na razvoj energetike, ki postaja vse pomembnejše vprašanje v svetu, in tudi na prodajo svojega znanja izven delovne organizacije. Delavski svet je opozoril na izredno pomembno vprašanje razvoja kadrov. Doslej smo premalo vlagali v razvoj človeka v njegovem odnosu do dela in naprav, ki so vedno zahtevnejše in zato potrebujejo usposobljene ljudi, ki bodo z njimi' znali ravnati. Ker krediti že zapadajo v plačilo, bodo nastopile težave pri nadomestitvah osnovnih sredstev, zato se moramo dogovoriti za najnujnejše potrebe in določiti prednost uporabe sredstev za nadomestitve. Delavski svet je sprejel informacijo o finančnem poslovanju v železarni in sozdu ter devizno poročilo za 1. 1982, pravilnik o notranji arbitraži ter sklep o deležu za izjemne temperature in deficitarnost, posamezne odbore pa je zadolžil za obravnave konkretnih tem. Delavskim svetom tozdov je predlagal v sprejem naslednje sklepe: — za naložbe v velike projekte se v letu 1983 združi 371,500.000 din, — primanjkljaj v tozdih Jeklarna, Kovačnica in Armature v višini 70,963.000 din pokrivajo tozdi s presežki sredstev na osnovi že sprejetih samoupravnih sporazumov (sovlaganje), — primanjkljaj tozda Orodjarna v višini 6,725.000 din pokrije tozd Stroji in deli s kreditom na 5 let s 24% obrestno mero, — za sovlaganje v druge OZD se v letu 1983 nameni 40,000.000 din. Delavski svet je sprejel še finančni plan stanovanjskega dela sklada skupne porabe za leto 1983. (Vir: sklepi in stališča 3. seje DS Železarne Ravne) S planom predvideno skupno proizvodnjo v aprilu smo dosegli 91,4 odst., v kumulativi 97,8 odst. Odprema je bila dosežena 82,1 odst., v kumulativi 98,6 odst. Fakturirana realizacija 93,7 odst., v kumulativi 96,5 odst. Pri izvozu smo pri dolarski vrednosti dosegli 85,3 odst., v kumulativi 82,9 odst., pri dinarjih 92,7 odst., v kumulativi 82,0 odst. Vrednostni plan prodaje na domačem trgu je bil dosežen 94,1 odst., v kumulativi 102,0 odst. SKUPNA PROIZVODNJA TOZD JEKLARNA. Planirana proizvodnja v aprilu ni bila dosežena predvsem zaradi pomanjkanja dolomita in voluminozno izredno slabega starega železa. Poleg tega je bila dana predčasno v remont 40 t el. obločna peč (8). V aprilu je zaradi uvajanja novega načina litja narasel izmeček, ob pomanjkanju delavcev pa je tudi delo kvalitetno slabše opravljeno. TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je v aprilu dosegla nekoliko boljši fizični obseg proizvodnje kot v preteklem obdobju. Sorazmerno težavno doseganje plana je imelo tudi tokrat vzrok v skrajno neugodnem asortimentu (litine za izvoz in namensko proizvodnjo), ki zahteva dodatna dela, pri čemer pa niso adekvatne prodajne cene, ki pogosto ne dosegajo niti 70 odst. lastne cene izdelka. Razmeroma uspešno je TOZD dobavljala litino ostalim TOZD v železarni. Mesečni načrt je tu presežen za 34,0 odst. S tem pa so delno pokrite tudi izpadle dobave v preteklih mesecih. Slabe surovine, moč- na prezasedenost kapacitet, ostri kvalitetni kriteriji in izredno kratki dobavni roki povzročajo zaostanke in večkrat tudi nekompletirane dobave. TOZD VALJARNA. Zaradi dotrajanosti naprav na težki progi — predvsem kleščni žerjav — imajo vse večje težave pri uresničevanju proizvodnega programa. Zaostanek za predvideni® planom 5,8 odst. Ob enotedenskem izpadu ogrevnih peči na srednji progi |e bila tu proizvodnja dosežena le 66,3 odst., na lahki progi 81,9 odst. TOZD KOVAČNICA. Ob pomani kanju vložka in prekoračitvi predvidenega plana skupne proizvodnje za 1L® odst. so se v TOZD znatno zmanjšale medfazne zaloge. Kvaliteta ingotov ni izboljšala, pri določenih kvalitetah močno izstopa poroznost, kar povečuje porast izmečka v TOZD Jeklarni, v kovačnici pa zamujanje rokov in n®)° proizvodnjo. TOZD JEKLOVLEK. Vzrok za nedoseganje predvidenega plana proizvodnje (zaostanek 5,5 odst.) je predvsem v dimenzijsko neugodnem asortimentu, delno tudi pomanjkanju dela'1' cev. Za predvidenim planom je zaostala proizvodnja vlečenega jekla 126 odst., brušenega jekla 19,8 odst. ® vlečne žice 54,6 odst. TOZD ORODJARNA. TOZD Je dosegla le 37,7 odst. predvidenega P®' na proizvodnje. Razlogi za tako stanje so predvsem v tem, da zaradi izpada določenih strojev, bolniških izostan; kov ter težav pri termični obdelavi ® bilo mogoče izdelati več. Zaostanek P1 bodo poizkusili nadoknaditi v preostalih dveh mesecih kvartala. TOZD STROJI IN DELI. V aprilu je TOZD zaostala za predvidenim P‘a' (Nadaljevanje na 4. strani) DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V APRILU 1983 1 10 1C» S F IZVOZ V s v APRILU 1983 n. 130 12 1 10 10' k: F 2 t o, r- t- c. L. Zaslužni delavci Delo je v sivi davnini ustvarilo človeka, z delom je človek zgradil pretekle in sedanje civilizacije. Dobremu, predanemu delu gre tedaj vse Priznanje in spoštovanje. Zato :si v železarni po eni strani prizadevamo za čimbolj pravične načine nagrajevanja po delu, iščemo pa tudi druge oblike, kako javno postaviti za zgled dobre in zavedne delavce. Tako smo letos ina prvomajskem srečanju na Ivarčkem jezeru prvič svečano ^zglasili zaslužne delavce Železarne Ravne za leto 1983 in jim podelili priznanja. Iskreno jim čestitamo in jih na kratko predstavimo. JAKOB BABIN, TOZD JEKLOLIVARNA Kvalificirani modelni mizar, 10-, 20-in 30-letni jubilant dela je od leta 1956 prehodil pot od mizarja do nor-mirca in kalkulanta do samostojnega tehnologa. Kot strokovnjak in dober tovariš ter aktiven samoupravljalec je zgled mlajšim. IVAN FRANC, TOZD INDUSTRIJSKI NOŽ Marljivi in tovariški skoblar je izdeloval nože že v stari mehanični delavnici. Takrat se je zavzemal za postavitev nove hale, nato pa z delom pri stroju in v samoupravnih organih za nadaljnji napredek tozda, ki mu je zvest že nad 25 let. IVAN CEKON, TOZD VALJARNA , Od 1. 1948 v valjarni je bil najprej K°t vozač in zalagač gredic, pomočnik ogrevalca, zdaj pa ogrevalec gredic v koračnih pečeh ofag. Skrben, marljiv ln discipliniran se trudi za dvig proizvodnje in zmanjšanje materialnih stroškov. Je dober tovariš in samo-uPravljalec. ANDELKO KRAUTBERGER, TOZD JEKLARNA Leta 1959 je začel v livni jami, s pridnostjo napredoval za 1. pomočnika pri SM, nato pri 5-tonski elektro peči. Ob delu se je izšolal za metalurškega delovodja. To delo opravlja zdaj pri 10 in 25 t elektro peči. Ves čas je aktiven družbenopolitično in samoupravno. Zdaj je v jeklarni sekretar OO ZK in predsednik komiteja za SLO in DS. FRANC KONECNIK, TOZD SGV V železarni od 1. 1948 pripada rodu, ki je delal udarniško, kadar je bilo treba, sam pa vsak dan kolesaril 20 km na šiht in domov. »Na prvem mestu je delo,« pravi še danes ta orodni kovač. In ker svoje geslo vsak dan uresničuje, vliva spoštovanje do dela tudi svojemu okolju. KAREL LIPOVNIK, TOZD PNEVMATIČNI STROJI Začel je 1. 1960 v metalurških obratih, se 1. 1973 poškodoval in dela odtlej v tozdu Pnevmatični stroji. Ni le dober delavec, ampak zna tudi pravilno usmerjati svojo sredino, v katero kot aktiven samoupravljalec prenaša informacije s samoupravnega in političnega področja. LEOPOLD MORI, TOZD KOMERCIALA V 30 letih dela v železarni je kot VK /Vojni ključavničar opravljal dela norica, predkalkulanta, vodja individualne proizvodnje v PD meh. obdelave, ?nnj pa je vodja prodaje strojev. Vsa e.ta je aktiven član organov upravljali9. znan po dobrem delu in dobrih 0(lnosih z ljudmi. IVANKA PREPADNIK, TOZD TRO Od 1. 1964 je orodna brusilka. Dosega nadpoprečne delovne rezultate, saj presega normo za 20 odstotkov. Vestna, marljiva in disciplinirana delavka je v 18 letih imela zelo malo bolniških izostankov, zato je za zgled drugim. JOŽE BRAJNIK, TOZD VZMETARNA Od skupno 36 delovnih let jih je 30 dal železarni, vzmetarni. Zmeraj je bil vzoren delavec, ustvarjalen tudi v težkih pogojih pred desetletji. Kot delavec zaupane naloge opravlja vestno in je aktiven samoupravljalec. MATEVŽ ŠUMAH, TOZD KOVAČNICA 34 let že dela v železarni, zdaj je 1. pomočnik kovača 1200 t stiskalnice. Dober delavec je, prizadeven in varčen. Prizadeva si za čim boljše medsebojne odnose. Je tudi slikar samorastnik, ki oblikuje koroško življenje in pokrajino. (Vir: utemeljitve za priznanja iz tozdov) IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V aprilu je znašal izkoristek delovnega časa 81,38 odst., odsotnosti pa 18,62 odst. Odsotnosti so bile porazdeljene takole: — letni plačani dopust 5,67 % — izredno plačani dopust 0,57 % — službena potovanja 0,30 % — prazniki 3,90% — boleznine do 30 dni 3,43 % — boleznine nad 30 dni 3,60 % — druge plačane odsotnosti 0,96 % — neplačane odsotnosti 0,19 % (Nadaljevanje z 2. strani) nom skupne proizvodnje za 32,9 odst. predvsem zaradi izpada strojnih kapacitet in premalo realiziranih proizvodnih ur. Mesečni načrt je bil dosežen le pri sestavljenih izdelkih za stiskalnice ter delih za vozila. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Ob 97,6 odst. proizvodnji je TOZD zaostala predvsem pri proizvodnji vrtalnega orodja zaradi pomanjkanja trde kovine. Težave v proizvodnji so nastale tudi zaradi ozkega grla pri brušenju, velike odsotnosti z dela in nerešenih tehnoloških problemov. Pomanjkanje naročil za izvoz je vse večje, a tudi na domačem tržišču se pojavljajo določeni zastoji. TOZD VZMETARNA. Ob neugodnem asortimentu (lahke vzmeti) in pomanjkanju naročil predvsem za izvoz je TOZD dosegla le 85,4 odst. predvidenega plana Skupne proizvodnje. TOZD TRO. TOZD je dosegla 90,3 odst. skupno proizvodnjo predvsem zaradi remonta ploščinskega brusilnega stroja, premajhnih kapacitet v oddelku krožnih žag, kjer naročila že odklanjajo, in velike bolniške odsotnosti. TOZD KOVINARSTVO. Vzrok doseganja le 72,4 odst. skupne proizvodnje je predvsem v izpadu NC stružnice, pomanjkanju delavcev zaradi bolniških odsotnosti in pomanjkanju vložka za kolesne stavke. TOZD ARMATURE. Ob doseženi 63,4 odst. skupni proizvodnji ima TOZD težave predvsem zaradi pomanjkanja vložka, v kumulativi zaostaja že za 47,7 odst. za predvidenim planom. TOZD BRATSTVO. Glavni vzroki za doseganje 40,0 odst. skupne proizvodnje so v zmanjšanju kapacitet kovanja v prvi polovici aprila (kar so delno nadoknadili s sobotnim in nedeljskim delom), pomanjkanju soli za solne kopeli in izpadu el. energije. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. Prodaja jeklenih ulitkov je zaostala za predvidenim načrtom 17,1 odst. Presežena ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA TON ODPREMA TON FAKTURIRANA REALIZACIJA DIN IZVOZ % IZVOZ DIN DOMAČI TRG DIN apri 1 kumul. april kumul. april kumul. apri 1 kumul. april kumul. apri 1 kumul. IKK L ARNA 98, 7 99,4 - - - - - - - - - JEKLOLIVARNA 99,7 96,2 90,2 96,2 101,0 98 ,3 96, 0 102 ,1 108 ,2 105,9 99, 2 96,4 VALJARNA 82,4 95,7 70,0 97 ,1 80, 5 99, 9 61,0 69,2 69,8 71 , « 84 ,2 109,6 KOVAČNICA 111,0 108 ,4 126,3 116,1 136,0 116,2 122,9 97 ,0 132,5 97,8 136, 9 120,9 JEKLOVLEK 94 , 5 99 f0 89,8 100, 5 91 , 7 96, 9 83,3 99 ,0 8 5,5 100, 0 92,9 96,3 ORODJARNA 37,7 71 , 8 30,4 74 , 6 26, 7 62 ,6 30, 1 70,A STROJI IN DELI 67 , 1 86, 7 7-6,$ 85,9 88,2 89,0 85, 1 96,3 93,9 96,3 83,6 83, 1 - NOŽI, BRZOREZ. OROD. 108 ,0 104 ,0 107 ,6 96,4 111,3 93 , 1 103 ,3 76, 8 114,1 77,5 109,0 106,4 - GREDICE 172,0 118,0 - - - - - - - - - ~ INDUSTRIJSKI NOŽI 131,3 109, 1 107 ,6 96,4 111,3 93,4 103,3 76,8 114,5 77,8 108,6 106,S PNEVMATIČNI STROJI 97 ,6 88,3 91 , 9 87,4 96 , 9 89 , 1 23 , 7 17,0 18,2 15,2 101,9 93,8 VZMETARNA 85,4 92 ,3 . 88 , 9 92,7 80, 9 81', 7 58,6 34 , 4 66. 6 36, 9 85, 7 96,6 TRO 90,3 108,0 88,6 98,5 95,4 99,8 239,6 215,0 129,9 105,4 87,5 98 ,1 KOVINARSTVO 72,4 85,6 ' . 84 , 1 76, 4 82, 7 79,2 85, L ARMATURE 63,4 52,3 64 ,2 52,9 94 , 8 82 , 1 85,3 5 2,8 97,9 55,8 86, 7 151,6 BRATSTVO VARVARIN 40,0 47', 5 36,0 46,5 43,6 50, 1 - - - - 47,9 55,1 KALILNICA - - - - 72 ,0 98 , 8 _ _ _ _ 72,0 98,8 STORITVE DRUGIH TOZD,D ~ - - 96,9 94 , 3 - - - - 96, 9 9 4,9 DELOVNA ORGANIZACIJA 91,4 97,8 82,1 98,6 I 93,7 96,5 85,3 82 , 9 92,7 82,0 94 , 1 1 02,0 je bila le prodaja ročne in specialne litine. TOZD VALJARNA. TOZD je dosegla le 75,0 odst. načrtovane mesečne prodaje, saj je bil ob enotedenskem remontu ogrevnih peči na programu izredno slab asortiment — drobne dimenzije. TOZD KOVAČNICA. TOZD je tudi v tem mesecu znatno presegla predvideni plan prodaje na domačem trgu, prekoračitev 20,5 odst. TOZD JEKLOVLEK. TOZD je dosegla predvideni plan prodaje 87,7 odst. Pri vlečenem jeklu je nastal zaostanek zaradi remonta, pri brušenem zaradi drobnega asortimenta, pri žici pa je vzrok ozko grlo termične obdelave. TOZD ORODJARNA. Dosežena prodaja je bila le 36,1 odst. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva, pojavljajo pa se problemi ozkih grl na pripravi vložka, kar povzroča nekontinu-irano proizvodnjo in s tem tudi nedoseganje načrtovane mesečne realizacije. TOZD STROJI IN DELI. Prodaja izdelkov na domačem trgu je bila dosežena 69,4 odst., presežena je bila le prodaja delov za vozila in sestavljenih delov za stiskalnice. Zaradi spremenjene kreditne politike in sploh investicijske izgradnje je na področju prodaje stiskalnic in strojev za predelavo precej manj povpraševanja kot v preteklosti. Zasedenost z naročili po ostalih skupinah proizvodov je zadovoljiva. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. Ob 98,6 odst. prodaje je zasedenost z naročili v TOZD zadovoljiva, precej pa FAKTURIRANA REALIZACIJA V APRILU 1983 140 130 120 110 10(V zzz: je težav z dobavnimi roki in izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti za združevalce deviz po 68. členu na področju furnirskih nožev. V bodoče bo treba tudi več posluha za razvoj proizvodnje grafičnih nožev s trdokovin-skimi ploščicami, kjer gre sedaj izključno za uvoz. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. TOZD je dosegla 94,8 odst. prodajo na domačem trgu. Zasedenost z naročili je zadovoljiva. Ker je za zagotovitev potrebnega vložnega materiala za proizvodnjo vrtalnega orodja potrebno precej konvertibilnih deviz, bo potreben dogovor o prodaji tega orodja za devize. TOZD VZMETARNA. Prodaja na domačem trgu je bila dosežena 93,1 odst. Pri klasičnih vzmeteh se v TOZD srečujejo s problemom zagotovitve naročil glede na planirano količino, težave pa nastajajo tudi pri zagotovitvi naročil za vzmetne palice. TOZD TRO. TOZD je dosegla 94,8 odst. prodajo. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva, precej pa je težav glede neizpolnjevanja dogovorjenih dobavnih rokov. Več bo treba storiti za prioriteto združevalcev deviz. TOZD ARMATURE. Prodaja na domačem trgu je bila dosežena 42,0 odst., zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je nad načrtovano, pojavljajo pa se problemi ozkih grl na pripravi vložka, kar povzroča nekontinuirano proizvodnjo in s tem tudi nedoseganje načrtovane mesečne realizacije. NABAVA Nabava starega železa je bila v aprilu zadovoljiva. Zaradi nekontinuirane dostave je primanjkovalo le ferolegur, z ostalimi nekovinskimi dodatki pa smo bili zadovoljivo oskrbljeni. Ker poteka nabava ostalih reprodukcijskih materialov prek trgovskih organizacij, ki niso dovolj oskrbljene, nastajajo tu precejšnje težave. UVOZ V aprilu je izpadla dobava Fe, Cr surafine iz Jogunovcev, tako da smo morali interventno uvoziti 100 t tega , materiala, kar je še dodatno obremenilo našo devizno bilanco. Pri tem ]e treba poudariti, da moramo čedal)e več domačih materialov nadomestiti z uvoženimi, namesto da bi se zgodik) ravno obratno. V aprilu smo prejeli okoli 37 t Ni, od tega 17 t od Prve Iskre Barič v smislu združevanja, ostalo pa smo direktno uvozili. V aprilu smo na teamu nabave v SOZD izlicitirali legure za II. kvan tal, tako da zaenkrat stanje legur n1 zaskrbljujoče. Prav tako je bila poravnana najemnina za računalnik za februar in marec. Problem je nastal pri dobavi orodji ter ostalih materialov, ki so na režimu Rk ali DK. SSST je namreč podaljšal avans do konca maja in ga po; višal za 70 odst. količine, mi pa zaradi pomanjkanja deviz nismo uspeli realizirati nikakršnega uvoza. IZVOZ V letošnjem letu smo doslej v april1) dosegli najvišji konvertibilni izvoz, ki pa je bil še vedno pod mesečno načrtovanim. Tudi v aprilu so največ izvozil6 TOZD metalurške predelave: Jeklarna« OSKRBA Z ENERGIJO Oskrba z zemeljskim plinom je bila v aprilu zadovoljiva. Nižja od poteklega meseca je bila dobava mazuta« butan-propana pa sploh nismo preje- li. Z uporabo zalog in količinsko zadostno proizvodnjo sekundarne energije je bila zagotovljena potrebna količin* energetskih medijev za vse porabnike- V aprilu je bilo porabljeno: — clektro energije 19,325.450 kV^b — zemeljskega plina 3,477.060 Nm1 — mazuta 1,439.780 kg — butan-propana 52.555 kg — karbida 15.930 kg — hladilne vode 1,255.249 m’ (Nadaljevanje s 1. strani) OBSEŽEN PROGRAM DELA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Občinski svet ZSS Ravne je na seji 3 maja sprejel tudi usmeritve za delo °° letošnjega do prihodnjega maja. 1. Nadaljeval bo z dejavnostmi pri Ograjevanju samoupravne organizirali OZD (na osnovi analiz družbe-ne8a pravobranilca samoupravljanja). , 2. Spodbujal bo delavce v TOZD, jja bodo na osnovi primerjalnih ana-'? uspešnosti poslovanja med sorod-m®i TOZD obravnavali rezultate gospodarjenja. Spodbujal bo OO ZS, da P°u° zahtevale ugotavljanje vzrokov *n odpravljanje napak. Vztrajal bo, da preverijo rezultati gospodarjenja I Periodičnih in zaključnih računih 'Posebna pozornost akciji »zaključni taeun«). Prizadeval si bo, da se v prihod-niem obdobju uveljavijo takšna raz-j^ria pri razporejanju dohodka, da se ??Qo_ sredstva akumulacije povečevala /Jheje kot sredstva za OD in skupno Porabo ter da se bodo ta sredstva gi- skladno z rastjo produktivnosti 'a. Zavzemal se bo, da se predvide-|'a vlaganja uskladijo z objektivnimi možnostmi. 4- Usmerjal bo dejavnost OO ZS pri sklajovanju srednjeročnih planov z ^aterialninii možnostmi, sodeloval bo ™ njihovem dopolnjevanju in pri Prejemanju letnih planov. . 5. Sodeloval bo pri načrtovanju več-’e8a izvoza. Spodbujal bo OZD, da Prestrukturirajo svoje gospodarstvo astno znanje in domače surovine). .6- Vztrajal bo, da se naloge inova-'iske dejavnosti ustrezno konkretizi-al° in opredelijo v samoupravnih Joštih aktih OZD. 2. Prizadeval si bo, da življenjski . andard delavcev ne bo še bolj padel da bo vsem zagotovljena socialna črnost. Zavzemal se bo, da bodo TOZD JP°gočale delo invalidom tam, kjer I nastali invalidi, in da se bodo de-L^ni in življenjski pogoji delavcev iz-7°4Šali. Spodbujal bo delo odborov l^rstva pri delu in se zavzemal, da se mficirana delovna doba ohranja le Livarna posebne litine - nova pridobitev Železarne Ravne V zahodnem delu železarne stojita dve novi proizvodni hali. V tisti ob Meži so konec maja 1983 začeli poskusno proizvodnjo. To je nova livarna posebne litine, sodobno nadomestilo stare mini livarne, ki ni več ustrezala zahtevam po kakovosti in količini proizvodnje. Prvo, kar opaziš ob vstopu v novo halo, so smiselno in funkcionalno razporejeni proizvodni oddelki, delovni proces pa je zaokrožen: od taljenja jeklene litine, izdelave kalupov in mask do litja in čiščenja ter termične obdelave ulitkov. Sledita še kontrola in odprema izdelkov. Na severovzhodni strani stavbe dovažajo jeklene odpadke in staro železo ter ferolegure in druge dodatke, -potrebne pri taljenju. Talijo jih v računalniško vodeni visokofrekvenčni -peči, ki pretali do 1800 kg litine na uro. Proces taljenja je dva in -pol krat hitrejši kot v starejših tipih peči. Na nasprotni strani dvorane je prostor za livarske peske in zaboje za jedra in školjke. Maske zložijo v kovinske zaboje, jih zasujejo z jeklenim granulatom in peskom, nakar se na pomičnem traku livnega stroja, konve-jerju, pomikajo k izlivu ponovc, te pa tudi posebna transportna naprava prenaša od peči k livnemu stroju in nazaj. Tako je proizvodni prostor nove livarne razmeroma čist, brez pretiranega hrupa — najglasnejši so ventilatorji. Še vedrfo pa ne moremo reči, da so delovne razmere v njem idealne. Livarski (poklic bo še vedno težak, čeprav tu mnogo lažji kot v starih prostorih. Precej manj bo težkega dela, dviganja in prenašanja. K temu pripomorejo transportne naprave in smiselno oblikovani in razporejeni delovni pripomočki. »Že zaradi humanizacije dela se je novo livarno splačalo zgraditi, še bolj pa je investicija 447,800.000 dinarjev upravičena zato, ker bo omogočila veliko povečanje in izboljšanje proizvodnje. Od 800 ton v stari minilivami bo proizvodnja v novih prostorih narasla na 2500 ton, ko bodo delali vsi agregati. V sodobni visokofrekvenčni peči bomo lahko pridobivali najkakovostnejšo jekleno litino, tudi nerjavno, ki jo potrebujemo za armature. Zaradi povečanja in zboljšanja proizvodnje bomo lahko tudi veliko več izvažali, naj bo neposredno ali (posredno, ko bomo zalagali z ustrezno litino tozd Armature na Muti. Povpraševanje po izdelkih iz visokokvalitetne jeklene -litine je na Zahodu veliko, zato načrtujemo, da bomo na konvertibilni trg izvažali do 1000 ton letno,« je bil ob otvoritvi, tam, kjer z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti škodljivih vplivov . 9. Zavzemal se bo, da se družbena prehrana zagotovi vsem delavcem. 10. Posebno pozornost bo posvečal preskrbi prebivalstva. 11. Sprotno bo obravnaval in spremljal izvajanje vzgojno-izobraže-valnih programov, proizvodnega dela in delovne prakse. Organiziral bo oblike izobraževanja za svoje člane ter predsednike OO. 12. Trudil se bo za razvijanje delegatskega sistema, vzgojo in izobraževanje delegatov. 13. Zavzemal se bo, da se bo organizacija izobraževanja obravnavala v OZD, da se bo uresničeval zakon o usmerjenem izobraževanju, o štipendijski politiki itd. Še nadalje bo podpiral akcijo za postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol. 14. Zavzemal se bo, da sveti, odbori in drugi organi naredijo svoje programe in delajo po njih. 15. Obravnaval bo stanovanjske probleme. nadaljnjo politiko gradnje, spremljal problematiko komunalnega sistema, prostorskega planiranja in urbanizacije v občini. _ 16. Spremljal bo izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. 17. Skrbel bo za učinkovito informiranost ter razvijal povratno obveščanje. Spodbujal bo delovanje sindikalnih skupin. 18. Tzdelal bo svoje programe dela za SLO in družbeno samozaščito. 19. Odbore samoupravne delavske kontrole bo spodbujal k boljšemu delu. 20. Več pozornosti bo posvetil gospodarskemu (povezovanju v občini. Program dela bo občinski sindikalni svet uresničeval prek predsedstva občinskega sveta ZSS, svetov, odborov in komisij pri njem, osnovnih organizacij ZS in konferenc osnovnih organizacij. (Vir: stališča in usmeritve dela občinskega sveta ZSS Ravne od maja 1983 do maja 1984) Livarna posebne litine Ulitke nato prenosna naprava vrže iz livnega stroja (pravzaprav sta dva: domači Gostolov za pokončno litje in angleški, manjši, za horizontalno litje), da se skozi termično in mehansko obdelavo (odrezovanje, brušenje) približajo svoji zahtevani podobi ali pa jih kontrola kakovosti zavrže kot izmeček. Druga zanimivost v tem prostoru so vsakovrstne cevi, od manjših do ogromnih, ki vodijo od vseh strojev in naprav, se spajajo in dvigujejo pod strop. Po teh ceveh izhajajo plini in prašni delci, ki nastajajo pri izdelavi livarskih jeder in školjk, pri litju in čiščenju ulitkov. Investitor je namenil veliko skrb temu, da bi imeli delavci v novi livarni dobre delovne pogoje, saj je kar 40 odstotkov investicijskih sredstev porabil za odpraševalne naprave in za blaženje hrupa. Povsod, kjer pri delu nastajajo plini ali prah, so nameščene naprave, ki jih vsrkavajo in odvajajo. Stroji za izdelavo jeder in školjk so nameščeni v zaprtih komorah, da se plini, ki se pri gretju izločajo iz fenolnih smol, ne širijo po prostoru. Delavec vodi delovni proces od zunaj. V posebnih kabinah z zračno izolacijo so tudi čistilni stroji. 27. maja, optimističen ravnatelj tozda Jeklolivarna Jože Matitz. Čeprav je bila naložba draga — nekaj tudi zato, ker se je zavlekla, saj je od izdelave načrtov minilo kar šest let — pa investitorji niso razmetavali. Res so v prostore namestili najsodobnejše stroje in opremo, udobni so tudi garderobni prostori, vendar so s sredstvi varčevali. V novi hali bodo še nekaj let uporabljali vse stroje in agregate, ki še niso preveč zastareli in imajo dovolj velike zmogljivosti, da ne bodo zavirali proizvodnje. Oprema ob otvoritvi nove livarne še ni bila (popolna. Manjka velika žarilna peč, ki jo bomo uvozili morda ob letu in bo pomagala razširiti ozko grlo termične obdelave v železarni Ravne. V livarni posebne litine so najprej zaposlili delavce iz stare minilivarne. Teh je 60. Ob dopolnjevanju opreme in povečevanju proizvodnje bodo postopoma zaposlovali tudi nove delavce, do 140. Ravnatelj Jeklolivarne je poudaril, da ne bodo zaposlovali novih administrativnih delavcev, temveč samo proizvodne, kar bo še povečalo produktivnost tega obrata. Omenili smo že, da bodo v novi livarni izdelovali izdelke iz nerjavne in Kako do vode ob požaru? Kovačnica, Jeklovlek, izmed mehanskih i.U2D pa go (,ii; najbolj uspešni 10ZD Ind. noži, TRO in Armature. Manjši obseg izvoza je le deloma potnica zmanjšane poslovne aktivnosti funanjega tržišča. Realizacija bi bila I® ® večja, če ne bi prekoračevali dobavnih rokov skoraj pri vseh izdelkih, Za kar pa naši inozemski partnerji ob sedanji recesiji v jeklarstvu na zunanjih trgih kažejo vse manj razumevanja. ______ Pridobivanje novih naročil je zelo težavno, povpraševanja po določenih izdelkih je izredno malo, dobavni roki so kratki, cene na svetovnem trgu še vedno padajo, kar otežkoča zaključevanje novih poslov. Stroj za oblikovanje školjk visoko legirane jeklene litine, odporne proti obrabi. Velik del proizvodnje bo namenjen Armaturam na Muti, domači in tudi strojni industriji pa bodo prodajali dele za drobilne stroje, mline, pnevmatična orodja, za stroje v prehrambni industriji, skratka, delali bodo več kot tisoč vrst različnih ulitkov. 1. PROBLEMATIKA Na učinkovitost izvajanja investicij in nadomeščanje osnovnih sredstev predvsem vplivajo: administrativni omejitveni ukrepi z dokazovanjem upravičenosti (mnenje različnih komisij in banke), pravočasna in pravilna tehnična dokumentacija (dobra pripravljenost projektne naloge, natančnost izdelave, kontrola načrtov, roki izdelave načrtov), finančni problemi pri zagotavljanju sredstev (predvsem lastnih) in plačil (podražitve), izvajanje s pravočasno dobavljeno in montirano uvozno ter domačo opremo in tehničnim pregledom (inšpekcijske službe). Obravnava investicijskih programov v sozdu, banki ter na regijski in republiški komisiji je dolg postopek. Zavrl nam je nadaljevanje rekonstrukcije valjarne skoraj za tri leta. Manjše projekte smo sorazmerno hitro dobili potrjene prek regijske komisije. Ker praktično ni več bančnih kreditov, so bili vsi manjši projekti financirani z lastnimi sredstvi, razen namenske proizvodnje. Garancije za bodoče prilive so bistveno manjše, tako da je treba sredstva izločati, kar poslabšuje naše finančno stanje. V preteklosti nam je poleg finančnih težav tudi uvoz opreme zadržal izvajanje. Vendar smo z mnogo sreče v letu 1982 uspeli zaključiti vso preostalo opremo za glavne obstoječe projekte, ki je bila nato dobavljena še v istem letu in v 1. četrtletju letos. Sedaj je uvoz opreme sploh prepovedan, razen za namensko proizvodnjo. Nepravočasno izdobavljena uvozna oprema nam je npr. v jeklarni in livarni posebne litine zamaknila rok dokončanja za 18 do 24 mesecev. Domača oprema, ki je običajno še vezana na inozemsko dokumentacijo, ima 50 do 100% daljši dobavni rok kot uvožena. Poleg tega domači dobavitelji z dobavami tudi močno kasnijo. Zato nastajajo' težave pri skladiščenju uvozne opreme, ker nimamo primernih skladišč in se oprema kvari. Zelo počasi so potekali tudi carinski postopki. Težko premostljivo oviro pa povzroča tudi notranji transport, od razkladanja do prevozov. Prepričani smo, da bodo sodobna oprema, funkcionalna razporeditev agregatov in naprav ter skrb za delovno okolje dali delavcem v novi livarni posebne litine dovolj elana, da bodo naredili toliko, kolikor pričakujemo od njih in od novega proizvodnega kompleksa. Mojca Potočnik Sprememba med izvajanjem, delno kot posledica nezadostno pripravljene dokumentacije, delno kot nove želje in zahteve investitorjev ali posledica nujnih tehnoloških sprememb, pogojenih z dolgim časom izvajanja (npr. v livarni), so problem, ki zavira in podražuje delo. Montaža je praktično pri vsaki napravi danes že problematična, ker enostavno ni montažnega materiala. Tudi pre-angažiranje izvajalcev, zlasti v času dopustov, podaljšuje roke. Poskusni zagon je odvisen od solidnosti izvedbe, v veiiki meri pa tudi od organizacije in angažiranja investitorja. Posebej težko je po dosedanjih izkušnjah v novih temeljnih organizacijah, kjer še za tak zagon nimamo ustreznih organizacijskih prijemov. Organizacija in kontrola izvajanja nista bili vedno zadovoljivi. Pomanjkanje ustreznih kadrov, pa tudi slaba koordinacija je pomenila težave pri izvajanju. Zbir vseh teh težav in drugih ovir pomeni podaljšanje rokov, podražitev projekta ter poznejšo proizvodnjo. Ostrejši nadzor na terenu ob boljši kadrovski zasedbi, izboljšanje priprav in kontrole dokumentacije ter zaostritev izvajanja določil pogodbe so predvsem lani doprinesli k učinkovitejšemu delu. To se pozna predvsem pri hitrejšem izvajanju in tudi zaradi tega pospešenem izvrševanju plačil. 2. IZVAJANJE INVESTICIJ Sredstva za investicije Zaradi boljšega razumevanja in primerjave navajamo skupne zneske plačanih sredstev za osnovna in obratna sredstva (v 000 din): investicije nadomestitve I. 1982 1.259,193 232.731 I. kvartal 1983 205.669 66.720 Poleg tega je bilo lansko leto porabljenih še 31.180 din (letos 3410 din) iz sredstev davčnih olajšav za invalide. Pri investicijah pomeni to za 61 % več plačil kot v letu 1981. Največjo težo ima- ta projekta jeklarna in namenska proizvodnja, na njiju odpade prek 70% vseh plačil. Stanje tekočih projektov Zaključeni so bili naslednji projekti: kotlarna, torzijske osi v Strojih in delih, regalno skladišče, tovarna pil Var-varin, delavnica in garaže prometa, Ivarčko jezero, armature, medfazno skladišče jeklovleka, hala za krožne žage in trdine, kovačnica in karbidne trdine. V kovačnici je problem peč za ohlajanje. Komorna in globinska peč za termično obdelavo sta bili pred mesecem uvoženi. Prva bo postavljena v novi adjustaži kovačnice, druga v namenski kalilnici. Kovaški stroj normalno obratuje in dosega predvideno proizvodnjo. Proizvodnja trdin se je že začela in pri zagonu ni bilo večjih težav. V izgradnji so naslednji projekti: jeklarna, jeldolivama posebne litine, adju-staža kovačnice in težki strojni deli. Jeklarna Stanje del je takšno: dokumentacija je izgotovljena 100%, gradbena dela so končana 99 %, domača oprema je dobavljena 95% in uvožena 100%, oprema je zmontirana 80 % in sredstva so angažirana 95 %. Končani so naslednji objekti: slačenje ingotov v obeh jeklarnah, 5-tonska elektroobločna peč, skladišče starega železa, EP2, skladišče Fe-legur, priprava ponovc in doziranje legur. Pri napravah za stripanje ingotov so bile težave zaradi slabih kokil in ognje-stalnega materiala pa tudi zaradi neveščega ravnanja. Vendar se stanje izboljšuje. Potrebno pa je sprotno vzdrževanje. 5-tonska elektroobločna peč po začetni okvari transformatorja zadovoljivo obratuje in je dosegla dobre učinke. EP2 normalno obratuje, težave so še zaradi tesmenja kokil. Med zagonom se je pokazalo veliko napak, ker tuja dokumentacija in izvedba uvoženih delov nista bili dovolj natančni, pa tudi domači montažni materiali niso bili vedno primerni. Velike težave so bile pri rekonstrukciji žerjavne proge na pripravi vložka zaradi istočasnega dela pri montaži in zagotavljanju vložka v jeklarni. Dobavitelj tudi ni dobavil proge v brezhibnem stanju. V obeh jeklarnah so bili tudi rekonstruirani energetski vodi, kanalizacija in hladilna voda. V montaži so naslednji objekti: vakuumska ponovčna peč II — začelo se je poskusno obratovanje, vakuumska ponovčna peč I — zagon v 3. četrtletju 1983, odpraševalna naprava v jeklarni I — zagon ob koncu 1. 1983, doziranje legur v jeklarni I — zagon v 3. četrtletju 1983. Gradnja vakuumskih peči med obratovanjem jeklarne je povzročila izredne težave. Predvsem dobri organizaciji in uvidevnosti ter potrpljenju delavcev v jeklarni se moramo zahvaliti, da pro; izvodnja v glavnem ni trpela in da tu bilo nezgod. Jeklolivama posebne litine Pri tem projektu največ zamujamo, glavni vzrok je bila uvožena oprema-Začelo se je poskusno obratovanje. Izredne težave so bile in so še z d°; mačo opremo, ki jo je v veliki večini dobavil Gostol Nova Gorica. To je sicer specializirana firma za livarske na; prave, edina v državi. Vendar doslel npr. z avtomatiziranimi livnimi napravami ni imela dosti izkušenj in so se oj5 hladnem zagonu pojavile napake. Odpravljanje ni šlo gladko, šele ob nešte; tih urgencah in pritiskih so se stvari urejevale. Tudi pri predaji izvedbenega inženiringa SMELT-u nismo imeli Pre‘ več srečne roke in ni bilo takega efekta, kot smo ga pričakovali. Adjustaža kovačnice Hala je zaključena, gradijo se temelji za žarilno peč in nekatere druge naprave. Probleme smo imeli med gradnjo zaradi starih objektov in energetskih vodov, težave so bile pri temelje nju in priključitvi na obstoječo halo-Zarilna peč, kot glavni objekt v hali, bo zmontirana do konca 1. 1983. Težki strojni deli (namenska proizvodnja) Po investicijski vrednosti spada naložba med naše največje. Program le zastavljen tako, da bosta dva objekta zaključena še letos, dva pa drugo leto- Priprava novih projektov Modernizacija proizvodnje pnevmat; skih strojev iz znanih razlogov v celoti ni bila izvedena. Zaradi nujnih, predvsem prostorskih potreb je bila določena izgradnja prve faze z minimalni® obsegom samo enega polja hale. DobiU smo ustrezna dovoljenja ter z izgradnjo že začeli. Ta del bo zaključen v oktobru 1983. Drugi tak projekt, ki se vleče že štiri leta, pa ga nismo še prav začeli, je modernizacija valjarne. Sedaj smo konČnO dobili soglasje republiške komisije z9 celotno zasnovo in za izvedbo II. faze’ t. j. izgradnja nove kontinuirane peči z9 Naše investicije termično obdelavo in pralnice valjar-skih ogrodij. Ta faza je brez uvozne opreme in bo zaključena do konca leta 1984. Na področju energetike je v delu investicijski program za uporabo odpadih toplot. Izdelan je bil tudi program za predelavo ogrevnih peči z mazuta na plin. Za to so potrebna velika sredstva, delno tudi uvoz opreme. Na srečo smo s predelavo v valjarni začeli že tansko leto, tako da trenutno že imamo eno globinsko peč ter eno koračno peč Predelano na plin, kar je v sedanji energetski situaciji zelo dobrodošlo. Turn iz tehnoloških vidikov je ta predelava ugodna. Po programu bo sledila tudi Predelava ogrevnih peči v kovačnici. Jasno je, da vseh peči iz finančnih raztegov ne bo mogoče predelati, na drugi strani pa je določena diverzifikacija energetskih medijev večkrat tudi ugod- V letošnjem letu je treba izdelati cestno idejno zasnovo razvoja termične 0|xlelave v železarni, ob tem konkretno Pfogram rekonstrukcije obstoječe kalil-jtjee, delno v povezavi s proizvodnjo nadnih valjev. Tudi ta projekt, ki izvira iz prejšnjih let, bo treba na novo obdelati. ..Zelo aktualen projekt je rekonstruk-clJa telefonske centrale. Za izgradnjo b?ve so ovire v administrativnih predpisih in tudi v finančnih sredstvih. V otosnjem letu bomo pripravili ustrez-110 riokumentacijo. i Pripravi dokumentacije za rekon-.rukcijo in investicije se je pokazalo, a )e konstrukcijski biro v PII v veliko P°moč pri izvajanju; lahko namreč ope-ativno po potrebah na terenu pomaga Plotno reševati tehnične probleme. Na splošno je treba pripomniti, da so Projektni inženirji v zadnjih letih zaposleni predvsem z izvajanjem, manj Pa s snovanjem projektov, kar je v dojeni meri pomanjkljivost. Se preden e utečejo sedanji projekti, bi morali amreč že vedeti, kako bomo naprej. V je bila tudi naša prednost v seda-jem srednjeročnem obdobju. Po za-'lučku glavnih investicij bo treba v Povezavi z dolgoročnim načrtom mar-‘kaj nadoknaditi. Nadomestitve „ Kljub velikim potrebam so bile na-omestitve v zadnjih letih skromne. V nevmatiki in v Strojih in delih smo za n je nabavili najnujnejše stroje prek plomestitev, ker ni bilo mogoče re-uzirati projektov v celoti. Prav tako j® v Strojih in delih zaključen poseben ppgram nadomestitve strojev. Zaostali*10 Pa nekateri drugi obrati, kjer bi ""brali zamenjati najnujnejšo izrabljeno Prerno. Zaradi obveznosti pri investiran in zaradi velikih anuitet so razpoložljiva sredstva izredno pičla, posebno ,e’ker na tem področju ni računati s ?kšnimi krediti, ker so pogoji neugod-! Taka situacija zna pri nas trajati še ? K ta. Morali bomo uvesti prednostni lst«n, ki bo omogočil razporejanje po pte°nostnem vrstnem redu. 3- družbeni standard V zadnjih letih smo vlagali soraz-•prno velika sredstva v družbeni stan- ajd- Dokončali smo prvo fazo rekre-'c'iskega centra Ivarčko jezero. V Por-je zaključen prvi blok našega Potniškega doma, za naslednji blok ^ pripravljeni temelji. V glavnem je ,tcJeno smučišče na Ošvenu. Seveda je k® veliko želja in zamisli, ki jih bo tre-Ta obdelati, kot npr. žičniška povezava Vatčko jezero—Ošiven. Vendar je realizacija odvisna od fi-ančnih možnosti, ki so za sedaj mini-^dne. Zaradi administrativnih predpi-smo morali prekiniti tudi z grad-i!° kegljišča, a še iščemo možnosti, da 1 gradnjo nadaljevali. Kljub omejenim sredstvom smo v vseh letih srednjeročnega obdobja odkupovali stanovanja. Tako je bilo v 1. 1982 odkupljenih 84 stanovanj, od tega 10 s sofinanciranjem. 10 stanovanj je pa bilo izpraznjenih zaradi preselitev v lastne hiše. V zadnjih treh letih je bilo odkupljenih skupno 189 stanovanj, od tega 33 s sofinanciranjem, in 40 stanovanj je bilo izpraznjenih. 4. ZAKLJUČEK Zastavljene investicije bodo v glavnem v letih 1983 in 1984^ zaključene. Različni vzroki so povzročili zakasnitve. Pri jeklarni pomeni to predvsem zgostitev zagona proti celotnemu končnemu roku, ki ne bo prekoračen. Za livarno je to povzročilo kasnejši zagon za skoraj dve leti. Iz navedenih podatkov je razvidno, da veliko investiramo, morda trenutno največ v Sloveniji. Pri tem investicijske fronte do leta 1985 ne bo mogoče širiti. Tudi družbena klima je za nas taka, ob omejenih finančnih možnostih, da v naslednjih letih ne bo možno realizirati kakšnega novega večjega projekta. Zato tudi ne bi smeli trošiti moči za forsira-nje takšnega projekta, temveč predvsem izkoriščati nove naprave in jih morebiti prilagajati našim razmeram. Osredotočiti se bomo morali tudi na snovanje novih, perspektivnih projektov, da bomo ob spremembi razmer sposobni predložiti izdelane programe in jih po prednostnem vrstnem redu tudi realizirati. Jože Borštner, dipl. inž. Danes in jutri na energetskem področju v Železarni Ravne Za samoupravne organe naše železarne in pripravo programa za dolgoročni razvoj železarne smo pripravili gradivo, v katerem smo podali opis današnjega stanja na področju energetike in bodoči razvoj. Energija je danes vse bolj omejitveni faktor razvoja v svetu in še posebno pri nas, ko nas pestijo še dodatne težave. To pomeni, da smo veliko bolj obremenjeni, ko razmišljamo o bodočem razvoju energetike v naši železarni. Energetika ima v svojem razvoju lastne zakonitosti, ki jih ni moč obiti ali poenostaviti, zato smo v poročilu podali najprej prikaz in stanje v tem trenutku. Črna metalurgija kot panoga je velik porabnik energije. Dežele OECD porabijo 7,4% vse energije za črno metalurgijo oziroma 20,2% industrijske porabe. Tako porabijo v ZDA 5,2 % oziroma 17,1 %, dežele EGS 9,1 % in 22,4%, ZRN 10,9% in 28,2%, Avstrija 11,7% oziroma 30,3%. Jugoslavija porabi 8,9% celotne porabe za metalurgijo in 16,8 % industrijske porabe, SR Slovenija ima razmerje 11,7% in 23,3%. Zanimiv je tudi podatek o strukturi porabe. Dežele OECD porabijo v črni metalurgiji 60,4 % trdih goriv, 12,6 %_ plinastih goriv in 14,6% tekočih goriv; ostalo je elektro energija. To razmerje je po posameznih državah naslednje: ZDA 60,7%, 17,5% in 10,4%, EGS 56,5%, 17,4% in 15,3%, ZRN 54,0%, 23,0 % in 13,2% ter Avstrija 56,5%, 20,5% in 14,5%. Za nas je razmerje naslednje: SFRJ 56,8% trdih goriv, 20,7% plinastih goriv in 22,7% tekočih goriv, SRS 34,6% trdih, 8,7 % plinastih in 39,9 % tekočih goriv. V slovenskem prostoru imamo tri velike porabnike na področju črne metalurgije: Jesenice, Štore in Ravne. Zanimiv podatek je pregled strukture izrabljene energije. Jesenice porabijo 39,62 % trdih goriv, 24,68 % tekočih, 24,68 % plinastih goriv in 11,04 elektro energije. Za Štore je struktura naslednja: 34,97% trdih, 2,45% tekočih in 29,52 % plinastih goriv ter 33,05% elektro energije, medtem ko imajo Ravne naslednjo porabo: 0,07 % trdih, 29,35% tekočih, 46,23% plinastih goriv in 24,35% elektro energije. Po velikosti porabljene energije pa Jesenice porabijo 65,96 %, Štore 14,96 in Ravne 19,08 %. Specifična poraba energije je podatek, ki nam pove, kako trošimo energijo. Za mesec oktober 1982 je bila specifična poraba po tipičnih obratih — elektro jeklarnah v jugoslovanskih železarnah naslednja: elektro jeklarna porabi v Zenici za tono železa 908 kWh, na Jesenicah 693 kWh, 660 kWh na Ravnah, 665 kWh v Štorah, 646 kWh v Sisku, 674 kWh v Smederevu, 717 kWh v Nikšiču in Skopje porabi 663 kWh. Energetska stiska za železarno Ravne je najbolj vidna iz naslednje primerjave strukture porabe: Leta 1970 smo v železarni Ravne porabili 48,11 % trdih goriv, leta 1982 pa le 0,45 %. V istem časovnem obdobju od leta 1970 do 1982 se je gibala struktura tekočih goriv od 25,12 % leta 1970 na 47,69 v letu 1975, 47,58% v letu 1980 in 26,51 % v letu 1982. V tem času pa je narasla poraba plinastih goriv od 3,34% leta 1970 na 46,78 % leta 1982. Elektro energija ima skozi vse opisano obdobje približno enak delež v strukturi porabe, ki znaša okoli 26%. S proizvodnimi agregati se dosega samo določena proizvodnja, ki mora biti usklajena s porabo. S časom postanejo agregati vse bolj zastareli in se tudi vse bolj približujejo meji nasičenja, ko jih je treba zamenjati z novimi. Osnovni energetski agregati v železarni so že v takem stanju, da bodo v 10 letih prišli v stanje nasičenosti, ko bodo v popolnosti izkoriščene proizvodne kapacitete. Uvodoma je bilo podanih nekaj številčnih podatkov, iz katerih lahko dobimo naslednje ugotovitve za dosedanji razvoj energetike, ki so pomembne za usmeritev v energetiki za naprej. — Energetika v SFRJ in SRS je zelo podvržena političnim rešitvam. Nimamo enotnega koncepta celovitega razvoja energetike po panogah proizvodnje, kakor tudi ne po porabi. — Za razvojem energetike v svetu zaostajamo najmanj za 10 let in več. — Razvoj jugoslovanske črne metalurgije (Slovenske železarne pri tem ne zaostajamo) teži k proizvodnji kvalitetnejšega asortimenta jekla, to pa pomeni na jugoslovanskem energetskem trgu prebalansiranje primarnih energetskih medijev. — Realno je pričakovati povečanje proizvodnje primarne energije v SFRJ in SRS šele po letu 1990. — Trda goriva se bodo uvajala veliko počasneje, kot se sedaj stihijsko napoveduje. — Železarna Ravne je v gospodami porabi energije ena izmed boljših železarn v SFRJ. Peš pot ni za težka vozila in vsakega zelenja je škoda — Zaradi usmeritev naše železarne v plemeniti proizvodni program je morala uvajati čiste in kvalitetne energetske medije, ki pa so vsi vezani na uvoz energije. — Proizvodnja energetskih medijev kot večina energetskih porabnikov je zastarela. — Z nadaljnjim razvojem energetike v občini Ravne bo dohila železarna nove obveznosti: — Specifično porabo energije v železarni bo treba še znižati. — Vse bolj bo postala zanimiva proizvodnja energetskih medijev za trg in odstop viškov. Nadaljnji razvoj energetike v Železarni Ravne bo potekal v dveh glavnih smereh. Obstoječe naprave moramo posodobiti do take mere, da bodo ustrezale sodobnim tehniškim normam, na razvojnem in investicijskem področju pa težiti k čim sodobnejšim in tehnično upravičenim rešitvam. Za vsak medij je podana osnovna usmeritev za naprej. V tem delu bomo prikazali samo razvoj določenih medijev. Zemeljski plin bomo namenili za tehnološko porabo, za pridobivanje toplotne energije in odstopali viške zemeljskega plina široki potrošnji. S tako kompleksnim sistemom bomo morali dograditi tudi naš železarski sistem, in sicer bo treba ločiti široko potrošnjo od tehnološke porabe. V ta namen bo treba rekonstruirati našo MRP postajo in povečati njeno kapaciteto. Ravno tako bomo prisiljeni zgraditi za široko potrošnjo rezervni vir, mešalno postajo za tekoči naftni plin-zrak in razmisliti, ali še postaviti en kroglasti rezervoar. V naslednjem obdobju bo treba dati vso prednost postavitvi nove kisikarne, v kateri bi proizvajali tudi tekoče pline N2, Ar, 02 večjih čistoč. Tako napravo bomo potrebovali v tehnološkem procesu, posebno še, če bomo večali proizvodnjo plemenitih jekel, ki zahtevajo zelo veliko čistočo tehničnih plinov. Ker je povpraševanje po tehničnih plinih vse večje, bo kisikarna delala optimalno, ker ni bojazni, da ne bi plasirali viškov izven železarne. Za energetike najzahtevnejši projekt bo sistem za izkoriščanje odpadnih toplot. S sistemom bomo nadomestili določeno količino primarnih goriv, realizacija pa bo stroškovno zelo draga — tehnično zahtevna, ker smo izbrali tak sistem, da bomo iz količine odpadne energije, ki je je okoli 20 MW, dobili nazaj kar največ koristne energije. Gradnja sistema bo odvisna predvsem (Nadaljevanje na 8. strani) KAJ SMO APRILA OPRAVILI POSLOVNO NA TUJEM Kakovost, roki in cene otežujejo posie v ZRN Jože Geršak, član PO, in Ferdo Gnamuš, TOZD Komerciala, sta bila v ZRN. Obiskala sta več firm, pri katerih bi lahko povečali izvoz končnih izdelkov. Spoznala sta, da možnosti za to kljub slabemu gospodarskemu položaju v Evropi so, vendar moramo mi nujno začeti izpolnjevati že znane zahteve: kakovost, dobavni roki in cene. Le tako lahko pričakujemo več povpraševanj in ponudb. Udeležila sta se sejma Bauma, poslov s proizvajalci gradbene opreme za pnevmatiko in hidravliko pa jima ni uspelo skleniti. S predstavniki firme M. A. N. sta se dogovorila za temeljito analizo proizvodnih in drugih vprašanj za izdelke ladijske industrije. Ponovno so pripravljeni kupovati te izdelke pri nas, kar pomeni možnost izvoza za tozd Stroji in deli (drugo leto za okoli 4 milijone mark). S firmo Laplle-Heilbron, ki je ena izmed največjih za proizvodnjo orodij v Z-Evropi, sta se dogovorila za poskusno sodelovanje, s firmo Reform-Fulda za konkreten predlog dolgoročnega sodelovanja (lahko bi pokrivali 30°/o njihovih potreb, to je za okoli 2 milijona mark letno), s firmo Steinhoff-Dienslaken za nadaljnje sodelovanje pri izvozu vrtalnih in podpornih valjev, firmi Kaltenbach-Lorach sta ponudila krožne žage, firmi Senn-Itar pa sodelovanje za proizvodnjo kovaške linije z induktivnim ogrevanjem ploščatega vložka za proizvodnjo ključev. Vse več reklamacij Anton Letonja, TOZD KK, je v ZRN reševal reklamacije. Ker nemško tržišče zahteva vse večjo kakovost, je začelo reklamirati tudi manjše količine. Najtežje so reklamacije zaradi zamenjave kvalitete, ko kupci zahtevajo vračilo stroškov obdelavein predelave ter stroške sortiranja. Pri reklamacijah napak na jeklu še uspemo zavrniti stroške obdelave, pri reklamacijah zaradi zamenjave kvalitete ne. I Reševanje tehnične problematike Tone Pratnekar, Slavko Strmčnik in Karel Planinšec, vsi TOZD RPT, so v Avstriji pri firmi Rudolf Schmidt reševali tehnično problematiko konstrukcijskega zasuna in bili pri demonstraciji testnega vzorca (varjenje tesnilne površine), Tone Pratnekar pa je bil nato še sam pri firmi Krombach zaradi reševanja tehnične problematike nerjavnih armatur. (Vir: potna poročila) (Nadaljevanje s 7. strani) od finančnih sredstev in je zasnovana etapno. Pri posameznih porabnikih bomo uvajali vse bolj zahtevno regulacijsko in merilno tehniko z namenom, da bodo peči čim racionalneje uporabljali ter s tem dali možnost dogradnje na računalniško vodenje. Tako bomo zgradili informacijski sistem, ki bo dajal podatke tehnologom in energetikom. Vsekakor je v kratkem izvlečku poročila težko opisati vse, kar predlagamo za realizacijo do leta 2000. Gradivo je osnova za široko diskusijo in daje osnovne usmeritve ter način dela, kako priti do začrtanega cilja. Gledano širše, tako ali drugače bomo morali v bodočnosti tej panogi dati še večji poudarek, zato je bolje, da se že danes odločimo, kako jo bomo razvijali. Mag. Dušan Vodeb, dipl. ing. str. POSLOVANJE SLOVENSKIH ŽELEZARN V PRVEM ČETRTLETJU V času, ko smo pripravljali plan za letošnje leto, je bilo prisotnih toliko neznank, da je bila močno vprašljiva realnost načrtovanih ciljev. Po prvih treh mesecih še ne moremo sklepati o letu, vendar smo le bliže realnosti danih pogojev, čeprav vseh ukrepov in pogojev sedaj, ko se bližamo že polletju, še vedno ne poznamo. Ob vstopu v letošnje leto je obstajala bojazen, da se bo proizvodnja zataknila. Ponekod je kazalo že v prvih mesecih na težave z oskrbo, ker je bila negotova in se oskrba z vložkom tudi zatika, ne samo iz uvoza, temveč tudi iz domačih virov. Močno negotovi so bili in so še energetski viri. Težave so večje, kot so bile v lanskem prvem četrtletju, in vendar, čeprav je treba ponekod zadrževati proizvodnjo in jo občasno tudi ustaviti ali vsaj menjati proizvodni program, so dosedanji rezultati dela mogoče celo boljši, kot smo pričakovali. Neki vsakdan Proizvodnja surovega železa je bila v Železarni Jesenice in v Štorah večja kot v enakem obdobju lani, vendar ni na ravni planirane količine za letošnje leto. Letos v prvem četrtletju ni bilo planiranih remontov in ugodni vremenski pogoji so dopustili boljšo proizvodnjo kot lani kar za 17 %, obratovalni zastoji in slabši vsip pa zopet 6 % manjšo proizvodnjo od planirane. V uvodnem delu omenjam, da je bila proizvodnja celo boljša od pričakovane, pri tem sem mislil predvsem na proizvodnjo jekla. Ta je posebno pomembna ob tem, da je iz drugih jugoslovanskih železarn in iz uvoza vse težje zagotoviti vložek za polno zaposlovanje valjam in nadaljnje predelave. Lastno jeklo je najbolj gotov vložek za valjarne. V prvem Četrtletja je znašala skupna proizvodnja jekla vseh treh jeklarn 1 % več kot v enaketn obdobju lani in 1 % več, kot znaša predvidena količina za letošnje prvo četrtletje. V marcu so v jeklarni Železarne Jesenice dosegli celo rekordno mesečno proizvodnjo. Če bi tako nadaljevali v vseh naših jeklarnah vse leto, potem bi tudi v celoti letos lahko proizvedli daleč največjo letno doseženo količino jekla, in to celo nad 850.000 ton'. Doslej še ni uspelo preseči 800.000 ton. Pravijo: »Ne hvali dneva pred večerom!« Upajmo na najboljše, čeprav je toliko tega, česar ne vemo in ni odvisno samo od prizadevanj in dela delavcev v proizvodnji, temveč tudi v veliki meri od drugih dejavnikov. Ko pregledujem problematiko jeklarn za prvo četrtletju, pa vendar zasledim, da so imeli v jeklarnah vrsto težav s kvaliteto v ognju odpornih materialov, s slabim jeklenim odpadkom, s pomanjkanjem nekaterih vrst železovih zlitin za proizvodnjo legiranih jekel in z nepričakovanimi zastoji. Mogoče bo pa le šlo, kljub težavam? Precej slabši kot v proizvodnji jekla so doseženi rezultati blagovne proizvodnje. V Železarni Jesenice so proizvedli letos v prvem četrtletju 6 % manj kot v istem času lani, dosegli so pa 99% načrtovane količine. V Železarni Ravne je znašala letošnja blagovna proizvodnja skoraj prav toliko kot lanska, planirano količino pa so presegli za 5 %. V Železarni Štore so letos izdelali 8 % manj kot v lanskem prvem četrtletju, planirano količino so pa presegli za 1 %. Iz teh podatkov je razvidno, da so v delovnih organizacijah že vnaprej predvidevali težave pri oskrbi z vložkom in tudi druge vplive, ki omejujejo proizvodnjo ter so zelo previdno načrtovali letošnjo blagovno proizvodnjo. Ob tem, da že lanskoletni poslovni rezultati v nekaterih delovnih organizacijah niso bili ravno vredni zavidanja, letos ob manjši proizvodnji in povečanju stroškov ni mogoče pričakovati boljših. Ne samo v železarnah, tudi ponekod pri predelovalcih žice imamo podobno stanje. V Verigi Lesce znaša letošnja blagovna proizvodnja v prvem četrtletju 6 % manj od dosežene lani, plan pa izpolnjujejo 101 %. V Plamenu Kropa so proizvedli v prvih treh mesecih celo 14% manj kot v enakem obdobju.lani, zbirni plan pa izvršujejo 96%. Le v Tovilu Ljubljana znaša letošnja proizvodnja do konca marca 5% več kot lanska in tudi 5 % več, kot so letos načrtovali za to obdobje. V Žični Celje so izvršili načrtovano količino le 64%. proizvodnja je pa 17 % večja kot v lanskem prvem kvartalu. O vrednosti prodaje le toliko, da je za SOZD SZ 35 % večja, kot je Jbila v enakem obdobju lani in da je načrtovana vrednost dosežena 91 %• Edin® delovna organizacija, ki ima višjo vrednost realizacije, kot so načrtovali, le Plamen Kropa, pri vseh je pa vrednost letošnje proizvodnje v prvih treh mesecih daleč višja od lanskoletne za isto obdobje. Izvoz je za vse nas še posebno pomemben, ker moramo zagotoviti potreben delež deviz za zagotovitev repro-materialov za proizvodnjo, ker mora; mo pokrivati naše devizne obveznosti za investicije v preteklem obdobju P} ker bi bilo treba zagotoviti devize tud} za investicijsko opremo za nadaljnji razvoj ali vsaj za zagotovitev proizvodnje tam, kjer izrabljena oprema tega n* zagotavlja več. Da je v prizadevanjih dosežen znaten napredek, je razvidno iz podatka, da znaša letošnji izvoz v Pj' vih treh mesecih po vrednosti (v US $) kar 44 % več kot v istem obdobju lani. plan je pa dosežen le 76%. V železar; nah je izvrševanje plana izvoza doslej boljše kot pri predelovalcih. Tudi izvoz na konvertibilno področje je znašal v železarnah po vrednosti 32% več kot do konca marca lani, čeprav je pl®0 dosežen le 72 %. Predelovalci so izvozili 30% vrednosti manj kot v enakem obdobju lani in dosegli manj kot 60 % načrtovane vrednosti izvoza. V dnevnih časopisih pogosto zasledite poročila o brezposelnosti, ki vse bolj narašča v zahodnih, industrijsko razvitih deželah. Svetovna gospodarska kriza je posebno hudo prizadela železarsko industrijo. Veliko proizvodnih obratov so že morali ustaviti ali P® obratuje daleč pod zmogljivostmi. takem stanju je gotovo težko prodajat} naše izdelke na zunanjem tržišču in m čudno, da kljub prizadevanjem naši sodelavci ne uspejo vedno izvoziti načrtovanih količin in vrednosti. Posebno hudo je, da se stanje v doglednem času se ne bo bistveno spremenilo, če se bo i^' boljšalo, se bo pa zelo počasi. Odraz proizvodnje in vrednosti Pr°' daje ter v veliki meri tudi stroškov Pr°i izvodnje so seveda na kraju poslovit* rezultati. Iz podatkov izhaja in kot so ugotovili na sestanku finančnega odbora sozda S2 dne 4. 5., da se na splošno dohodkovni položaj v celoti za SOZD Slovenske železarne zopet slabša, in to Predvsem zato, ker cene za surovine, energijo, repromateriale in storitve hitreje rastejo kot cene naših proizvodov, f/oslovni rezultati se torej slabšajo in RSube se pojavljajo v Železarni Jesenice, Železarni Štore in v Verigi Lesce, enako kot po prvem četrtletju lani, vendar s to razliko, da so na Jesenicah in v Verigi letos večje, v Štorah pa manjše od lanskoletnih. V seštevku so letošnje izgube več kot dvakrat večje °d lanskoletnih in vsaj v bližnjem obdobju ne kaže na bolje. . Ena lastovka še ne naredi pomladi in 12 rezultatov enega četrdetja ne moremo soditi celega leta. Pomoč, ki jo je dobila naša država z nekaterimi odlogi deviznih obveznosti in z najetjem novih kreditov, predvsem za oskrbo z repro- 13. maja je bilo končano 2. občin-sko delovno tekmovanje kovinarjev in metalurgov. Letos se ga je udeležilo 112 delavcev iz Rudnika Mežice, Inštalaterja in Integrala Prevalje in Železarne Ravne. Po mnenju prirediteljev in tekmovalcev udeleženci na takem tekmo-Vanlu pridobivajo samozavest in znašle, koristna za samoupravljanje. — D rezultatih naših na republiškem tekmovanju bomo še poročali. LIVARJI: 1. Bernard Hovnik, 2. l/orst Kasper, 3. Štefan Čebulj, vsi železarna Ravne. KOVAČI: 1. Franjo Večko, 2. Ivan 1 razni k, 3. Branko Rozman, vsi Zele-Zarna Ravne. REZKALCI: 1. Filip Voler, 2. Mi-iJml Jamnik, Vladimir Peternuš, vsi žlezama Ravne. ORODJARJI: 1. Roman Štriker, kudnik Mežica, 2. Anton Maklin, 3. eter Wlodyga, oba železarna Ravne. materialom, naj bi pričela kmalu pritekati, daje upanje, da se;bo stanje vsaj za zagotovitev redne proizvodnje izboljšalo. Doslej v letošnjem letu ni pričeta realizacija še nobene pomembnih, prednostnih investicij, ki bi jih naj realizirali v tem srednjeročnem obdobju. Da se bo do polletja že kaj bistvenega obrnilo, imam manj upanja, kot za izboljšanje pogojev za proizvodnjo. Upajmo, da vam bom po polletju lahko poročal o ugodnejših rezultatih in boljših izgle-dih za drugo polletje. Če dobljena devizna pomoč kaj velja in naj verjamem vsem obljubam, se mora počasi le obrniti na bolje. Prepričan sem, ko bomo imeli trdne osnove, jasne jx>goje dela in poslovanja ter zagotovljene surovine, energijo in vse potrebne repromateriale, bodo tudi planirani proizvodni in poslovni cilji realizirani. Milan Marolt BRUSILCI: 1. Ferdo Maze, 2. Alojz Janota, 3. Darinka Petek, vsi Železarna Ravne. STRUGARJI: 1. Jože Kotnik, 2. Feliks Petrič, 3. Ludvik Lipovnik, vsi Železarna Ravne. KONSTR. KLJUČAVNIČARJI: 1. Milan Rakuša, Rudnik Mežica, 2. Jože Škorjanc, Železarna Ravne, 3. Vojko Grobelnik, Rudnik Mežica. VARILCI AVTOGENO: 1. Franc Knez, 2. Štefan Čepin, oba Rudnik Mežica, 3. Marjan Hribar, Inštalater. VARILCI TIG: 1. Rajmund Jamnik, 2. Silvo Oblak, Maks Kupnik, vsi Železarna Ravne. VARILCI REO: 1. Rudi Grauf, Rudnik Mežica, Franc Bezgovšek, Inštalater, 3. Avgust Gerdej, Rudnik Mežica. VARILCI MAG: 1. Jože Tomšič, 2. Alojz Jevšnikar, 3. Alojz Praznik, vsi Rudnik Mežica. AVTOMEHANSKI DIESEL: 1. Jože Praper, 2. Franc Mikulič, Viljem Naveršnik, vsi Integral. ščahje v teh dveh delovnih organizacijah je dobro, izboljšati pa ga bo treba v KS in manjših kolektivih. SKRBIJO ČETRTLETNI REZULTATI Delovni sestanek je bil po četrtletni bilanci, in razprav-ljalci so največ govorili o rezultatih poslovanja. Ivan Žagar, član PO železarne, je poudaril, da je bil poslovni rezultat železarne v četrtletju slab, čeprav izgub ni bilo, da se je politično vzdušje pomembno poslabšalo ob lanskih problemih z oskrbo in z razpravami o delovnem času, a da je prepričan, da je železarna sposobna samoupravno rešiti vse probleme. . V mežiškem rudniku so v 1. četrtletju gospodarili uspešno, čeprav ni bilo osnovnih surovin in repromaterialov, rudarske in geološke raziskave ostajajo nepokrite itd. Sprejeli so dopolnjene programe poslovanja s konkretnimi zadolžitvami. Naloge komunistov so razdelili na tiste, ki naj bi jih reševali v rudniku, in tiste, ki bi jih ustrezno drugje. Eden splošnih problemov, ki zelo kliče po reševanju, je po mnenju iz rudnika: kako nagrajevati bolj produktivne delavce, da ne bi posledic čutili tudi režijski. četrtletno gospodarjenje v občini je ocenil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Janez Pačnik. Celotni prihodek je rasel veliko počasneje kot porabljena sredstva, zaloge so na spodnji skrajni meji, gotovi izdelki ostajajo v skladiščih, izvoz na konvertibilni trg je bil le 70fl/o, 7 delovnih organizacij ima izgubo (vendar so nekatere le sezonske), vedno več problemov imajo manjše organizacije združenega dela v občini. Zapleteno je, zato se bo treba odslej temeljito lotevati samo nujnih akcij, drugo pa pustiti ob strani. Drugi so v razpravi opozarjali ali na težave v svojem delovnem okolju (v tozdu Jeklarna železarne, da je za obravnavo zaključnega in periodičnih obračunov premalo časa, da bo poleti primanjkovalo delavcev, da je v železarni vedno več kraj itd.) ali na splošne družbene probleme (zgrešena akcija spreminjanja delovnega in obratoval- Cas je, da gre delovno razmerje na trg v. Občinski komite ZKS in obeski svet ZSS Ravne sta za Petek, 6. maja 1983, sklicala plovni sestanek aktiva družbe-j,°Političnih delavcev železarne C?Vne in Rudnika Mežica. Na Ogovor o aktualnih družbeno-konomskih in političnih razme-ah v teh dveh delovnih organizacijah so prišli še sekretar predsedstva CK ZKS Miha Rav-*k, izvršna sekretarja predsed-Jva Valerija Škerbec in Josip fjosuta, medobčinski sekretar Silvo Komar in drugi v/Uzbenopolitični delavci iz ob-&e. vseh skupaj okrog 100. Po OO MANJ MRTVILA s, Sekretar predsedstva občin-kega komiteja Edi Lorber je gegil delo OK po 6. seji CK kot dobro. Mrtvila je manj in pozna se usposabljanje tudi drugih članov OO. Veliko boljše je delo tistih OO, ki so povezane z OK, in rešitve so boljše, če jih iščejo najprej v OO ZK ali OO ZS, nato pa šele na samoupravnih organih (ne pa le na samoupravnih organih). Veliko premalo članov ZK je iz kmečkih in ženskih vrst, dovolj pa iz mladinskih. Skupno število je zadovoljivo, a se bo ZK vseeno borila za vsakega člana in ne pustila nobenemu mahati s knjižico. Novost, da gradiva obravnavajo tudi po OO, se je obnesla. Skrbi ugotovitev, da ima v naši občini vse več delovnih organizacij izgubo. Treba bo čimprej pripravljati skupne seje OK in OO ZK. Akcijsko povezovanje OO ZK v železarni in rudniku je boljše kot prej delo problemskih konferenc. Obve- 112 KOVINARJEV IN METALURGOV KONČALO TEKMOVANJE Pravi kot nega časa, nespoštovanje cenovne politike itd.) Sindikatu sicer uspeva reševati probleme, a dostikrat premalo samoupravno. NE POMAGA TARNANJE, LE DELO Ker je večina samo kazala na probleme, opredeljevala se pa do njih ni, je Miha Ravnik, sekretar predsedstva ZKS, najprej poudaril, da mora biti vsak aktiv ustvarjalen in da je vsako tarnanje nesmiselno. Razmere so gospodarsko in politično slabe. Kako jih spreminjati, kako se organizirati in ena osnovnih težav pri tem: dogovorjenega se ne držimo. Radi naglašamo, da so v sedanjih razmerah gospodarski dosežki dobri, pozabljamo pa na najpomembnejše: primerjave s planom so pretežno negativne. Sedaj so odgovorni komunisti. Prva naloga komunista ni biti strokovnjak, ampak iskalec političnih, subjektivnih slabosti, brez voluntarizma in politikantstva. Družbenopolitične organizacije morajo na osnovi strokovnih analiz ocenjevati vzroke težav. Ne se ocenjevati po številu sestankov, ampak po spremenjenem, boljšem v kratkem času. Organizacija pri sprejemanju različnih listin je napačna, zdi se, da je vse samo razprava. Administracije je preveč, a se je čez noč ne da znebiti. Treba jo je organizirati tako, da bo pomagala k večjemu učinku. Pri nagrajevanju bo treba sistem začeti graditi na nosilcih razvoja, ne vse bolj težiti k povprečju, k uravnilovki. Tisti, ki dobro dela, naj več zasluži! Če ne bo šlo drugače, bo treba spremeniti zakon o delovnih razmerjih, delovno razmerje bo moralo iti v prodajo, na trg, in postati konkurenčno. Vse naše vedenje mora temeljiti na naslednjem: prihodnost je, cilji so, treba se je le usmeriti in razmere se bodo spremenile. Pomagali bodo večji izvoz, boljša proizvodnja, učinkovitejše delo, da bo postala osnova združenega dela večja, in diferenciacija nalog, ne vtiko-vanje vseh v vse. Helena Merkač Zavesten odnos do dela Z AKCIJSKE KONFERENCE OO ZKS ŽELEZARNE Predstavniki osnovnih organizacij ZKS Železarne Ravne so imeli 10. maja 1983 letošnjo drugo akcijsko konferenco. Obravnavali so dve temi, in sicer: — Uresničevanje gospodarskega načrta in akcijskega programa Železarne Ravne ter — Ocena aktivnosti in doseženih rezultatov pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v Slovenskih železarnah. POTREBNA JE POLITIČNA OFENZIVA Bolj vroča je bila prva tema, saj vemo, da gospodarskega načrta v prvem četrtletju nismo v celoti uresničili. Skupna proizvodnja stagnira, povečal se je izmet, zmanjšala produktivnost, nismo dosegli planiranega izvoza, dohodka in čistega dohodka, ustvarili smo premalo sredstev za reprodukcijo, glede na republiški dogovor nismo upravičili že izplačanih osehnih dohodkov itd. Čeprav je danes za enak proizvodni ali poslovni rezultat treba vložiti bistveno več truda, znanja in sposobnosti kot v preteklosti, pa vendar še nismo naredili vsega, kar bi mogli in morali. Če bi si pri delu prizadevali vsi delavci železarne, bi lahko dosegli mnogo več. Izgovarjamo se na pomanjkanje surovin in reprodukcijskega materiala, na to, da je material slab in ni rezervnih delov, vendar so ti izgovori le delno upravičeni, saj nekateri tozdi zelo dobro delajo in plan celo presegajo, v nekaterih pa močno zaostajajo za proizvodnimi in poslovnimi načrti. Torej so ob objektivnih tudi subjektivni vzroki, ki bi jih z boljšo organizacijo dela ter z večjo delovno disciplino in s prizadevanjem vseh, ki vplivajo na proizvodnjo, morali odpraviti. V prvem četrtletju smo izpolnili le 75 % načrta konvertibilnega izvoza. To mora biti opozorilo poslovodnim delavcem in strokovnim službam, da bodo v prihodnjih mesecih pridobili več naročil, še zlasti za tozde, ki zdaj niso iz- polnili proizvodnega načrta, ker so imeli premalo izvoznih naročil. Potruditi se bo treba tudi za klirinški izvoz, kjer imamo težave predvsem zaradi neizpolnjevanja dobavnih rokov. Proizvodnji za izvoz bomo morali dati vso prednost, tudi pri medsebojnih dobavah tozdov, postaviti pa bo treba tudi nove izvozne tirnice ter bolje organizirati našo proizvodno in prometno verigo. V zadnjem času se je že zgodilo, da je kupec zavrnil naše blago zaradi slabe kakovosti, česar v preteklosti nismo bili vajeni, saj so bili naši izdelki znani po kvaliteti. V letošnjih prvih mesecih se je povečal izmet v naši delovni organizaciji za dobrih 40 odstotkov, k temu pa moramo prišteti še vrsto napak, ki podaljšujejo in dražijo proizvodni proces, vendar jih ne registriramo. Organizatorji delovnih procesov in delavci sami morajo storiti vse, da se bo kvaliteta dela zopet izboljšala. Predvsem bomo morali izboljšati delovno in tehnološko disciplino. V zadnjem času se namreč slabša. Vse več ljudi neupravičeno odhaja z dela med delovnim časom, plezajo čez tovarniško ograjo ali iščejo druge izhode. Veča se gruča delavcev, ki čakajo pri vratarju že pred koncem šihta. Zaskrbljujoče je to, da so delovni in pošteni delavci solidarni s takimi kršitelji pa tudi s tistimi, ki kradejo ali celo uničujejo družbeno lastnino. V železarni moramo korenito spremeniti odnos do dela, so poudarili razpravljala na akcijski konferenci, da bomo naredili več, bolje, ceneje in pravočasno, kajti dobavni roki so naša kritična točka pri poslovanju s tujimi in domačimi kupci. Seveda pa to ni stvar samih komunistov, ampak vseh delavcev, zato bo potrebna »ofenziva v političnem delovanju med ljudmi,« kakor je dejal član poslovodnega odbora Ivan Žagar, da jih bomo pridobili za izpolnjevanje akcijskega programa naše železarne. Kajti le z zavestnim odnosom do dela in do naših družbenih usmeritev bomo dosegli naše cilje. Le z boljšim in intenzivnejšim delom pa bomo upravičili naše sedanje osebne dohodke in omogočili njihovo rast. RAVENČANI SMO ZA SOZD »Slovenske železarne so ena redkih sestavljenih organizacij združenega dela v Sloveniji, ki je upravičila namen in ki se še naprej razvija,« je povedal Ivan Vušnik v zvezi z drugo točko programa akcijske konference. »Predvsem dobro dela naša interna banka. Je pa mnogo stvari, o katerih smo se že veliko dogovarjali, a so ostale samo pri zasnovi.« Tudi drugi razpravljala so menili, da imajo delegati samoupravnih organov sozda preveč sestankov, ki ne privedejo do prave akcije, ampak ostanejo samo pri besedah in sklepih. Slaba udeležba nekaterih delegatov na sestankih priča o slabi sozdovski zavesti njih samih ali pa tozdov, katere predstavljajo. . Železarna Ravne je znana po plemenitih jeklih. Skladno z zahtevami proizvodnje in trga je razvijala tehnologijo ze v preteklosti, še bolj si prizadeva iti v z razvojem danes. Ob koncu prejšnjega stoletja so tedaj znamenite pudlovke začelij nadomeščati z marti-novkami. Pred štiridesetimi leti so podrli v naši železarni zadnjo pudlovko, četrt stoletja zatem še tudi zadnjo mar-tinovko, kajti usmerili smo se v pridobivanje jekla v elektro obločnih pečeh, ki je bilo gospodarnejše. Po prvi pet-tonski leta 1952 smo zgradili še več večjih peči, nazadnje dve štiridesetton-ski. Tehnologijo smo izpopolnjevali: želeli smo povečati produktivnost in olajšati delo topilcem. Velika pridobitev je bila uvedba procesnega računalnika. Leta 1973 smo začeli s pretaljevanjem jekla pod žlindro. Napravo za EPZ smo uvozili iz Sovjetske zveze, lani pa smo podobno peč zgradili že z veliko lastnega znanja. V zadnjih desetletjih se je v svetu zelo razširil način izdelave jekla pod vakuumom. V železarni imamo od leta 1968 Stokesovo napravo za stacionarno degazacijo jekla v ponvi. Leta 1975 pa smo se začeli pripravljati na gradnjo vakuumske peči, ki jo od 15. aprila letos že preizkušamo, v juniju pa bomo začeli poskusno proizvodnjo. Ko bo vakuumska peč začela redno delati, bo Stokesova naprava odslužila. O tem projektu in novi tehnologiji pridobivanja jekla sem se pogovarjala z inženirjem Vladom Macurjem, ki je pred sedmimi leti izdelal elaborat o modernizaciji jeklarne. »Kaj vas je napotilo k izdelavi projekta in kakšen pomen ima za našo železarno?« »Ko so se slovenske železarne združile v SOZD, so uskladile svoje dolgoročne razvojne programe. Železarna Ravne se je usmerila v strukturno izboljšanje jekel, kar vakuumska tehnologija omogoča. V investicijskem programu smo predvideli povečanje učinkov talilnih agregatov in produktivnosti. Vakuumska naprava je največji investicijski projekt v jeklarni v srednjeročnem obdobju 1975—1980, ld pa zaradi težav z uvozom nekoliko kasni.« »Od kod ste uvozili vakuumsko tehnologijo?« »Decembra 1979 smo sklenili pogodbo s francosko firmo Stein Heurtey o Komunisti železarne Ravne menijo, da bi morali v sozdu poenotiti naše skupne samoupravne akte in politiko osebnih dohodkov, ustanoviti skupno službo za standardizacijo in bolj povezati naše razvojne dejavnosti ter prodajne službe. Premisliti pa bi bilo treba, ali je pametno ustanoviti skupni marketing ali pa je bolje ostati pri samostojnih prodajnih službah posamez; nih delovnih organizacij, ki pa se naj pri nastopih na tujih tržiščih bolj povezujejo kot doslej. Kajti »vsaka integracija pomeni skubljenje posameznih delovnih organizacij,« je dejal Ivan Vušnik, to pa je marsikdaj zelo boleče. Vsekakor pa komunisti ravenske železarne menijo, da je treba skupne funkcije Slovenskih železarn še naprej krepiti v skladu z interesi vseh članic, zato so bili tudi pobudniki problemske konference komunistov sozda na Ravnah. Mojca Potočnik nakupu vakuumskih peči za obe jeklarni. Zdaj preizkušamo napravo v jeklarni II., konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta pa bomo dali v pogon vakuumsko peč tudi v jeklarni I.« »Kdaj ste začeli naprave vgrajevati?« »Domačo opremo smo začeli izdelovati junija 1980, februarja 1981 so se pričela pripravljalna gradbena dela y jeklarni, istega leta smo začeli montirati naprave za dodajanje legur, vakuumsko napravo pa smo začeli postavljati marca lani.« »Kaj sodi k vakuumski napravi?« »Najvažnejši element je livna ponov-ca, opremljena z zasunskim zapiralom, po katerem se tehnologija imenuje novčna ali vakuumska, voz z lastnim pogonom za prevoz ponovce, postaja za vakuumiranje in obločno ogrevanje, vakuumske črpalke, postaja za preskrbo inertnega plina (argon, dušik), krmilna postaja, v jeklarni I pa bo še dodatna naprava za vakuumsko oksidacijo nerjavnega jekla. Obe peči imata napravo za vpihova-nje kalcijsilicija ter sistem za avtomatsko dodajanje legur. Jeklarni imata P° 18 silosov, v katerih se legure elektron-s ko tehtajo, transportni trak pa jih pr®; naša v ponovčno peč ali v šaržirni strd za obločno peč. Tehnolog vodi procc* s pomočjo mikroprocesorja, videotermi' nala in procesnega računalnika. V kt' milni postaji so klimatske razmere ufe' jene.« »Kaj novo tehnologijo razločuje klasične?« »Za vakuumsko tehnologijo je značilno, da se vložek v elektro obločni Pe' či samo raztali, nato talino prelijemo v vakuumsko ponovco, kjer jeklo dozoreva. Razlika od Stokesove naprave P3 je v tem, da vakuumsko peč ogrevam® kot elektro obločno peč.« »Kateri metalurški procesi se dog*' jajo v ponovci?« »Dcgazacija ali odplinjevanje, žveplanje, legiranje, obločno ogrevanj®’ homogenizacija elementov in homogen1" zacija temperature (samo fosfor odstranimo iz taline že v elektro obločni Pc či). Proces je zelo spremenljiv in om0" goča različne kombinacije postopke'1’ odvisno od vložka in vrste jekla, kakršno izdelujemo.« Do bleščobe Uvajanje ponovčne metalurgije v Železarni Ravne V objektivu »Kakšne prednosti ima postopek v primerjavi s klasičnim načinom pridobivanja jekla?« »Vakuumsko tehnologijo odlikujejo: krajši časi izdelave jekel, boljši izkoristek legirnih elementov, majhna poraba analiznih elementov, večji izplen jekla. Zaradi velike fleksibilnosti procesa je mogoče pridobivati zelo različne vrste jekel.« »Katere?« »Predvsem visoko legirane. V vakuumski napravi 'je namreč mogoče doseči izjemno čistočo jekla, analizno zgrešene šarže so tu skoraj nemogoče. Dodajanje legur je avtomatsko, proces ra-finacije vodi računalnik.« »Kaj pomeni naprava za delavce in 23 proizvodnjo jekla sploh?« »Vakuumska tehnologija prinaša v delovni proces pridobivanja jekla večjo mehanizacijo in omogoča večjo proizvodnjo. Naprava bo stregla dvema pe-tema, saj je v vakuumu proces nastajanja jekla precej hitrejši kot v elektro obločni peči. Ko 'bomo premostili vse začetne težave in ko bosta delali obe napravi, bomo v naši železarni lahko proizvajali do 250.000 ton kvalitetne-Sa jekla na leto.« v »Imate pri preizkušanju velike težave?« »Ne nepremostljivih. Osnovno tehnologijo smo zelo hitro osvojili. Zdaj jo prilagajamo našim vrstam jekel. Seveda se ne znamo vsega, čeprav so bili naši delavci in tehnologi na šolanju v Fran-ftjt, pri nas pa pomagata napravo preskušati dva francoska strokovnjaka: _ Leto dela v tozdu Bratstvo Varva-fjn je pokazalo, da se zaposleni trudijo. Toda žal jim manjka izkušenj, ni tradicije, saj tovarna ni rasla z njimi, tako kot naša z nami. . Po zaključnem računu za leto 1982 le imel tozd Bratstvo okrog milijon din 'zgube. Poslovodni odbor železarne je zato takoj imenoval posebno delovno skupino, da je preučila vzroke izgube in Pripravila sanacijski program. VZROKI Razlogov za to, da predvsem od 1. L do 30. 9. 1982 v Varvarinu niso ustvarili čistega dohodka, je več. 1. Nezadostna proizvodnja Nezadostna proizvodnja je posledica slabe organizacije proizvodnje. Vodstveno osebje je bilo v začetku brez 'zkušenij in tudi zainteresirano za delu je bilo premalo. Delavoe so zelo po-Rosto premeščali, saj za začetne faze Izdelave ni bilo dovolj zalog. Tako se delavci na posamezne operacije niso utegnili navaditi, povezave ni bilo, zato tudi ne zadosti končnih izdelkov. Kur so s proizvodnjo šele začeli, in nekaj časa le poskusno, so bili delavci Uusprctni, zato manj produktivni. Tako so ostajale kapacitete neizkoriščene so učinkovale negativno: v serijski Proizvodnji se je ciklus podaljšal, stroški po enoti izdelkov v skupnem prihodku so bili večji kot planirani in re-ahzacija ni več zadoščala za kritje stroškov in obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. Med letom je več strojev sta-o (npr, stroj za ogrevanje pred kova-Ujem je obratoval le 50°/0), predvsem taradi pomanjkanja nadomestnih dc-°v>_ malomarnega odnosa delavcev do s'rojev in premajhnega nadzora vodil-Uth. tehnolog železarne Safe in predstavnik firme, od katere smo vakuumsko napravo kupili. Ostala bosta do konca maja. Upam, da bomo do tedaj naše začetne nerodnosti in zapletljaje že odpravili.« Investicijski program modernizacije naših jeklarn je bil zelo premišljeno pripravljen. Poskrbeli smo za zadosten dotok energije (nova transformatorska postaja), posodobili skladišče starega železa in zgradili skladišče za legure ter silose z elektronskim tehtanjem in transportnim trakom. Povečali smo proizvodni hali obeh topilnic in posodobili opremo. Šaržimi stroj in stroj za rušenje pečnih oblog sta olajšala delo pri pečeh, stroj za mehanizirano slačenje ingotov in paletno vozilo sta povečala zmogljivosti in olajšala delovvlivališču. Kdor pozna delo v jeklarni pred desetletji in ga opazuje ali opravlja danes, mora priznati, da se je veliko spremenilo. Skoraj ni primerjave med nekdanjim pudlarjem, ki je s težkim kladivom »izganjal« nečistoče iz železnega »žganka«, in današnjim talilcem, ki v klimatizirani kabini pritiska na gumbe, v vakuumski peči pa se »kuha« jeklo najboljših kvalitet. V veliki količini in mnogo hitreje, kot ga je mogel obdelati jeklar pred sto leti. Potrebno pa bo še marsikaj, preden bodo poklicni talilec, delavec pri peči, delavec v livni jami, zidar ponovc ipd. izgubili privesek »težak« poklic. Nova vakuumska naprava pomeni korak k humanizaciji dela v jeklarni, a pot razvoja vodi še naprej — navzgor. Mojca Potočnik 2. Izmeček in neuspela proizvodnja Zaradi izmečka se je zmanjšala proizvodnja in vložek ni bil racionalno izkoriščen. V končnih izdelkih je bilo izmečka 16,1 % (dovoljena količina je 3—4%). Izdelke neuspele proizvodnje so ponovno predelovali in to so bili dodatni izdatki. Stroški za material so bili večji, kot so jih zahtevali tehnološki postopki. 3. Režijski in poslovodni delavci Na začetku je bilo v tozdu zaposlenih 46% režijskih delavcev, konec leta le še 33 %. 4. Izkoriščenost delovnega časa Resno so na slabo izkoriščenost delovnega časa vplivale odsotnosti zaradi bolezni, pa čeprav je starostni sestav zelo ustrezen. Veliko so delavci manjkali tudi zaradi vojaških vaj. 5. Nagrajevanje po delu Če bi z nagrajevanjem po delu začeli prej, ne šele po letu dni, bi se kmalu pokazala večja produktivnost, z njo pa boljši poslovni rezultat. UKREPI 1. Izboljšati je treba organizacijo proizvodnje in zagotoviti dovolj zalog (100.000 kosov). 2. Zastojev mora biti čim manj, predvsem pri kovanju in brušenju, saj so to predoperacije. Stroje je treba temeljito popraviti in zagotoviti zanje dovolj rezervnih delov. Spremeniti se mora odnos delavcev do osnovnih sredstev . 3. Dosledno je treba izvajati sistem delitve po delu, slediti doseganju norme, obveščati o njem ter do konca leta dvigniti produktivnost na zaposlenega z 850 kosov (december 1982) na 1200. Spremeniti se mora tudi odnos režijskih in proizvodnih delavcev. 4. Izboljšati je treba kontrolo kvalitete z medfazno kontrolo. V končni kontroli sme biti izmeček le 3%. 5. Delovni čas je treba čim bolj izkoristiti. Biti mora manj odsotnosti zaradi bolezni in večja zaščita pri delu. 6. Za finančna sredstva za nabavo vložka je treba ukrepati pri poslovni banki, nato pa še v delovni organizaciji. Zagotoviti je treba največ možnih sredstev. REZULTATI V prvih treh mesecih letošnjega leta so se že pokazali rezultati ukrepov. Tozd ni bil več v izgubi, le vseh ob- Usklajenost socialne politike (v njenem širšem pomenu) z gospodarsko politiko pomeni, da je ustvarjanje dohodka primarno vprašanje, delitev dohodka (tudi za sredstva za osebne dohodke) pa šele posledica rezultatov dela. Marsikdaj se v praksi srečujemo z nasprotno situacijo, ko ogromno časa, besed in truda trošimo za vprašanja delitve, veliko manj pa za pogoje ustvarjanja dohodka, za večjo produktivnost, večji izvoz in izkoriščanje notranjih rezerv. Politiko osebnih dohodkov (ki je sestavni del socialne politike) skušamo v Sloveniji usmerjati s sprejetim Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, katerega podpisniki so IS skupščine SRS, IS občinskih skupščin v SRS Sloveniji, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in SDK v SR Sloveniji.' Že od leta 1980 dalje lahko spremlja-mo relativno zmanjšanje osebne in skupne porabe, ali če rečemo preprosteje, osebni dohodki zaostajajo za rastjo dohodka. Toda letošnji Dogovor je nekaj »posebnega« v primerjavi s prejš- veznosti mu še ni uspelo pokriti. Aprila se je proizvodnja zopet zmanjšala, toda ob strokovni pomoči delavca iz naše železarne pričakujejo, da bodo maja in junija primanjkljaj nadomestili. Zdaj se trudijo predvsem za kvaliteto. Ko se bodo približali ustrezni, bodo poskusno svoje izdelke ponudili tudi v izvoz. Na novo ne zaposlujejo in tako dolgo tudi ne bodo, da zdaj zaposleni ne bodo dovolj uspešni. Glede na plan imajo 74 % zaposlenih, to je 64 delavcev. Razmerje med proizvodnimi in režijskimi se spreminja v dobro: 43 % je danes proizvodnih in le še 21 režijskih. (Vir: gradivo za 1. sejo odbora za poslovanje) njimi. Njegovo uresničevanje lahko povzroči nekatere pomisleke o sprejetem aktu. Karikirano lahko rečemo, da se Dogovora 83 in 82 med seboj' tako razlikujeta, kot da bi eden »stal na glavi, drugi pa na nogah«. Trditev lahko dokažemo s tem, da so Dogovor 82 lahko uresničile (z malo truda skoraj vse OZD, Dogovor 83 pa le redkoka-tere ob približno enakih im celo boljših poslovnih rezultatih. Na primeru rezultatov poslovanja Železarne Ravne in v Dogovoru določenih merilih lahko to vidno pojasnimo. Preden pa nadaljujemo z razmišljanjem, je treba letošnji Dogovor vsaj na kratko predstaviti. Najprej nekatere izboljšave Dogovora: — Med kazalce za spremljanje uspešnosti poslovanja in za določanje meril za delitev sredstev za osebne dohodke so vključeni nekateri kvalitetni kazalci, ki jih prejšnji Dogovor ni posebej navajal: gospodarnost, donosnost, produktivnost. Kjer je volja, tam je pot Razmišljanja o politiki osebnih dohodkov i!2oc| tv\ar «|>r 1'iO.j ju^i jul avg [>.<0 olLt , .hcV' L^iil Tabela 1: VED po mesecih v letu 1982 j>y> 2,60 / jan *- loo / mar-ju* : jul- S.<^t * • !T,0 */<■ oU »■>&/ -' »9.5 S, d«C ' l 2*.‘j''* I^ec • • q*>2 J jl- $5 VV\CLj il JUA\ST> jo-n SL ^cbf2 imat' Si ctf»r $1 $1 j Um. $2 ibela 4: Neto OD/del. za 1. kvartal 83 in 82 (v vseh mesecih 82 je prištet ustrezen del poračuna) — Vpliv rasti dohodka na OD je zmanjšal na minimum in tako preprečil, da bi na podlagi inflacije ustvarjeni dohodek bil glavno merilo za delitev sredstev za osebne dohodke. Pa še nekaj slabosti: — Še naprej temelji na indeksiranju (primerjava v odstotkih), ki ga v naših pogojih gospodarjenja lahko grafično označimo kot lomljeno »cik-cak« krivuljo. — Merilo za stimulacijo izvoza je v SISEOT (samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino) usklajeni dinamični plan, ali preprosteje, merila ni, saj nimamo plana SISEOT, še manj je ta dinamičen, najmanj pa usklajen. Železarna Ravne je v letu 1982 v celoti, tako po navedenih merilih kot tudi po kvalitetnih kazalcih uresničila sprejeti Dogovor za leto 1982. Zato lahko postavimo kategorično trditev: v železarni smo v letu 1982 in tudi v mesecu decembru, ko pa smo bistveno povečali OD) v celoti uresničili Dogovor SRS za leto 1982. Toda kaj se je zgodilo v prvih treh mesecih 1983? Naša VED in neto osebni dohodki so tako v januarju kot v februarju in marcu ostali na ravni decembra 1982. Samo po sebi to ne bi vzbujalo nikakršne zaskrbljenosti, če ne bi izračun po metodologiji Dogovora SRS 83 pokazal, da smo v 1. četrtletju 83 v Železarni Ravne izplačali 26,8 % več bruto sredstev in 19,3% višje neto OD kot v istem obdobju lanskega leta. Po Dogovoru namreč primerjamo vedno enaka obdobja tekočega in preteklega leta. Takšne rasti pa ni mogoče upravičiti niti z najboljšimi rezultati, saj je zgornja meja dovoljene rasti sredstev za OD za 1983 v Sloveniji 26 %. Torej smo se naenkrat prelevili v velike prekoračitelje Dogovora za leto 1983, pa čeprav smo še v decembru 1982 spoštovali takrat veljavni Dogovor, sedaj pa smo pred tem, da svoje ravnanje opravičujemo pred družbenopolitično skupnostjo. Poskušajmo te trditve prikazati bolj plastično, tudi z nekaterimi grafičnimi prikazi. 1. Za razumevanje politike razporejanja osebnih dohodkov v letu 1983 je zelo pomembno poznavanje gibanj vrednosti enote dela (VED in neto OD v Železarni Ravne) v letu 1982. Iz tabel 1 in 2 vidimo, da se je naša krivulja VED gibala precej umirjeno vse do zadnjega kvartala, ko pa smo bistveno povečali VED. Zaradi tega še enkrat spomnimo na sprejete odločitve v oktobru in decembru 1982: a) S 1. oktobrom smo povišali poprečno VED na 3,18 din, kar je 9,7 % več kot v mesecu septembru, ko je bila 2,90 din. b) V decembru smo najprej zvišali poprečno VED na 3,32 din oziroma še i za 4,4 %, zaradi predvidenih rezultatov in zaradi specifičnega sistema poračunov, ki ga imamo v Železarni Ravne. c) V decembru smo našo VED prilagodili (na 3,43) povišanju prispevnih stopenj in tako obdržali neto osebne dohodke nespremenjene (kasneje smo jo ponovno znižali zaradi zmanjšanja prispevnih stopenj). Zakaj poudarjamo vse te odločitve, sprejete v zadnjem kvartalu 1982? Iz dveh razlogov: — lahko razberemo, da smo spoznali usmeritve za leto 1983 in — ker je to startni položaj izračunov v letu 1983. Za metodologijo spremljanja izvajanja dogovora pa je pomemben tudi 1. kvartal 1982. Tabela 2 prikazuje gibanje OD na delavca, ki v bistvu odraža politiko VED. Posamezna man jša odstopanja po mesecih pa so zaradi vpliva večjega ali manjšega števila opravljenih ur dela in praznikov. Iz tabele 3 in 4 lahko razberemo, da smo seveda precej višje letos kot lani v enakem obdobju. Nadaljnje opazovanje kaže, da bomo z dobrim delom in dobrimi rezultati lahko Dogovor 83 uresničili šele ob koncu leta, pa še to verjetno brez večjih dviganj OD med letom. Predlog, da s 1. 4. 1983 povišamo VED za 6%, zahteva, da še povečamo napore za dvig produktivnosti, gospodarnosti in predvsem za še večji konvertibilni izvoz, saj bomo drugače tudi ob koncu leta težko opravičili izplačane osebne dohodke. Slej ko prej je jasno, da letošnja krivulja OD ne bo podobna lanski, saj bo morala biti vse do konca leta umirjena. Našo krivuljo OD smo zmeraj opravičevali na ta na- čin, da smo ob začetku leta, ko je negotovost rezultatov večja, imeli manjšo rast, proti koncu leta, ko pa smo lahko z večjo gotovostjo napovedali rezultate, smo tudi osebne dohodke temu ustrezno dvigovali. Očitno je, da Dogovor ne upošteva takšnih specifičnosti, zato se mu bomo morali prilagoditi. S tem ko najmanj v šestih mesecih dn celo v devetih mesecih poslovanja verjetno ne bomo upravičili izplačanih osebnih dohodkov, odpade tudi možnost poračuna osehnih dohodkov. Z resolucijo o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1983 smo predvideli, da bodo letos življenj slu stroški naraščali nekoliko hitreje kot osebni dohodki, zato lahko pričakujemo načrtovani padec realnih osebnih dohodkov — pravzaprav pa so besede odveč, saj smo ga že občutili. Moramo pa opozoriti, da marsikdaj odstotki rasti ali padcev ne prikažejo »občutenja« ljudi, ki seveda letošnjih OD ne primerjajo s tistimi iz enakega obdobja lanskega leta, prisotne so le primerjave iz meseca v mesec — podobno velja tudi za življenjske stroške. Ravno zaradi tega je toliko težje razumeti, da smo osebne dohodke (poprečno na delavca) povečali v prvem kvartalu 1983 za 19,3 %, po drugi strani pa gre le za nivo OD iz meseca decembra 1982. Realnost primerjanja poprečnih osebnih dohodkov in življenjskih stroškov z istim obdobjem pretep klega leta bi bila gotovo večja, če bi življenjski stroški ne naraščali tako hitro, kar potegne za seboj enako hitro naraščanje osehnih dohodkov, marsikdaj neodvisno od rezultatov dela. Izredno hitro, predvsem pa izvenre-solucijsko gibanje cen in življenskih stroškov postaja resen argument za spremembo Dogovora SRS 83, saj ni mogoče pričakovati in tudi zahtevati dvoje popolnoma različnih obnašanj: na eni strani trdne vajeti za osebne dohodke, na drugi strani pa neobrzdana rast cen. S sprostitvijo oz. spremembo Dogovora bi seveda do neke mere rešili problem realnih osebnih dohodkov, sam akt pa bi s prilagoditvijo resničnosti postal tudi bolj avtoritativen. _ Prispevek zaključimo z naslednjo mislijo: Dogovor 83 bi morali dopolniti v mejah realnosti, vsako pretiravanje v spremembah pa bi omogočilo, da osebni dohodki začno dohitevati rast življenjskih stroškov in cen mimo vseh rezultatov dela, takšne tendence pa smo že označevali kot ene od virov inflacije-Takšna sprememba Dogovora bi tudi pomenila, da smo poleg izgube kontrole nad rastjo cen izgubili tudi kontrolo nad rastjo osebnih dohodkov oz. da resolucije SRS za leto 1983 vsaj v teh dveh bistvenih postavkah ne bomo uresničili. Zato se vprašujemo, ali vendarle ne bi bila veliko boljša rešitev v tem, da vložimo (vendar vsi) vse sile za brzdanje cen in življenjskih stroškov m tako obe postavki zadržimo v resolucij-skih okvririh, kot pa da s kompromisom navidezno rešujemo problem, v bistvu pa le korakamo na mestu. Brane Žerdoner OTROCI, OTROCI Otroke pošiljamo spat, ko š< niso zaspani, in jih budimo, k< so še trudni. Spolna vzgoja postane zanimiva šele, ko dobimo domače naloge. * Zmešnjave v življenju mladeniča se začnejo, ko opazi, da je dekle opazilo, da jo je opazil. glasilo mladih delavcev železarne ravne vi 1 priloga informativnega fužinarja L«to X Ravne na Koroškem, 15. junija 1983 St. 6 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« ^ D& ta&fii p Tri leta so minila, odkar pozdravnega pisma ne moremo nasloviti z: Dragi naš tovariš Tito! Zato smo naša čustva izrazili nekoliko drugače. Tvoja Iskrenost — Tvoja Osnova. Pestrost njegovega zdravega duha in njegova širina Oznanja našo Jugoslavijo v svetu. Trdnost v značaju, Volja do dela, Osveščenost naj bo naše vodilo, Jakost nas vseh Izkazuje našo zavest. Preživeti težki časi so Ohranili naj višjo vrednoto, Temeljno svobodo, razvili samoupravljanje, Iskanje za nas najboljšo prihodnost. Mi še nismo zaživeli življenja, Iskal medtem je za nas svobodo govora, mišljenja, življenja Resnica se dviguje nad sadovi njegovega dela. Enakost, je poudarjal, bratstvo, skupna moč, Narodom Jugoslavije največja dobrina. Ali svaril je, borba ni samo z orožjem. Kakovost mišljenja in odločanja Ostane in se ohrani Samo z delom, skupnim nadaljevanjem dela, Titovega dela. Sonce, svetloba, spoštovanje, Vlivajo v nas žarek mogočnosti. Oblaki so bili in bodo vedno tu, saj Borba ustvarja človeka in tovariši, Ohranjujmo, obvarujmo in razvijajmo Dediščino človeka, ki je delal za nas, Ali še več, živel je za nas. Bilo je nekega maja, pomladnega dne, ko so ulice preplavili mladi in stari, delavci in dijaki, vsi, ki so se veselili pomladi okrog sebe in v svojih srcih. Korakali so mimo mogočnega odra in obračali glave tja v pozdrav in potem je zadonela pesem: »Tovariš Tito, prisegamo ti...« Mnogo let je že minilo, odkar se je med kragu-jevskimi mladinci porodila misel, naj bi voščila tovarišu Titu potovala v štafetnih palicah. Ta zamisel pa se je razširila še dlje. Štafetna palica je postala simbol mladosti, simbol bratstva in enotnosti, postala je simbol nezlomljive ljubezni do tovariša Tita, do njegovega dela in do domovine. In od tedaj vsako pomlad po vseh poteh naše domovine prenaša ta simbol na sto tisoče rok fantov in deklet kot dokaz, da odločno sledimo poti, ki jo je začrtal tovariš Tito. Kaj so o letošnji štafeti mladosti povedali mladi železarji: Jože: »Menim, da je štafeta mladosti kot simbol bratstva in enotnosti, kot simbol predanosti Titu in njegovemu delu še veliko bolj potrebna danes, ko se srečujemo z mnogimi problemi, ker s tem mladi dokazujemo, da poznamo pot, po kateri hodimo, in da se je bomo tudi v bodoče kljub številnim težavam trdno držali. Le s skupnimi močmi in s Titovo mislijo bomo lahko nadaljevali tisto, kar so nam zapustili predniki.« Franjo: »Sprejem štafete mladosti je bil tudi letos veličasten. Čeprav že tretjič brez Tita, pa vendar še zmeraj s Titom. Mladi sledimo Titovim mislim in njegovi poti v samoupravni socializem. In dokler bomo zvesti tem mislim, nas ni treba biti strah prihodnosti.« Mira: »Štafeta mladosti je nekaj čudovitega. Če jo vidiš enkrat, čeprav le za kratek trenutek, ti ostane v spominu za vse življenje. Sploh pa se mi zdi štafeta mladosti potrebna, saj se v teh dneh zberemo mladi iz cele Jugoslavije, vsi z isto mislijo, da bomo tudi v bodoče sledili poti, ki nam jo je začrtal Tito.« Podobne misli, ki so nam jih povedali mladi železarji, so bile tudi misli vseh drugih. Vse lahko združimo v en sam stavek: proslave dneva mladosti in sprejem štafete mladosti so vsako leto neprecenljiv prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter dokaz naše mladine, da bo vedno sledila Titovim mislim in njegovi poti samoupravnega socializma ter razumevanja med vsemi narodi sveta. Saša L etos je štafeta tekla skozi železarno Tekmovanje iz znanj in veščin SLO in družbene samozaščite V torek (10. maja) so se zbrali na celodnevni osnovni žoli osnovnošolci iz osri,ovnih šol v ravenski občini. Sodelovalo je 10 ekip (po pet članov) — vsako osnovno šolb pa sta zastopali po dve ekipi. Ko smo se pogovarjali s tekmovalci, so zatrdili, da so takšna tekmovanja potrebna. Pot pa slo ocenjevali kaj različno (tu mislim pot za orientacijski pohod): nekaterim članom ekip se pot ni zdela naporna in dolga — drugi so zatrjevali obratno. No — odvisno pač od kondicijske pripravljenosti. Največ časa so pri pripravah posvečali streljanju. Vsi v en glas pa so pohvalili svoje mentorje: da so se trudili in so dobro sodelovali. Za pogovor pa smo zaprosili tudi člana koordinacijskega odbora za izvedbo občinskega tekmovanja iz znanj in veščin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite tov. Topaloviča. Zastavili smo mu samo eno vprašanje: kaj kot borec misli o tekmovanju. »Kot borec pozdravljam prizadevanja za vojaško-strokovno usposabljanje mladih v naši družbi. Med NOB je bilo prelito mnogo krvi, ker mladi borci niso znali pravilno meriti (s puško, mitraljezom,...), niso poznali kompasa, pa tudi ne (pravilno) previti težko ranjenega tovariša. Kondicija je nujno potrebna, če hočemo premagati daljave na pohodu, brez tega pa ni mogoče izvesti — uresničiti koncepta našega splošnega ljudskega odpora. Takšnemu usposabljanju mladine gre tudi zahvala, da se je služenje vojaškega roka znižalo od 24 mesecev na 15 mesecev. Naborniki prihajajo na služenje roka z mnogo več znanja kot nekoč. S tem uresničujemo zakon o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti — da se nenehno vojaško-strokovno usposabljamo. Sprašujem se, ali res živimo v miru? Ce vemo, da od leta 1945 do danes v svetu divja 160 lokalnih vojn in so še, nikakor ne moremo trditi, da živimo v miru. Zavedamo se, da je naša pravica in dolžnost braniti našo domovino. Zato moramo biti usposobljeni. Tov. Tito nam je govoril, da agresor na tujem ozemlju ne more zmagati. To je zgodovina tudi dokazala. Bodimo srečni, da nas je Tito naučil, kako se moramo boriti za svobodo, kako jo moramo tudi obvarovati. Tekmovanje iz znanj in veščin splošnega ljudskega odpora pa je dokaz, da smo se pripravljeni boriti za svobodo. Potrjujemo, da je pri nas mesto le za našo ljudsko, samoupravno socialistično oblast.« Pa še rezultati: 1. OS Prežihov Voranc I, Ravne, 2129 točk; 2. OŠ Koroški jeklarji I, Ravne, 2085 točk; 3. OS Miloš Ledinek II, Črna, 2071 točk; 4. OŠ Koroški jeklarji I, Ravne, 2067 točk; 5. OS Franc Pasterk-Lenart I, Mežica, 2040 točk; 6. OŠ Miloš Ledinek I, Črna, 2023 točk; 7. OS Prežihov Voranc II, Ravne, 1977 točk; 8. OŠ Franc Pasterk-Lenart II, Mežica, 1935 točk; 9. OŠ Franjo Golob II, Prevalje, 1915 točk; 10. OŠ Franjo Golob I, Prevalje, 1894 točk. »Ziv-žav« pa je vladal tudi v soboto (14. maja) pred srednjo šolo Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu. Zbrali so se mladi, ki so se na občinskih tekmovanjih iz znanj in veščin splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite najbolje uvrstili. Bilo je kar 180 tekmovalcev, ki so jih spremljali mentorji. 12 ekip je predstavljalo osnovne šole (v koroški regiji), 20 ekip so sestavljali dijaki srednjih šol in štiri ekipe so sestavljali mladi izven šole. Na obrazih tekmovalcev smo opazili zaskrbljenost, pa zadnje priprave pred startom. Vsak je hotel biti prvi med prvimi, pokazati, da imata splošni ljudski odpor in družbena samozaščita pomembno vlogo in mesto med mladimi. Tov. Jernej Kožar je v pozdravnem govoru med drugimi dejal: »Na šolskih in občinskih tekmovanjih ste pokazali množičnost, danes pa boste predvsem s kvaliteto v enakopravnem boju dokazali, kdo je najboljši. Zmagal bo najbolje pripravljeni. Današnje srečanje pa mora biti vsem nam nova spodbuda za vlaganje še več naporov, da vedno branimo in ubranimo velike pridobitve NOB in socialistične revolucije. S Titovo mislijo in s Titom v srcu potrjujemo odločnost in pripravljenost.« Med tekmovalci so bili tudi mladi delavci in delavke iz Železarne Ravne. Ekipo so sestavljali: Natalija Kosem, Eldina Čarf, Emil Pori, Peter Šnajder in Dimitrij Jeromel. Aktivni so v svojih sredinah in tudi področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite jim ne dela prevelikih težav in preglavic. Priprave na tekmovanje so potekale tako kot za vsa podobna. Mladinki sta se specializirali za nudenje prve pomoči, ostali trije pa v topografskih veščinah, protipožarni varnosti in drugem. Vsi v en mah pa so zatrdili, da upajo na dobro ter solidno uvrstitev, kajti tako bo poplačan trud in tudi znoja je bilo vmes, ko so se pripravljali za tekmovanje. Na tekmovanju v kategoriji osnovnih šol je zmagala ekipa osnovne šole Rada Iršiča, Mislinje II. Na cilju so povedali, da zmage niso pričakovali, da se zavedajo, da so se tudi ostale ekipe dobro pripravile. Mentor jih je ves čas vzpodbujal in jim pomagal pri pripravah. Pripravljali so se predvsem teo- Tudi osnovnošolci so se dobro odrezali retično, vadili pa so tudi streljanje z zračno puško. Fantje so povedali, da sta se najbolje odrezali dekleti. Posebnih težav ni bilo. Morda je bilo najtežje pri orientaciji. Ni jim bilo všeč, da so tekmovalca, ki je razstavljal in sestavljal puško, žrebali. Testi so bili lahki (saj so se zelo učili) pa tudi proga ni bila težka (bili so nabiti s kondicijo). Pred samini tekmovanjem so imeli malo treme, ki pa je hitro minila. Še bodo sodelovali. REZULTATI Kategorija osnovnih šol 1. OŠ Rada Iršiča II, Mislinja, 2078 točk; 2. OŠ Vuzenica II, 2036 točk; 3. OŠ Miloša Zidanška, Šmartno, 1913 točk; 4. OŠ Vuzenica II, 1904 točk; 5. OŠ Rada Iršiča II, Mislinja, 1898 točk; 6. OŠ Radlje, 1843 točk 7. OŠ Neznanih talcev II, Dravograd, 1778 točk; 8. OŠ Neznanih talcev I, Dravograd, 1760 točk; 9. OŠ Koroških jeklarjev, Ravne, 1751 točk; 10. OŠ Prežihov Voranc, Ravne, 1651 točk; 11. OŠ Miloša Ledineka, Črna, 1649 točk; 12. OŠ Neznanih talcev III, Dravograd, 1625 točk. Kategorija srednjih šol 1. SŠ Naravoslovno-matematične usmeri' tve, Ravne, 2174 točk; 2. SŠ Kovinske usmeritve I, Ravne, 2040 točk; 3. SŠ Edvarda Kardelja, Ekonomska šola. Slov. Gradec, 2022 točk; 4. SŠ Naravoslovno-matematične usmeri' tve, Ravne, 1978 točk; 5. SŠ Edvarda Kardelja, Trgovska šola, Slov. Gradec, 1936 točk; Zmagovalna ekipa železarne med tekmovanjem 6. SŠ Edvarda Kardelja, Zdravstvena šola, Slov. Gradec, 1922 točk; ?■ Kovinska šola II, Muta, 1900 točk; 8. Kovinska šola I, Muta, 1879 točk; 9. SŠ Edvarda Kardelja, Zdravstvena šola, Slov. Gradec, 1878 točk; 10.—11. SŠ Kovinarske usmeritve II, Ravne, 1855 točk; SŠ Pedagoške usmeritve, Ravne, 1855 točk; , 12. SŠ Edvarda Kardelja, Gostinska usmeritev, Slov. Gradec, 1833 točk; 13. SŠ Edvarda Kardelja, Trgovska šola I, Slov. Gradec, 1832 točk; 14. SŠ Edvarda Kardelja, Ekonomska šola I, Slov. Gradec, 1826 točk; Ponovno so se odprla delovišča mladinskih delovnih akcij širom naše domovine, spet bo odmevala značilna brigadirska govorica, pa Pesem in smeh, spet bodo brigadirji vnesli v marsikatero bolj odmaknjeno vas svojstven utrip mladosti. Marsikje so še žive °oljube od lanske akcije, da se tokrat spet srečamo in preživimo skupaj vsaj delček brigadirskega poletja. Sploh pa bomo o akcijah ^Protno pisali, zlasti še o tistih, na katerih bodo sodelovali brigadirji koroške krajine. Sicer še mnogi mislijo, da je akcija golo delo, da je zelo malo počitka, marsikdo se b°ji tudi žuljev. Gotovo se varate, če mislite) da je težko vstati v zgodnjih jutranjih OD TU IN TAM KS OO ZSMS TAM Maribor je imel pro-blemsko-volilno konferenco, kjer so mladi Pregledali uspešnost svojega dela v preteklem mandatnem obdobju. Ker je sodelovanje "oed KS OO ZSMS železarne in TAM znova ^Postavljeno, je na konferenci sodelovala mdi delegacija železarne. Za predsednico KS ZSMS je bila ponovno izvoljena Marija Pihler. * Na drugi seji se je sestal svet ZSMS SOZD Slovenske železarne. V obširnem dnevnem redu je med drugim razpravljal o osnutku Pravilnika o nagrajevanju posebnih dosež-*°v mladih v Slovenskih železarnah. Z njim bodo mladi skupaj s koordinacijskim odborom sindikata SOZD enotno urejali ter usklajevali akcijo podeljevanja priznanj. Podeljevali bodo plakete in medalje Slovenskih železarn. Mladi bodo podeljevali plakete za bajboljšega mladega delavca samoupravi j albe in za mladega inovatorja. Člani sveta so obravnavali še potek evidentiranja mladih za delovno brigado »Nor-bert Veber«. Letošnja brigada bo štela 50 brigadirjev, sodelovala pa bo na zvezni de-l°vni akciji »Tuzla ’83«. Iz Slovenskih žele-Zarn bo v njej sodelovalo pet brigadirjev. Ob zaključku seje je bila podana še infor-teacija o letošnjem srečanju mladih jugoslovanskih železarn. To bo predvidoma v zadetku septembra v Marovem v Makedoniji. z Slovenije se ga bo udeležilo 45 mladincev. • V maju so v železarni Ravne potekale še Zadnje akcije ter aktivnosti v tistih OO ^SMS, ki so doslej delale nekoliko slabše pa sploh ne. V dveh OO ZSMS je bilo akšno mrtvilo prisotno že nekaj let. Po skupnem sestanku predstavnikov KS OO S M in osnovnih organizacij ZSM so se dogovorili za konkretne akcije, izdelali so programe aktivnosti. Tako sedaj lahko z zago-•ovostjo trdimo, da v slehernem TOZD in S v okviru železarne delujejo OO ZSMS. S. J. 15. SŠ Metalurške usmeritve, Ravne, 1723 točk; 16. SŠ Pedagoške usmeritve II, Ravne, 1705 točk; 17. Kmetijska šola, Muta, 1634 točk; 18. Šola za konfekcionarje, Muta, 1525 točk; 19. SŠ Edvarda Kardelja, Upravno-admini-strativna šola, Slov. Gradec, 1285 točk. Kategorija izvenšolske mladine 1. SO Ravne na Koroškem, 1799 točk; 2. SO Radlje ob Dravi, 1742 točk; 3. SO Slov. Gradec, 1645 točk. Izven konkurence: 1. SO Dravograd, 1858 točk urah, se zaspano pretegovati ter opravljati jutranjo telovadbo in pozdrav zastavi. Dnevi so si enaki, vendar je že vsak naslednji lepši od prejšnjega. Tudi lopata dobi svojo čarobno obliko. Ni videti težka, ne jezimo se nanjo zaradi žuljev, ki pokajo in puščajo pekoče bolečine. Sploh pa so ves delovni dan nerazdružljivi prijatelji lopata, kramp in roke. Potem pa skozi smeh ugotavljamo, da je lopata porušila prijateljstvo z nežnimi rokami in pustila sveže sledove žuljev na dlani, še vedno rumeni od jodove raztopine. Čutimo pekočo bolečino in pričnemo sovražiti kramp in lopato, sebe pa prepričevati, da bomo začeli »zabušavati«. Vendar ne moremo mimo pogledov tovarišev s trase. Potem pa pridemo do zaključka: »Ne, ne smemo lenariti!« Potem je tu še mili pogled modrih oči, pa sramežljivo premikanje ustnic ... Tako se pekoča bolečina žuljev spremeni v prijetnost. Marsikdo si zaželi, da žulj razrije, da jih je čim več ter da nas vedno tako prijetno bolijo. Oglasi se pesem in tu je vrnitev v naselje. Pozablja se naporno delo na trasi, mineva nas volja do počitka. Čaka nas delo, ki sodi v interesne dejavnosti, tu je znova pesem, pa nepozabni trenutki ob tabornem ognju, prisrčni pogovori in klepeti pozno v noč, sc/ogledovanja. Jutri nas čaka spet nov dan, spet bo delo na trasi, pa nova doživetja. V slehernem pa je želja, ki nas prešine, da se nikoli ne razidemo. Silvo Moj brigad Všeč mi je bil. Zakaj? Ne vem. Morda mi je bil všeč zato, ker se je bilo z njim tako čudovito pogovarjati? Ali pa šo mi bile všeč njegove žive oči, ki jim nikoli nisem mogla določiti barve? Ne vem, kaj je čutil do mene. Včasih se mi je zdelo, da mu grem na živce, da komaj čaka, da se me bo znebil, da me ima pač za kolegico, ki ima vsaj približno tako dolg jezik kot on. Morda je v tem celo kanček resnice. Kadar sem zagledala njegovo brigadirko in zanj značilne oguljene kavbojke, mi je začelo srce hitreje biti. Je bila to ljubezen? Morda simpatija? Nisem vedela. Morda je bila naklonjenost do nekega brigadirja, ki pač ni bil ravno takšen kot drugi in morda mi je bilo ravno to na njem všeč. Potem pa sem naenkrat ugotovila, da je prav takšen kot drugi. Le malo bolj všeč je sam sebi. Nič več me ni mikalo pogovarjati, se z njim. Enostavno nisem prišla več do besede. Moja simpatija se je sprevrgla v naveličanost. Morda sem celo uživala v tem, da me je nekdo jezil, da mi ni dal miru niti ponoči, da me je spravljal v slabo voljo. To je bilo lani. Morda se mi bo tudi letos zgodilo kaj podobnega, da bo nekdo drugačen kot drugi. Želela si bom občutiti drhteče ustnice na svojih, bitje njegovega srca in trepet ob dotiku teles. Se bodo moja čustva zopet zbudila, mi dala čutiti, da živim, da sem dekle, da živim med ljudmi, ki ljubijo, sovražijo in zopet ljubijo? Spet si bom zaželela večerov ob tabornem ognju ali neresnih pogovorov nekje na delovišču pa pri kosilu. Rajši ne. Nočem se spet dokopati do spoznanja o svoji brezčutnosti. Čudno, mar ne, toda tukaj v brigadi je lik brigadirja s predolgimi lasmi in s tistim značilnim nasmeškom spet oživel... Brigadirski humor Pri Zvonetu je bilo vse neizogibno povezano s številko 26. Pravi, da v minuti dvigne kramp 26-krat, prav tolikokrat ga tudi spusti. Všeč mu je 26 deklet v izmeni, 26-krat se je zaljubil, prav tolikokrat je bil razočaran. Na obeh nogah in rokah ima 26 žuljev, zaradi njih je bil pri naj lepši v saniteti že 26-krat. V brigadi je vse z njim označeno s številko 26. Moti ga le, kadar se spomni, koliko je 26 na polovico. Mlad brigadir pride v brigadirsko ambulanto in tam ga sprejme mlada zdravnica. — No, kako kaj, prijateljček? — Bo, tovarišica zdravnica, samo prst na nogi me je začel boleti. — Brigadir, tole je pa golo zabušavanje! — Ne, ne, res me boli. — Poslušaj fant, odkrito mi povej, ali bi me poiskal zaradi teh bolečin, če bi bil sedaj doma? — Res je, ne bi vas ppiskal, temveč poklical, da bi prišli na dom, tovarišica doktor. S. J. Zadnje priprave za delovne akcije ŽULJI SO ZLATO Občinsko tekmovanje »Tito-revolucija-mir« Učenci osnovnih šol pišejo SREČANJE MLADIH TEHNIKOV KOROŠKE 16. aprila je bilo na osnovni šoli Prežihovega Voranca, Ravne na Koroškem, III. srečanje mladih tehnikov Koroške. Udeležile so se ga tudi ekipe iz naše šole. Tekmovali smo v naslednjih znanjih in veščinah: — spoznavanje proizvodnega procesa, — mladi tehniki v obrambi in zaščiti, — spuščanje zmajev in modelnih raket, — radioamatersko radiogoniometriranje, — fotografiranje in izdelovanje slik. Pri spoznavanju proizvodnega procesa si je ekipa najprej ogledala tozd Kovačnico v Železarni Ravne, spremljala proizvodnjo in spoznavala njen nastanek in razvoj. V zvezi s proizvodnim delom smo pisali tudi test. Pri obrambi in zaščiti so tekmovalci pokazali, kako znajo uporabljati pripomočke za orientacijo praktično, reševali smo naloge orientacije na terenu. Morali smo hiteti, saj se je pri seštevku točk upošteval tudi čas. Zanimivo delo je imela ekipa, ki je sestavljala s »FISCHER TEHNIKO« modele strojev. Posebna strokovna komisija je budno spremljala tekmovanje z jadralnimi modeli, spuščanje zmajev in mlodelarskih raket. Tekmovalci so imeli določen start in čas poleta. Tekmovanje v radioamaterskem radiogonio-metriranju se drugače imenuje tudi »lov na lisice«. S pomočjo lisičarjev so se morali tekmovalci orientirati na terenu in ujeti vse tri lisice. Mladi fotografi so se preizkusili v izbiranju motivov, fotografiranju in izdelovanju slik. V avli šole pa so pripravili udeleženci tekmovanja koroške regije razstavo slik na temo: Življenje in delo mladih. Naša šola se je na srečanju mladih tehnikov dobro odrezala. Veselje je bilo opazovati vnete mlade tehnike, kako so se trudili pri tekmovanju na posameznih področjih. Doseženi rezultati pa bodo krožkarjem gotovo v vzpodbudo pri njihovem nadaljnjem delu. Seveda vse to dosegajo ob pomoči učiteljev in mentorjev. Delo z mladimi tehniki je zahtevno in odgovorno, zato sami tega ne bi zmogli. Hvaležni so za vsako pomoč pri podpiranju njihovih interesov. Novinarsko-dopisniški krožek Osnovne šole Prežihovega Voranca RAVNE NA KOROŠKEM MOJ PRVI FOLKLORNI NASTOP Drugi petek v aprilu smo člani folklornega krožka naše šole nastopili na reviji folklornih skupin na Prevaljah. Naš nastop je bil uvod v strokovni posvet folklornih mentorjev. K folklori sem se vpisal šele letos in imel sem kar malo treme pred svojim prvim nastopom. Vendar smo se dobro odrezali. Naša mlajša skupina se je predstavila s pastirskimi plesi, mi »starejši«, pa smo odplesali nekaj starih koroških plesov: okenca, križ polko, ceprle in navadno polko. Plesali so še učenci prevaljške in mežiške šole. Po nastopu nas je naša mentorica tov. Lorberjeva pohvalila, od žirije pa smo prejeli diplomo in knjižno nagrado. Vsi si želimo, da bi se v naš krožek vpisalo še več deklet in fantov, da bi ohranjali staro ljudsko izročilo. Egidij Hudrap, 6. c COŠ Koroški jeklarji Ravne na Koroškem POT OD DOMA DO NAVRSKEGA VRHA Danes smo vstali bolj zgodaj kfot druge dneve. Imeli smo obrambni dan. Ko smo se odpravljali od doma, je sonce že kukalo izza vrha in nas pozdravljalo. Naznanjalo je lep, sončen dan in tega smo se zelo razveselili. Ko sm,o se vsi zbrali, smo odšli na avtobus. Nekaj časa smo hodili po gozdu, pa spet po travniku, vse do avtobusne postaje. Odpeljali smo se na Ravne. Tam so nas razdelili v dve skupini. Pet nas je šlo tekmovat, ostali na pohod. Startali smo ob devetih. Bilo je šest kontrolnih postaj. Hitro smo rešili naloge in hiteli naprej. Včasih je sonce tako pripekalo, da bi se najraje slekli in se sončili. Tekmovanje smo uspešno končali. Učenci podružnične osnovne šole STROJNA OB 3. OBLETNICI TITOVE SMRTI SMO PREVALJSKI OSMOŠOLCI RAZMIŠLJALI O ROJSTVU, ŽIVLJENJU IN SMRTI Rojstvo je naj lepši trenutek za očeta in mater, ker sta dala Zemlji novo bitje. Sašo, 8. c Rojstvu se reče velika sreča. Nekateri pa mislijo, da to sploh ni sreča, temveč nesreča, ker morajo skrbeti za otroka. Jani, 8. c Ko se rodiš, se že zapišeš smrti. Žalostno je, če obžaluješ svoje rojstvo. Danica, 8. a Mnogi so svoje življenje posvetili boju za boljši jutri. Uroš, 8. č Življenje je svobodno ustvarjanje svoiega sveta. Je ljubezen, ko čutiš ob sebi nekoga, ki te ima rad. Žalostno je, če nisi nikomur potreben. Evgenija, 8. č Vsak človek lahko naredi s svojim življenjem vse ali skoraj vse. Ali ni smisel življenja uspeh? Uspeh v čemerkoli: v umetnosti, znanosti, v tem, da imaš družino, otroke in službo ali pa v tem, da greš vsak dan na ples, se napiješ, preostali čas pa se sprehajaš po cesti gor in dol?! Marjana, 8. č Ali je življenje ljubezen do staršev, domovine? Ali je življenje samo delo? Ali pa je življenje zabava? Mislim, da vsak človek s svojim ravnanjem odgovori na ta vprašanja- Marjana, 8. c Nekateri pričakujejo smrt z neke vrste olajšanjem. Mogoče so veseli, da bodo lahko odšli iz krutega, brezobzirnega okolja. In kdo je to kruto, brezobzirno okolje? Mi. Marjana, 8. c Umreti se bojim. Ne morem si zamislit*' da ne bi več uživala v naravi, v svetu, ki je sicer poln trpljenja in hudobije, a nam Je edini dan. Alenka, 8. č Ne veš kdaj, podnevi, ponoči, vendar vzame vsakega, brez izjeme. Zaspiš in se ne zbudiš. Matjaž, 8. c Pride smrt, težki trenutki slovesa. Zberejo se otroci in se poslovijlo od staršev. Toda čas teče naprej, porajajo se spet otroci... Damijan, 8. c Mladi tehnik — modelar Vigred, glasilo OŠ Prevalje, št. 5, letnik 28 Kam z deponijo odpada Naša družba se zaveda pomembnosti varstva okolja, saj ga uvršča med Pet osnovnih kriterijev temeljnega družbenega plana za obdobje 1981—85 (Uradni list št. 1 z dne 13. jan. 1981), med katerimi je tudi varovanje okolja, racionalna raba prostora in razporeditev proizvodnje v skladu s policentrično zasnovo regionalnega razvoja SR Slovenije, upoštevaje specifične razvojne možnosti posameznih območij. Z naraščanjem industrije se v vse večjem obsegu ustvarjajo nezdrave življenjske razmere v zraku, zemlji in vodi. Razvoju se ne moremo odpovedati, kajti s tem bi se odpovedali materialnim dobrinam. Po navadi človek najde način za odpravo škodljivih posledic vplivov razvoja in načina pro-tzvodnje ter družbenega življenja na naravo, odvisno tudi od tega, koliko se je pripravljen odpovedati materialnemu bogastvu. Varstvo okolja je pro-j;®, ki izhaja iz odnosov med naravo, življenjem in proizvodnjo z namenom, se preprečijo negatiivni vplivi in P°javi v naravi. Tehnika, ki nam je omogočila hiter razvoj industrije, nam ie tudi omogočila, da smo si olajšali delo ter zaščitili delovno in vedno bolj UsPešno tudi zunanje okolje. Tako od-Ptaševalna naprava v Žerjavu že nekaj j*t uspešno oživlja okolico, veseli smo eistejše reke Meže, v kratkem pa bomo ® sodobno odpraševalno napravo v Železarni Ravne zajeli skoraj vse dimne Pline, ki nastajajo v jeklarni 1, ter nato skušali sanirati še jeklarno 2. .Kaj pa odpadni materiali, ki se ko-Pmijo, tako komunalni kot Andustrij-s*ti ? Ali tudi ti škodljivo vplivajo na okolico? Včasih vplivajo, pač odvisno °u vrste odpada in priprave deponije. Proti odpadnim deponijam je velik °upor krajevnih skupnosti in drugih odločujočih dejavnikov. Vsi se boje, da bi z uvedbo deponije na nekem območju prišlo do onesnaževanja in uničevanja koristnih površin. Ta strah je mnogokrat upravičen, če je lokacija izprana brez ustreznih analiz in raziskav m če namesto sanitarnega deponiranja °dlagamo divje in neurejeno. Sanitarno deponiranje komunalnih popadkov je sodoben postopek končne ekspozicije komunalnih odpadkov, ki je enakopraven vsem drugim načinom (se- žiganje, reciklacija). Pri tem je potrebna regionalizacija (uvajanje velikih centralnih deponij z vsemi ukrepi za zaščito okolja) končne dispozicije komunalnih odpadkov iz naslednjih razlogov: — Majhne krajevne skupnosti ne morejo vzdrževati urejeno svoje deponije, ker bi bili stroški za pravilno urejanje in vzdrževanje malih deponij relativno preveliki. — Vse večje potrebe po planskem izkoriščanju razpoložljivega dragocenega prostora ne dovoljujejo manjših lokalnih deponij s pomanjkljivimi zaščitnimi ukrepi za varstvo okolja. Pri nas deponije komunalnih odpadkov v glavnem še niso urejene v smislu sanitarnega deponiranja, ker še ni na voljo ustreznih zakonov o kontroli izcednih vod in urejanju oziroma projektiranju sanitarnih deponij. Namreč, tudi pri najskrbneje izvajanem in projektiranem deponiranju odpadnih snovi ne bo možno v celoti preprečiti izcejanja iz deponij. Če pa vsaj približno poznamo možne količine in koncentracije, se lahko izognemo nevšečnostim in škodi za okolje oziroma jih lahko ovrednotimo in po potrebi uvedemo dodatne varstvene ukrepe. Komunalni odpadki po svoji naravi ne vsebujejo škodljivih koncentracij strupenih snovi, oksidov, težkih kovin, naftnih derivatov, cianidov, tenzidov in podobnih snovi. Onesnaževanje zraka, vode in zemljišča je le posledica neustreznega ravnanja z odpadnimi snovmi. Poleg tega sanitarno deponiranje komunalnih odpadkov lahko uspešno služi za rekultivacijo obstoječih površin v koristne in s tem ustrezni zaščiti okolja. To pomeni, da je treba okolje vključiti v urbanistični plan in izdelati projekte deponije odpada, ne pa jih prepustiti nekontroliranemu odlaganju na enem ali več krajih, ki hkrati dajejo slab videz okolici. V občini Ravne imamo glede odpadkov specifično stanje. Odpadki nastajajo iz treh virov: — komunalni odpadki — odpadki iz Železarne Ravne — odpadki iz Rudnika svinca in topilnice Mežica Delež posameznih vrst odpadkov v skupni potrebi po deponijskem prostoru je prikazan v tabeli. ^rsta in delež odpadkov Količina v m3/leto in delež v % leto 1982 leto 2000 Komunalni odpadki 10.098 m5 20.412 m3 19% 24,5% Odpadki iz Železarne Ravne 40.000 m3 60.000 m3 76% 72,3 % Popadki iz Rudnika svinca in topilnice Ježica 2.650 m’ 2.650 m3 5% 3,2 m3 Sku p a j 52.748 m3 100 % 83.062 m3 100 % Odpadni material iz železarne sekljajo: „ V jeklarska, žlindra in odpadna Peka . odpadni livarski (kremenčev) pesek ~~~ gradbeni izkopi in ruševine j Odpadni material iz Rudnika svinca topilnica Mežica je v glavnem inert-a 111 metalurška žlindra. t ?o količini je največ odpadnega ma-la*a iz železarne, ki pa je inerten lokacijah. Sedaj se odlaga na enem kraju, ki pa ni primerno urejen. Še večji problem je v tem, da so vse tri sedanje lokacije izčrpane. Kam deponirati odpadke? Problem je pereč in bi ga morali reševati vsi z usklajenim delom. Pa ni tako. Lokacije, ki bi ustrezale vsem merilom sanitarne deponije, v občini ni. Krajani ščitijo svoje pravice, inšpekcijski organi se oklepajo zakonov in kdo naj odloči? Da bi krajani lažje razumeli problem deponije odpada in bi usklajeno sode- in zato primeren za prekrivanje komunalnih odpadkov. To je dodatni razlog za skupno centralno sanitarno deponijo. Komunalni odpadki se sedaj deponirajo na Lokovici. Železarna Ravne ima svojo deponijo na severozahodnem delu železarne s površino 54.000 m2, kamor pa odlaga samo še jeklarsko žlindro. Tudi Rudnik svinca in topilnica Mežica ima svojo deponijo. Še pred petimi leti so se v občini komunalni odpadki odlagali na štirinajstih KZ GRADIVA KMDOK CENTRA OSNUTEK POKOJNINSKEGA ZAKONA PRESPLOŠEN Razpravljalci v naši občini so menili, da je osnutek novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju preveč splošen in nedorečen. Premalo jasno določa pravice iz invalidskega zavarovanja za kmete in njihove družinske člane ter invalidsko pokojnino pri nesrečah, ki se niso pripetile na delu. Delegati so v razpravah podprli možnost predčasne upokojitve. DELO OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V občinskem svetu ZSS Ravne je 96 osnovnih organizacij in pet konferenc OOS. Občinska sindikalna organizacija se je v preteklem obdobju ukvarjala predvsem s stabilizacijskimi vprašanji. Sodelovala je z vsemi občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami. V prihodnjem obdobju bo OS ZSS obravnaval: samoupravno organiziranost, uspešno gospodarjenje-pogoj pridobivanja dohodka, samoupravno družbeno planiranje, osnove in merila za ugotavljanje prispevka delavcev k rezultatom dela, inovacije, raziskovalno dejavnost, delovne razmere, izobraževanje in usposabljanje delavcev za delo, organiziranost sindikata in kadrovsko politiko, regijsko, medrepubliško in mednarodno sodelovanje. DELEGATI O ZDRAVSTVU Delegati konference za zdravstveno varstvo železarne Ravne podpirajo predloge za sporazume o svobodni menjavi dela v letu 1983. Posebej želijo, da bi uvedli ortopedsko specialistično ambulanto ter povečali zmogljivost ginekološke ambulante na ravenskem območju. Čakalna doba je zdaj tu odločno predolga. POMNIK SVOBODI IN MIRU NA POLJANI Občina Ravne bo v letu 1985 organizirala osrednjo jugoslovansko proslavo dneva osvoboditve ob obletnici zadnje bitke 2. svetovne vojne na Poljani. Do tedaj bo treba urediti spominsko območje ter postaviti nov, primernejši pomnik svobodi in miru. Delo bo vodil organizacijski komite za ureditev spominskega parka Poljana. ELEMENTE COŠ V POLDNEVNO ŠOLO Predsedstvo OK SZDL Ravne je na seji KO za celodnevno osnovno šolo podprlo prizadevanje za razvoj celodnevne šole, uvajanje elementov COŠ v poldnevno šolo, predvsem v oddelke podaljšanega bivanja. Večji poudarek naj bi namenili tehničnim dejavnostim in proizvodnemu delu ter sodelovanju med sveti staršev in koordinacijskimi odbori v KK SZDL. ZAPOSLOVANJE V OBČINI RAVNE Od januarja do marca se je zaposlenost v občini Ravne povečala za 0,2 odstotka. Do konca marca se je na dodatnih delovnih mestih zaposlilo 45 delavcev. Delovne organizacije so se približale načrtovani izobrazbeni strukturi dodatnih in nadomestnih zaposlitev. Konec marca je bilo pri skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 185 iskalcev zaposlitve. (Vir: Referalne informacije št. 5/83) Sedanja deponija industrijskih odpadkov na severozahodu železarne KAZALCI REZULTATOV DELA ZA ŽELEZARNO RAVNE OD 1. 1. DO 31. 3. 1983 1 2 3 4 DOSFŽENO 19R2 PLAN 1983 DOSEŽENO 1983 4-2 4:3 DOHODEK NA DELAVCA 126.746,00 170.316,75 160.789,61 126,9 94,4 DOHODEK V PRIMERJAVI P POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI S ,79 4,88 4 ,44 76,7 99,9 ČISTI DOHODFK NA DELAVCA 93.524,00 111 .432,50 9o.<175,60 119,1 89,3 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOM 16 ,67 18,61 12,16 72,9 65,3 AKUMULACIJA. V PRTMEFJAVT S ČISTIM DOHODKOM 2 5,29 28,44 19,66 77,7 69,1 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI 0 ,97 0,54 55,7 OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA 22 .695,00 27.752,58 27,896,68 123,0 100 ,5 ČTSTI OSEBNI DOHODEK NA. DELAVCA 13.659,00 16.672,25 17.061,74 124,9 102,3 IZLOČANJF IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DFLAVCA 4 .964 ,00 6.735,92 6 .907 ,67 142,0 102,5 IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA 25.195,00 42.264,00 44.223,90 175,5 104 ,6 AKUMULACIJA Z AM. V PRTMFPJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI 2,38 1,73 72,7 POPREČNO UPORABLJENA SREDSTVA NA DFLAVCA 2 . 1 99 . 1 44 ,00 3 . 492.966,00 3.622.465,57 165,5 103,7 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA PORABI,JENA SREDSTVA 1 ,25 1 , 27 1 ,23 98 , 4 96,9 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA POPREČNO UPORABLJENA OBRATNA SREDSTVA' 0,45 0,32 0,34 75,6 106 ,3 IZGUBA NA DFLAVCA 0 ,00 0,00 0,00 0,0 SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO V PRTMFRJA.VT S POPR. UPORABLJENIMI SREDSTVI 2,38 0,00 1 ,73 72,7 ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KRFDTTE V PRIM. S SREDSTVI ZA REPROD. 93 ,98 0,00 136,76 145,5 KAZALCI PO 140. ČLENU ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU IN ODLOKA ZVEZNEGA. IZVRŠNEGA SVETA (UR.LTST SFRJ ŠT. 8/78) Iovali pri rešitvi, naj omenim glavne aktivnosti, ki so do sedaj narejene. V razvojnem oddelku Železarne Ravne smo leta 1976 ugotovili, da bo Železarna Ravne proti koncu 1981. leta postavljena pred pereč problem, kam z odpadnim materialom. Narejeni sta bili dve osnovni študiji deponije odpada in dani nekateri predlogi. Problem ni bil samo za industrijske odpadke, ampak tudi za komunalne, saj so se odpadki v občini odlagali na štirinajstih lokacijah. Porajala se je zamisel o enotnem odlagališču, kjer bi inertni industrijski odpadki služili kot prekrivni material. Iniciativo prevzame občinski upravni organ in nato prevzame nalogo SKIS občine Ravne. Organizirano je bilo več posvetovanj, ustnih obravnalv in predlokacijskih ogledov. Na nekaterih so sodelovali projektanti pa tudi krajani. Do jasnih opredelitev ni prišlo nikdar. Večinoma je po sestanku bila predlagana nova lokacija. Da bi v železarni podaljšali dobo odlaganja na obstoječi deponiji, smo že 1981. leta pričeli odvažati livarski pesek na Lokovico, gradbene izkope pa po vseh mogočih kotanjah od naselja Javornik pa do konca Poljane. Obdržali smo samo odlaganje jeklarske žlindre. Na Poljani so bili dovoljeni manjši posegi, v glavnem kot izravnava površin in takojšnje prekrivanje z rodovitno zemljo. Navožene je bilo več rodovitne zemlje, kot je osnovni namen odlagališča. Po več neuspešnih ustnih obravnavah in posvetovanjih je delovna skupina pri SKIS sklenila naročiti izdelavo razvojne študije odlagališča odpada. Naslov naloge je »Razvojni projekt odvoza in odlaganje komunalnih in indu- Takole je cvetelo strijskih odpadkov v občini Ravne na Koroškem z analizo potencialnih lokacij za sanitarno deponiranje in idejnim tehnološkim in ekološkim projektom deponije na izbrani optimalni lokaciji«. Naloga je bila dana Inženiringu za gradnjo investicijskih objektov SMELT Ljubljana. Študija je bila pripravljena na razpis za raziskovalne naloge pri občinski raziskovalni skupnosti Ravne Študija utemeljuje obvezno združe vanje komunalnih in industrijskih od padkov in je pripravljena za javno raz grnitev. Razvojna študija ugotavlja skupno potrebo po odlagališču odpada do leta 2000 v prostornini 1,300.000 m3. Lokacije so bile pregledane in narejen širši izbor na osnovi izključitvenih faktorjev. Glavni izključitveni faktorji so: rezervati pitne vode, rezervirani prostor za urbanizacijo in druge namene, neustrezna lega glede na občinske meje in središča, neustrezne komunikacije, odprtost lokacije in nasprotja z okoljem. Cilj širšega izbora je bil evidentirati predvsem degradirana zemljišča in zemljišča slabše kvalitete, katera bi s pomočjo sanitarnega deponiranja komunalnih odpadkov ustrezno sanirali. Na osnovi izhodišč postavljenih ciljev in upoštevanja izključitvenih faktorjev je bilo evidentiranih za nadaljnjo analizo in ogled 8 potencialnih lokacij. Nekatere so bile izločene že v začetku zaradi majhnega prostora in oddaljenosti. Lokacije za ožji izbor 1. Hotuljka pod Javornikom 2. Stražišče 3. Poljana na zahodnem delu 4. Perovje 5. Malinek 6. Lokovica Za vsako lokacijo so opisani naslednji kriteriji in podatki: — ime lokacije in položaj v detajlni lasti TTN — razpoložljiva kapaciteta v m3 — prisotnost prekrivnega materiala — boniteta zemljišča — možnosti rekultivacije — lastništvo — hidrogeološke karakteristike — oddaljenost od centra — težišče odpadkov — odprtost — vizualni stik s hišami oz. naseljem — prevera morebitne kolizije s pr°! storskimi interesi Gup-a in drugm11 prioritetnimi načrti — ocena vlaganj — ocena življenjske dobe v letih 7i režime: samo komunalni odpadki, samo tj3; dustrijski inertni odpadki, vsi odpad*1 skupaj — priporočljivi program (režim) deponije; ocena vlaganj v din/m3 dep°" rajskega prostora — podražitev prevoza pri bolj oddaljenih lokacijah — opombe — ustreznost lokacije. Zaradi nujnosti je pregledana m3%)i drugod okrog 10%. To kaže, da je možno doseči visoko ekonomsko učinkovitost tudi z zmernim proporcem strokovnjakov z visoko izobrazbo s pogojem, da so visoko izkoriščeni in motivirani. Vendar je ta proporc večji v industriji — 10%. V Sloveniji se proporc vseh strokovnjakov povečuje, v industriji pa ostaja nespremenjen. Največ raziskav ugotavlja, da je pri višjih stopnjah tehnološkega razvoja potrebno tudi več znanja, vendar sorazmerno na vseh nivojih. Kolikšna mora biti izobrazbena in kvalifikacijska struktura zaposlenih pri določeni stopnji tehnološkega razvoja (model so razvili v ČSSR, podobno razvrstitev uporabljamo tudi pri nas): predvidena Stopnja tehnološkega razvoja ^vauriicaciisica struktura 3 4 5 6 7 8 9 10 11 NK 15% 7% — pk 20% 65% 57% 38% 11% KV 60% 20% 33% 45% 60% Sš 4% 6,5% 8% 12,5% 21% vSš, VŠ 1% 1,5% 2% 4,5% 8% Na osnovi te kvalifikacije lahko % jugoslovanske in slovenske industrije razvrstimo v 4., 5. in 6. stopnjo. Legenda stopenj tehnologije 5 55 stroji za ročno upravljanje 4 *= polavtomatski stroji ' ** avtomatizirani tekoči trak ° 53 avtomatizirani stroji in avtomatizirani tekoči trak , Oglejmo si še, kakšno strokovno izobrazbo so imeli zaposleni v jugoslovanski in slovenski industriji v letu 1974: Kvalif. struktura SFRJ SRS NK 23,8 29,0 PK 20,2 25,1 KV 29,0 25,5 VKV 7,6 3,5 nižja izobrazba 4,4 5,0 SS 10,0 8,2 VSŠ 2,0 1,5 vš 2,6 1,6 Podatki za leto 1974 kažejo, da je v Jugoslaviji in Sloveniji največja vrednost sredstev osredotočena v 3. in 4. tehnološki stopnji (3 = stroji za ročno upravljanje, 4 = polavtomati). Največ raziskav kaže, da je pri 4. in 5. tehnološki stopnji razvoja izredno pomembna solidna OŠ in SŠ izobrazba. Pri višjih stopnjah tehnološkega razvoja pa zelo raste potreba po visokem proporcu strokovnjakov z visoko izobrazbo. V industrijsko razvitih deželah povečujejo družbeni proizvod z višjimi tehnološkimi stopnjami oz. z višjo produktivnostjo dela, ne pa z dodatnim zaposlovanjem. To pa povzroča precejšnjo nezaposlenost. Pri nas bomo v perspektivi morali obdržati del delovno intenzivne proizvodnje, ob njej pa povečati število visoko produktivnih, na višjih tehnoloških stopnjah temelječih DO. To je edini način prehoda k industrijsko razvitejšim in zahteva večji proporc vrhunskih strokovnjakov, večjo izkoriščenost znanja in motiviranje. Ena izmed takih organizacij je Železarna Ravne. SOČASNO DELOVANJE Ko ugotavljamo vpliv izobrazbe oz. ustrezne kadrovske strukture in izrabe znanja, se moramo zavedati, da še tako ustrezna izobrazbena piramida ne bo učinkovita, če zatajijo ostali dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost DO. Osnovni pogoj ekonomskega napredka ob ekspanziji šolstva je ustvarjanje organizacijsko stimulativnih pogojev za izrabo znanja. — Dokazano je, da je nizka izkoriščenost znanja, idej in potencialov zaposlenih eden poglavitnih virov njihovega nezadovoljstva, fluktuacije in nizke delovne morale. Vse to pa povzroča nizko učinkovitost DO. — Optimalna izraba znanja oh slabi, togi, nestimulativni organizaciji ni mogoča. — Izobrazbeno neskladje med vodilnimi (v DO v Sloveniji imajo v poprečju višjo izobrazbo) in novo prihajajočimi diplomanti, je lahko vir latentnih konfliktov delovne apatije in potencialne fluktuacije. — Stopnja izrabe znanja je tudi povezana z načinom odločanja. Če ni možno vplivati na proces odločanja, potem niso dani zadostni strukturni pogoji za izrabo znanja strokovnjakov. — Vpliv podrejenih na odločitve njihovih nadrejenih je zelo majhen, če je znanje nadrejenih majhno. — Motiviranje, večjo pozornost posvetiti nedenarnim motivatorjem. Veteran — Fluktuacija je lahko tudi posledica tega, da izobraženi kader ne more svojega znanja uporabiti. — Intervenirajoča variabla je tudi individualna sposobnost in nadarjenost. — Pripravništvo bistveno vpliva na razvoj delavnih sposobnosti in delovnih vrednot. Koliko organizacija pripravnika vzpodbuja, mu da občutek, da je koristen? — Nagrajevanje, nadzor, možnost permanentnega izobraževanja, specializacije, pretok informacij, napredovanje, občutek pripadnosti, uvajanje v delo. Denison ob izobrazbi navaja še 30 dejavnikov, ki morajo sočasno delovati, če hočemo optimalno učinkovitost DO. IZOBRAZBENA PIRAMIDA V ŽELEZARNI RAVNE Tabela 1. Planirana izobrazbena oz. kvalifikacijska struktura v Železarni Ravne za srednjeročno obdobje 1980 do 1985 (vir: SaS o temeljih plana v Železarni Ravne 1981—1985) Leto Izobr. 1980 1985 Indeks 1985—1980 do OŠ 2101 39,9% 2250 36,3% 107 SPŠ PSŠ 2185 41 % 2590 41,8% 120 DPŠ SŠ mag., dr. VSŠ, VŠ, 769 14,6% 950 15,3% 123 253 4,8% 400 6,4% 170 SKUPAJ: 5263 6190 117 Tabela 2. Gibanje produktivnosti v Železarni Ravne glede na vložene ure na tone skupne proizvodnje (vir: Statistični bilten) Leta Porabljene ure/t Leta Porabljene ure/t 1972 17,11 1978 17,85 1973 16,51 1979 17,41 1974 16,60 1980 17,61 1975 18,47 1981 18,04 1976 20,45 1982 19,35 1977 18,21 1983 (I—IV) 19,40 Združeno delo Sodobna proizvodnja zahteva visok proporc strokovnjakov z visoko izobrazbo (v razvitih deželah okrog 10 % ali vsaj 5 %), kar je pogojeno s tehnološko zahtevno proizvodnjo. Ta proporc znaša v Sloveniji pod 2 %, v železarni pa nad 2 %. Perspektiva železarne je v zahtevnejših končnih izdelkih (vloženo več lastnega znanja in dela), to pa zahteva večji proporc visoko izobraženih kadrov. Kot vidimo iz tabele 1, načrtujemo v naši DO v srednjeročnem obdobju porast višje in visokošolskega kadra z indeksom 170, kar predstavlja 6,4% proporc glede na vse zaposlene. Če dodamo še to, da bomo te strokovnjake zaposlili predvsem na področju razvoja izdelkov in tehnologije in informacijskega sistema, bomo ustvarili nekatere pogoje za tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo. Podatki za leto 1982 kažejo, da ima 38,9 % zaposlenih največ OŠ izobrazbo. To je precej nad jugoslovanskim poprečjem (leta 1974 = 23,8%) in slovenskim (leta 1974 = 29%). Vendar nam ta podatek ne pove, koliko teh delavcev se je funkcionalno usposabljalo in si pridobilo interne kvalifikacije. Do leta 1985 planiramo (tabela 1) povečanje teh kadrov z indeksom 107, v odnosu do ostalih kvalifikacijskih oz. izobrazbenih struktur pa to predstavlja 3% znižanje deleža. Po tehnoloških zahtevah v svetu in pri nas je to že prevelik proporc NK delavcev, ravno tako pa pomeni to oviro za razvoj samoupravljanja. Ob tem se lahko vprašamo, kakšna je naša tehnologija, ld zahteva tak delež NK strukture? Ob tem pa načrtujemo bistveno povečanje kadrov z višjo in visoko šolo (indeks 1985—1980 = 170, tabela 1), ne pa tudi sorazmerno povečanje ostalih kvalifikacijskih struktur. Takšno načrtovanje kadrov — ob velikem deležu strokovnjakov (6,4 % leta 1985), prevelik delež NK strukture (36,6% leta 1985) — imenujemo v svetu »vodčna glava« in ne omogoča take učinkovitosti DO, kot bi jo glede na delež strokovnjakov lahko pričakovali. Če pogledamo obdobje 1975—1985, vendarle ugotovimo pozitiven trend v gibanju izobrazbenih struktur: — za 2% se je znižal delež delavcev najnižje izobrazbene strukture (NOŠ, OŠ), do leta 1985 pa se bo ta delež znižal še za 3%, ob tem pa bo absolutno število teh delavcev še vedno naraščalo (indeks 107); — delež PK in KV strukture se ob povečanju z indeksom 130 ni povečal, načrtujemo pa njegovo povečanje za i%; — delež zaposlenih s srednjo izobrazbo smo povečali za 1 %, načrtujemo le rahlo povečanje deleža; — delež glede na vse zaposlene je pri kadrih z višjo in visokošolsko izobrazbo narastel za 1,5%, načrtujemo pa povečanje deleža za 2 % (indeks = = 170, tabela 1). Če hočemo večjo učinkovitost naše DO, bomo ob boljši tehnologiji morali omogočiti in stimulirati izobraževanje najnižje izobrazbene strukture, kar bo zelo pomembno tudi za hitrejši razvoj samoupravljanja. To nalogo smo zapisali med cilje kadrovske politike. V šolskem letu 80/81 smo dali poudarek na štipendiranju v poklicni šoli, naslednje leto se poveča delež srednješolskih štipendistov in v šolskem letu 1982/83 se poveča delež štipendistov visokih šol. Če ne bo večjih nihanj, lahko v perspektivi pričakujemo izboljšanje kvalifikacijske strukture v celoti. V zadnjih letih upada interes NK strukture za izobraževanje ob delu. Leta je seveda pogojen z ritmom dela, možnostjo napredovanja, boljšega zaslužka itd. Tu je še interes TOZD in OB MOČI SE Skupščina SRS je na svoji majski seji imela tudi uveljavljanje delegatskega sistema. Prej so o njem razpravljali na vseh drugih ustreznih ravneh. Ugotovitve veljajo tudi za nas in poudarjajo: 1. V vsem obdobju delegatskega sistema je napredek precejšen, je pa še vedno veliko slabosti (vzroki zanje so v preslabo uresničevanem produkcijskem odnosu). 2. Čuti se nemoč delegatov, izrazita, če se na njihove najširše pobude sploh ne reagira, ne pozitivno in ne negativno. 3. Vseeno se prednosti delegatskega sistema vse bolj utrjujejo v zavesti delovnih ljudi in občanov, vpliv delegatov na vsebino sprejetih odločitev se povečuje, pobud je več. Posebej smo v železarni opozorili na naslednje možnosti za boljše delo delegacij; — zbori izvajalcev in zbori uporabnikov bi se morali ločeno sestajati, pogosteje bi se morali sestajati zbori občinskih skupščin — ob zadovoljivem obveščanju v republiki in OZD je treba izboljšati informiranje v občini •— delegatska vprašanja je treba obravnavati z vso resnostjo Če hočemo slediti zahtevam na delovnem mestu in ne ogrožati duševnega in fizičnega zdravja delavca, moramo odpraviti škodljive vplive v delovnem okolju. S tem pa nismo odpravili samo ene komponente, t. j. tiste, ki vpliva na zdravje delavca, ampak še niz drugih, ki so pogojene s to komponento. Vse to smo lahko prebrali v članku »Negativni kazalci zdravja« v št. 5, Informa- DO. Glede na velik delež nekvalificiranih delavcev in dejstvo, da le 32% zaposlenih v DO izpolnjuje izobrazbene pogoje po razvidu del in nalog, je pomen izobraževanja ob delu jasen. Pri iskanju zveze med spreminjanjem izobrazbene strukture in produktivnostjo se moramo zadovoljiti le s hipotetičnimi zaključki, ker je produktivnost posledica številnih faktorjev, ki jih ne moremo ustrezno ovrednotiti. Če pogledamo produktivnost v zadnjih letih, izračunano glede na vložene ure dela na tono skupne proizvodnje (tabela 2), ugotovimo odstopanja, ki so pogojena z nekaterimi dejstvi: — asortiment se spreminja, kvaliteta raste — delež proizvodnje v predelovalnih TOZD se veča, ta stopnja predelave pa potrebuje več ur na tono — tržne zahteve zaradi izvoza so vedno večje, kar zahteva tudi več vloženega dela. Ob navedenih dejstvih bi razliko padanja produktivnosti lahko delno opravičili, le-ta bi prav gotovo bolj padala, če ne bi izboljševali kvalifikacijske oz. izobrazbene strukture. Še vedno pa je delež NK strukture še občutno prevelik, da bi ob zadostnem številu strokovnjakov in boljši tehnologiji pričakovali večjo učinkovitost DO. Poglavje zase pa je ustvarjanje vseh pogojev za optimalno izrabo znanja. (Literatura: Janez Jerovšek: »Izobrazba in ekonomska uspešnost«, Lj. 1980) Samo ŠAVC TUDI NEMOČ — uskladiti je treba samoupravne akte SIS materialne proizvodnje. Kaže se, da v železarni posvečamo delegatskim razmerjem posebno pozornost. Odgovorno uresničujemo eno temeljnih nalog sistema: spodbujanje dela konference delegacij. Naše konference so na ustrezni ravni, kar nam zunanji dejavniki močno priznavajo, strokovne službe in poslovodni organi pomagajo pri oblikovanju stališč. Skupno z družbenopolitičnimi organizacijami načrtujemo samoupravne dejavnosti in prek internih glasil delavca tudi obveščamo o sprejetih odločitvah. Ob izvolitvi smo organizirali funkcionalno izobraževanje delegatov, izobraževalne pa so tudi konference delegacij. To dokazuje, da se v železarni zavedamo ene od glavnih zahtev delegatskega sistema: odločanje se mora začeti v tozdih in krajevnih skupnostih, zato moramo kljub težavam zagotoviti delegatom ustrezne predpogoje, da bodo lahko vsebinsko odločali. (Vir: Obrazložitev in stališče h gradivu o nadaljnjem uveljavljanju delegatskih odnosov) tivnega fužinarja, in ker so ti dejavniki zelo pomembni, se jih spomnimo še enkrat: tako odpravimo slabo počutje, prehitro utrujenost, nesreče pri delu, poškodbe izven dela, poklicne bolezni, invalidnost, specifično umrljivost, fluk-tuadjo, in tako s tem ne znižujemo osebne in družbene produktivnosti, kar vpliva na življenjsko raven celotne družbe. Psihologi so vzporedno z drugimi raziskovala ugotovili, da na človekovo notranjo napetost bolj vpliva čustveno stanje kot pa težko delo. Potrebne so spremembe v miselnosti. Od vseh stvari, ki vplivajo na človekovo delo danes, nobena nima tolikšnega vpliva kot tehnološka sprememba. Prilagoditev spremembam ali odpor proti njim zahteva od delavca novih veščin. Tehnologija se nezadržno razvija, z njo pa tudi problemi. Danes človek razvija tehnologijo hitreje kot kdaj prej in ljudje, kjerkoli so že zaposleni, nw> rajo iti s tem v korak, se v to vživeti in se spoprijemati z večjimi spremembami, kot so se doslej. To ni lahko, ker ima tudi navada svojo moč — človeški faktor — psihološka klima. Znana je tendenca v industriji in zunaj nje, da ljudje nasprotujejo spremembi, pa čeprav bi bila posamezniku ali skupim zgolj v korist. Raje imajo stare navade kot spremembe. Mnogi ljudje pa se sprememb prav bojijo. Tako ravnajo zato, ker ima še posebno industrijski delavec svoje lastne načine, kako opravlja svoje delo, svoje lastne tradicionalne veščine in lastno zadovoljstvo ob doseganju ciljev,'ki sp zastavljeni v skladu z njegovimi lastnimi normami — vse to v okviru določenih praktičnih meja. Delavec ne mara, da mu strokovnjaki vse »povedo« in da »zanj planirajo«. Novotarije, ki se uvajajo brez delavčevega privoljenja, načenjajo stare delorvne običaje. Vse tc poraja agresijo. Dostikrat postane agresija organizirana tedaj, kadar ima večina delovne skupine enake poglede. Dobro je znano jaojmovanje, da zadovoljstvo izhaja iz dela, nezadovoljstvo pa iz delovnega okolja. To okolje pa sestavljajo delovni pogoji kot tudi različna človeška stališča do lastnega dela. Da se te težave čim prej prebrodijo, je potrebno posvetovanje z delavci, pa tudi predlagatelji morajo na neki način sodelovati pri uvajanju sprememb. Idealnega dela na-Treba je narediti nekakšen kompromis med sposobnostmi, interesi, vrednotami in možnostmi. Nobeno delo ne daje popolnega zadovoljstva. Nihče ni stoodstotno primeren za svoje delo. Na vse to vplivajo med drugim tudi hrup in vibracije strojev v oddelku, kjer delavci opravljajo delo. Za odpravo dela tega hrupa in vibracij delamo v tozdu RPT določene projekte pnevmatičnih strojev. To ni pomembno samo za tozd Pnevmatični stroji, ampak praktično za vso industrijo (metalurgijo, kovinskoobdelovalna ind., gradbeništvo itd.), kajti uporaba teh strojev je zelo široka. Res je, da je že veliko doseženo in je tudi na razpolago včasih dovolj učinkovita t. i. individualna za; ščita pred hrupom in nekoliko mani pred vibracijo, toda okolica je s tem načinom vedno ogrožena, pa tudi uporaba teh sredstev je nepriljubljena, zahteva določeno vztrajnost, disciplino, tudi del posebne higiene, dodatno skrb in ni naravnega — običajnega stika Z okoljem. Kljub vsemu temu pa je na vsak način zdravo in koristno uporabljati sredstva za preprečevanje hrupa in vibracij, dokler pač ne bodo odpravljene na drug način. Materiali za vse to so še nekako dosegljivi na domačem tržišču, vendar pa jih je treba znati pravilno uporabiti —; vgraditi bodisi v stroje ali pa v delovni prostor in akustično urediti. Tako zmanjšamo vznemirjajoče in škodljivo učinke hrupa. To pa ni vedno enostavno, zahteva določene spremembe, dodelave, prilagoditve in rekonstrukcijo stroja. Učinek stroja se ne sme zmanjšati ali pa vsaj bistveno ne, ko dosežemo predpisano dovoljeno hnipnost, t. j-90 dB(A). Tako potekajo sedaj priprave in testiranja na nekaterih pnevmatičnih Materiali so, uvajanje je težje strojih. Na nabijačih peska (v kalupe) smo celo znižali predpisano mejo hrupnosti in dosegli 88dB(A), znižali smo hrupnost za 10dB(A), možnosti so še za 10dB(A)! Nadalje smo pri koncu projekta na zračnih motorjih, kladivih za sekanje in razbijanje. Treba je omeniti, da so težave pri testiranju, ker smo pri določenih učinkih odvisni od osebnih občutkov-ugotovi-tev (npr. udarne energije, moči in drugo) , kar pa seveda ni objektivno. Da bi lahko primerjali eno in drugo stanje, bi morali imeti določene merilne naprave. Odpori pri delavcih zaradi uvedbe novitet so, kar je razumljivo že iz prejšnjega izvajanja. (Drugačni občutki, mislijo, da je učinek slabši, zahteva po zmanjšani normi itd.) Zelo značilni so očitki, češ kaj pomaga, če stroj, ki ga držim v roki, ni hrupen, ko je pa okoli hrupno! Seveda ta trditev ni pravilna. Eno je hrupnost stroja, ki ga imamo v toki, drugo pa hrupnost, ki prihaja od »daleč«, skratka, občutki varajo, stvar Premalo poznamo itd. Seveda ima pa tudi okolica mnogo možnosti za odpravo škodljivih vplivov hrupa in vibracij na človekovo zdravje. Torej, kot rečeno, nimamo ugodnih možnosti za dobro kontrolo svojega eksperimentalnega dela. Eksperimentalna metoda zahteva, da poskuse delamo tako, da jih je mogoče ponoviti in kontrolirati v kolikor mogoče enakih pogojih. Druga omejitev uporabnosti te, pa tudi druge eksperimentalne metode v industriji pa je v tem, da že sam eksperiment moteče vpliva na predmet, ki ga skušamo preučiti. Recimo, ko ugotavljamo hrup, ki ga povzroča pnevmatično kladivo, tudi vpliva na delovno učinkovitost mehanika in prisotnih, ki to preizkušajo. In če ljudje vedo, da so subjekti v nekem eksperimentu, lahko že to vpliva na rezultate. Kljub temu pa je tudi ob takšnih omejitvah mogoče priti do pomembnih ugotovitev. Tako moramo na strojih na stisnjeni zrak odpraviti ali vsaj zmanjšati škodljive učinke, saj bodo ti stroji še nekaj časa na tržišču. Sicer se širi drug medij — hidravlika. Tudi mi delamo projekte z njo. Pri hidravliki so odpravljene ali vsaj omejene omenjene škodljivosti, hkrati pa je dosežena večja vsestranska učinkovitost — tehnično gospodarna ter humana. Avgust Knez, dipl. inž. KAJ PRAVZAPRAV POMENI SLO Pod kratico SLO si večina ljubi predstavlja organizirano skupino ljudi, ki je zadolžena za to, da skrbi za splošno varnost in red v okviru neke sredine, delovne organizacije ali krajevne skupnosti. Tako pojmovanje SLO v osnovi zgrešeno! Splošni hudski odpor pomeni akcijo in dolžnost vseh občanov, da skrbijo za normalen življenjski utrip, za splošno varnost in red, pač za take razmere, v katerih je mogoče življenje brez večjih škodljivih in mučnih presenečenj. Organizacija SLO je le majhno število ljudi, ki so kakorkoli zavezani, da splošni ljudski odpor jh samozaščito organizacijsko bjžijo skupaj. Take skupine ljudi biso^ niti najmanjša garancija, da bo. življenje potekalo v miru, če M tem ne sodelujejo vsi občani. Končno pa gre za mirno in nor-btalno življenje vseh in ne samo določene skupine ljudi. Žal smo ljudje dokaj sebični, Včasih kar otročji in zahtevamo takojšnjo intervencijo oblasti in krivimo milico in našo ureditev, be nam kdo izpred hiše izmakne loPato ali kolo, niti najmanj pa Se ne razburjamo, če nekdo iz btalomarnosti poškoduje stomilijonski stroj v tovarni ali, če namerno in nesramno lomi ograjo Jb če zlonamerno seje med ljudi nezadovoljstvo, širi lažne ali vsaj nepreverjene informacije. Znano le> da ljudje za take kršitelje formalnega toka življenja večkrat vedo, vendar zaradi dobrih “°sedskih odnosov ne marajo ^delovati, če steče postopek zo-nor take kršilce, kaj šele, da bi taka grda dejanja prijavili. Nihče nima namena podpihovati »špiceljnov«, ne, toda čas bi ..n> da vsakdo razmisli, kam pe-Jb tako početje. Vsak strojelom, ‘bbarneren ali nameren, vsaka °kvara ograje, vsak ukraden ^cktromotor nekdo plača, kdo r®> če ne mi sanji, čeprav direk-jbo ne gre denar iz naših plač, ndirektno pa večji stroški, manj Stanka dohodka, nižje plače. Na v° Pomisli le malokdo, pa bi bil 1% (ja se streznimo. Mnogo °tjša metoda je preventiva, ta Prvomajsko srečanje nas je združilo in sprostilo pa se prične s tem, da drug drugega opozarjamo na napake in poizkušamo neodgovorne odvrniti od škodljivih dejanj. Prijavljanje zločina je poslednja faza, ki le malo koristi, saj je škoda že storjena. Prav čudno je, da se večina ljudi ne zaveda, da je osnova za življenje zaposlenih v delovni organizaciji prav tu in ne doma, kjer si lahko s pridnostjo in umnim gospodarjenjem to osnovo le izboljšamo. Če bi bilo obratno, ljudje ne bi silili v industrijo, popolnoma sigurno pa je, da se nam bližajo časi, ko bo družba sama zahtevala selekcijo in bo sprejemala in obdržala le tiste člane v svoji sredini, ki se zavestno trudijo za napredek delovne organizacije in ki od nje tudi živijo, vse drugo pa bo odpadlo, ker jih bo družba sama izločila, saj vse več mladih čaka pred vrati delovne organizacije na zaposlitev, ki jim bo edini vir za življenje. Druga grda razvada mnogih pa je nenehno kritiziranje in želja po spremembah. Običajno letijo puščice na vrhove. Gotovo so med tropom puščic tudi upravičene, večkrat pa zgrešene, široka demokracija in princip skoraj neomejenega soodločanja, ki mu danes pravimo samoupravljanje, je privedla do visoke zavesti ljudi, žal pa tudi do deformacij. Soodločati pomeni tudi graditi in ne samo rušiti, graditi pa je težje kot rušiti. Nekakšno latentno nezaupanje do »ta višjih« lahko privede do hudih pretresov in tudi do katastrof. Potem je treba samo še pamflet z napihnjeno vsebino, češ »oni zgoraj« vas goljufajo in nehote pričnejo verjeti v to tudi tisti, ki bi jim pripisovali sicer čisto normalno sposobnost razlikovanja med resnico in podtaknjeno lažjo, toliko bolj, ker se ne ozirajo na to, da si avtorji pamfletov ne upajo nastopiti javno, za kar imajo vse možnosti, temveč se skrivajo za anonimnostjo. Zavedajo se, da sami še daleč niso sposobni voditi samoupravne organizacije niti približno tako, kot jo vodijo tisti, ki niso doživeli grozot in bede vojnih in prvih povojnih let, nimajo nikakršnega merila za življenje, ki ga živijo danes, čeprav je težje, kot je bilo pred par leti. En sam dan življenja iz tistih let bi jih popolnoma streznil, pa vendar si ga ne želimo nazaj. To ne pomeni, da je treba molčati in se sprijazniti z vsem, nasprotno, treba je dati svoj glas, vendar javno, pošteno premišljeno in dobronamerno. Le tako bomo lahko popravljali napake, ki segajo do najvišjih vrhov tudi izven delovne organizacije. Z anonimnimi pamfleti, ki jih lahko samo pomnožimo. Eno pa ostane pribito: le z boljšim delom, z varčnejšim gospodarjenjem in dobronamernim sodelovanjem bomo bogatejši. Tako je po vsem svetu in v vseh časih bilo in bo, tudi mi nismo nikakršna izjema, izjema smo morda le v tem, da želimo dobrine pravično razdeliti med seboj, delimo pa jih lahko le tedaj, če smo jih pridelali. V vsaki družbi se najdejo tudi negativni elementi, ki so se pripravljeni prodati za vsako ceno, in taki, ki nosijo v sebi razdiralni nagon, ki meji že na bolezen in pri tem nimajo nikakršnih načel niti lastnega programa ter so najcenejše orodje zunanjih in notranjih sovražnikov, ki jih ima vsaka človeška družba. Gotovo tudi naša družba ni brez njih kot ne brez sovražnikov. Toda, ali naj naša usoda zavisi od takih? Prav nasprotno, proti temu je treba zavzeti odločno in pravično stališče — nihče nima pravice rušiti blaginje svojemu sosedu in družbi. Biti morajo izločeni pravočasno in brez sočustvovanja, če se kljub opozorilom nočejo priključiti skupnim naporom večine delovnih ljudi, ki iskreno in pošteno sodelujejo. Da bi dosegli ta cilj — varno in mirno živeti, smo dolžni prispevati vsi, člani SLO smo vsi državljani in ne samo funkcionarji v SLO. Mitja Šipek OBRAMBNI DAN V TOZDU ENERGIJA Komite za LO in DS tozda Energija je 20. 5. 1983 organiziral obrambni dan. Po predavaju o spremembah zakona o prometnih predpisih (prišlo je 71% zaposlenih), se je začel tekmovalni in pohodni del. Startalo je 8 petčlanskih ekip. Opraviti so morale naslednje naloge: preiti pet kontrolnih točk, na njih pa določati azimut, odgovarjati na 10 vprašanj iz cestno prometnih predpisov, metati ročno bombo v krog, streljati z zračno puško in metati žogo v koš. Vrstni red po končanem tekmovanju: 1. skupne službe, 2. oddelek PTV I, 3. oddelek PTG, 4. oddelek VEN 3 itn. Zmagovalno ekipo je vodil najstarejši udeleženec, imela je tudi žeijsko članico in bila je kljub temu najhitrejša. Drugi udeleženci so šli v treh skupinah po nekaj skrajšani poti, vsi skupaj pa so se dobili na Ivarčkem jezeru, kjer so zaužili okusno malico. V tozdu ocenjujejo, da je obrambni dan uspel. Ob precej zahtevnem tekmovalnem programu in visokem odstotku udeležbe je bila znova dokazana pripravljenost delavcev tozda Energija, da brez poziva, samo z dogovorom dokažejo voljo, narediti kaj tudi zunaj delovnega časa, če v tem začutijo potrebo in odgovornost. Usposabljanje za samozaščito pa je naša skupna dolžnost, odgovornost, vse bolj pa tudi potreba. — Organizatorji in udeleženci zaslužijo pohvalo. Iz naših krajev KS ČRNA NA KOROŠKEM: SVOBODNA MENJAVA DELA ZA UREDITEV KRAJA Tudi ta krajevna skupnost bo letos imela nemalo težav pri uresničevanju programa dela na komunalnem, in samoupravnem področju. 2e sedaj ne ve, kako bo prebredla težave zaradi pomanjkanja sredstev, saj bo morala zaradi mnogo manj sredstev iz občinskega proračuna za osebne dohodke delavcev pri KS Črna in za redno vzdrževanje prostorov krajevne skupnosti nameniti tudi vsa sredstva iz 0,5 BOD. Zaradi okrnjenih sredstev samoupravne komunalne skupnosti, ki bo letos, kot smo že pisali, skoraj vsa sredstva namenila za dokončanje dolinskega vodovoda in plinovoda, so bili tudi Črnjani primorani program urejanja kraja dokaj skrčiti. »Marsikatera naloga na komunalnem in hortikulturnem področju letos ne bo uresničena predvsem zato, ker od skisa nismo dobili planiranih sredstev. Kljub temu Črnjani ne bomo čakali na prihodnje leto, ki bo morda še težje, ampak bomo letošnji program del na komunalnem področju poskušali uresničiti s sredstvi krajevnega samoprispevka in z udarniškim delom. Kot kaže, bo letos tudi v naši krajevni skupnosti bolj prišla do izraza svobodna menjava dela — med ravensko komunalno skupnostjo, komunalnim podjetjem Prevalje in samoupravno stanovanjsko skupnostjo,« je razložil Franc Jug, predsednik sveta KS Črna. »Sicer pa naj bi letos s sredstvi krajevnega samoprispevka uredili del desnega dela Rudarjevega in postavili tv pretvornik na Permanškovem vrhu za območje Javorja in pri Jakobu za Koprivno. V Rudarjevem — v novem naselju pri Žgajnariji — bomo uredili parkirne prostore, dovozno cesto, javno razsvetljavo in zelenice ter položili telefonski kabel. Letos naj bi dokončali že lani začeta dela pri sanaciji hudournika v Rudarjevem, ki je vselej ob večjem deževju poplavil del naselja.« Kot smo že poročali, ima vaška skupnost Podpeca precejšnje težave pri ureditvi skupnih družbenih prostorov. Ker naj bi jih uredila v nekdanji kino dvorani (adaptacijska dela naj bi stala okrog 6 tisoč dinarjev) je čmjanska krajevna skupnost Podpečanom predlagala drugo, precej cenejšo rešitev, in sicer ureditev prostorov poleg trgovine v Podpeci. S takim predlogom pa se Podpečani še vedno ne strinjajo. »Za ureditev družbenih prostorov v Podpeci se je pri naši krajevni skupnosti doslej zbralo s krajevnim samoprispevkom okrog 550 tisoč dinarjev. Ker Podpečani še vedno trmoglavo vztrajajo pri svoji nepremišljeni odločitvi, saj hočejo imeti svoj mali kulturni dom, za ureditev katerega pa imamo daleč premalo denarja, se lahko zgodi, da družbenih prostorov še letos ne bodo imeli. Tako velika investicija predvsem v sedanjem času ni upravičena, še posebno ne v kraju, kjer živi malo prebivalcev. Vemo pa tudi, kako drago je vzdrževanje družbenih objektov. Čeprav se pri naši krajevni skupnosti zavedamo, da Podpečani potrebujejo svoje družbene prostore, bomo s skupnimi močmi uredili takšne, ki bodo funkcionalni in pri širši družbi upravičeni. Dokler se v vaški skupnosti Podpeca z našim predlogom ne bodo strinjali, z ureditvijo družbenih prostorov v Podpeci pač ne bo nič,« je poudaril Franc Jug. KS MEŽICA: DOPRSNI KIP FRANCA PASTERKA LENARTA Kljub tejnu da je pred nedavnim Mežica postala mesto, Mežičani še vedno živijo skromno, ne meščansko življenje, saj bistvenih sprememb v kraju ni, je dejal Leopold Golobinek, tajnik mežiške krajevne skupnosti. Sicer pa si Mežičani tudi v tem letu prizadevajo svoj kraj primemo urediti. Tako so se že pričeli dogovarjati, da bodo letos pred Narodnim domom v Mežici postavili doprsni kip narodnemu heroju Francu Pasterku-Lonartu. Izdelal ga bo akademski kipar Stojan Batič. Primerno bodo uredili tudi okolico Narodnega doma, saj je središče kulturnega življenja Mežičanov. Čeprav je lani mežiška krajevna skupnost dala urediti letno kopališče, mora pred novo kopalno sezono — po odločbi sanitarnega inšpektorja — urediti nov mali vstopni bazen in dodatni manjši bazen za otroke. Urediti mora tudi tuše in okolico bazena. Dela, ki jih je že 10. maja pričel izvajati Stavbenik Prevalje, morajo biti končana do začetka kopalne sezone. Medtem ko so prebivalci zaselkov Steržovo, Mrvovo in zgornje Mežice že lani udarniško skopali okrog 1,9 kilometra jarkov za novo telefonsko linijo, okrog 130 telefonskih naročnikov še vedno nima telefonov. Leopold Golobinek je povedal, da so monterji ptt podjetja iz Maribora marca položili novo telefonsko linijo in da ne vedo, zakaj dela niso dokončali. Zato je krajevna skupnost pozvala ptt podjetje, naj telefone montira čim prej, saj je med krajani precej nezadovoljstva. KS TRG-PREVALJE: USPELA OČIŠČEVALNA AKCIJA Junija bodo v tej prevaljski krajevni skupnosti stekla dela, ki jih bodo financirali s sredstvi krajevnega samoprispevka. »Letos bomo opravili nujna dela na lokalnih cestah, in sicer bomo asfaltirali cesto Hartl-Čepin in cesto Pre-genthaus-Stare sledi ter uredili naselje ob Meži—Rogina—Pačnik,« je pojasnil Mirko Rozman, predsednik sveta KS Trg-Polje. »Drugače pa smo Pre-valjčani tudi letos v okviru NNNP 83 temeljito očistili Prevalje in na novo uredili peš pot z Barbare do Brančur-nika in stopnice od spomenika Rozalije do glavne ceste ter peš pot od železniške postaje do nogometnega igrišča. Na novo smo gramozirali tudi par- kirne prostore na železniški postaji in lokalno cesto od regionalne ceste do prevaljske osnovne šole. Uredili smo tudi peš poti in zelenice v parkih. Poleg ureditvenih del, ki jih ni bilo malo, smo zbirali tudi staro železo in papir. Denar, ki ga bomo za to dobili, pa bomo namenili za proslave. Ob letošnji prvi akciji NNNP pa nismo pozabili tudi na prometno varnost, saj smo vse prehode za pešce na novo označili.« Čeprav so lani na Prevaljah nekateri lastniki _ stanovanjskih in poslovnih hiš obnovili fasade in popravili strehe, je precej takih, ki se pozivu krajevne skupnosti niso odzvali. Tako je svet potrošnikov pri KS Trg-Preval je moral pisno pozvati trgovsko podjetje Tima Maribor, Koloniale Prevalje, naj uredi prodajalno zelenjave in poslovno hiso pri avtobusni postaji, v kateri je prodajalna kruha, saj ju je zob časa ze močno načel. Sicer pa Prevaljčanom se vedno največ preglavic povzroča Flisov graben, ki teče skozi Prevalje pod regionalno cesto, kjer se večkrat rad zamaši. KS ŽERJAV: NOVA ŠOLA IN VRTEC NARED Ob sklenitvi letošnjega občinskega praznika so 15. maja v Žerjavu po dolgih letih predali namenu novo sodobno podružnično osnovno šolo in vrtec, ki so ju zgradili s sredstvi samoprispevka in združenimi sredstvi delovnih ljudi Mežiške doline. »Kljub temu da smo šele 5. novembra lani slovesno položili temeljni kamen za nov družbeni objekt, je po šestih mesecih dobro organiziranega in izvedenega dela (saj je Marles s svojimi kooperanti dela izvajal iv zimskih mesecih) bil zgrajen sodoben objekt z urejeno okolico in z vso funkcionalno opremo,« je dejal v svojem slavnostnem govoru Ciril Vidrih, predsednik gradbenega odbora. Investitor, občinska izobraževalna skupnost Ravne, je financirala gradnjo objekta in notranjo opremo z združenimi sredstvi samoprispevka in s sredstvi tozda za gradnjo objektov družbenega standarda v višini 18,401.730 din. Ureditev obeh bregov hudournika Jazbina, ki je bila nujno potrebna zaradi zaščite novega objekta in okolice, je veljala 2,7 milijona din. Sredstva sta prispevala podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana in ravenska komunalna skupnost. Skis je financiral tudi zunanjo ureditev okolice, in sicer 2,5 milijona din. KS STROJNSKA REKA: NOVA ZBIRALNICA MLEKA Junija bodo v Reki pri kmetu Tolmincu odprli novo zbiralnico mleka, ki so jo v sodelovanju prevaljske kmetijske zadruge in krajevne skupnosti Strojnska Reka pomagali urediti kmetje s Stražišča, Zelenbrega, Strojne^ in Breznicc. Nova zbiralnica mleka je sodobno opremljena, saj ima tudi hladilnik. Na zadnji seji tamkajšnje krajevne skupnosti so imenovali iniciativni odbor za gradnjo novih prostorov za potrebe krajevne skupnosti. Jože Čas, predsednik sveta KS, je povedal, da krajevna skupnost za gradnjo nima zagotovljenih sredstev, zato bo za pomoč prosila večje delovne organizacije. Če ji bo uspelo zagotoviti denar in pridobiti vso potrebno gradbeno in pravno dokumentacijo, naj bi gradnja stekla še v tem letu. Nove prostore naj bi zgradila v bližini mladinskega doma v Reki. KS ČEČOVJE: SEČNJA NA ČEČOVJU Potem ko so spomladi tudi čečovča-ni organizirali očiščevalno akcijo, pri krajevni skupnosti ugotavljajo, da ta ni povsem uspela, saj nekateri krajani niso odstranili s parkirnih prostorov neregistriranih avtomobilov, ki jih je na Čečovju baje precej. So pa zato bili aprila čečovčani bolj uspešni kot gozdarji sekači, saj so tebi nič, meni nič posekali nekaj okrasnega drevja. Zaradi tega je na krajevno skupnost povsem upravičeno priromalo nekaj anonimnih pisem, češ kako je lahko krajevna skupnost dovolila posekati drevje, ki je že desetletja okras Ce-čovja. Stanko Rihter, predsednik sveta če-čovske krajevne skupnosti, je pojasnil, da krajevna skupnost ni dovolila posekati drevja, ampak so za to pristojni samo zbori stanovalcev. Tako je zbor stanovalcev Čečovje 20 sprejel sklep, da je nujno treba posekati vrbo pred blokom, ki je zaradi svoje velikosti delala senco. Bilo je tudi nekaj posameznikov, ki so mimo »gozdarskih« hišnih svetov oz. zborov stanovalcev P°; sekali drevje. Ne toliko zaradi drv ali zato, ker bi s svojimi korenikami ogrožala stanovanjske bloke, kot je eden dejal, ampak samo zato, ker so že vnaprej vedeli, da za takšno početje ne bodo kaznovani. Maja so na Čečovju pričeli urejati otroška igrišča. Pred stanovanjskimi bloki pa bodo namestili nove klopi-Dela izvajajo delavci prevaljskega Stavbenika. KS ŠENTANEL: NOVO VODSTVO KS Na majski skupščini te krajevne skupnosti so izvolili nove organe KS-Tako so za predsednika skupščine ij' volili Franca Sterna, kmeta Koroša z Jamnice, za predsednika sveta KS Jožeta Milerja in za tajnika Petra Plevnika. Potem ko so maja v Šentanelu izmerili lokacijo za novo šolsko poslopje, naj bi v okviru praznovanja petega krajevnega praznika položili temeljni kamen za novo šolo. Čeprav v Šentanelu v preteklih letih niso bili povsem zadovoljni z delovanjem komiteja za SLO in družbeno samozaščito (o tem smo v Informativnem fužinarju že poročali), še vedno ugotavljajo, da bodo morali predvsem člane enot CZ bolje seznaniti s konkretnimi nalogami. KS JAVORNIK — SANCE: GRADNJA VRTCA LETOS Potem_ ko je javorniški krajevni skupnosti uspelo pridobiti potrebno gradbeno in pravno dokumentacijo, ie maja imenovala gradbeni odbor za gradnjo novega vrtca, ki ga vodi Ivan Žunko.^ Ko bo gradbeni odbor dobil najboljšega ponudnika za izvajanje del, bo stekla prva faza vrtca, ki predvideva dva oddelka jasli in dva oddelka vrtca. Jože Samec, predsednik sveta KS Ja' vornik-Sance: »Če bo šlo vse po načrtu, naj bi temeljni kamen položili 22-julija, ob dnevu vstaje. Prva faza vrtca naj bi bila povsem nared do spomladi prihodnjega leta. Ker bomo vrtec gradili samo s sredstvi krajevnega sam0-prispevka krajanov KS Javomik-Sance, Novi vrtec in šola v Žerjavu Pečovje, Trg-Ravne in Strojnska reka — (zagotovljenih imamo že 16 milijonov din, vse Štiri ravenske krajevne skupnosti na mesec zberejo 900 tisoč din), bomo nedvomno morali med gradnjo od izvajalca zaprositi za posolilo.« , Medtem ko je tudi javorniška krajevna skupnost že lani dobila svoje prostore v nekdanji upravi javorniškega Posestva, v njih že vedno ne posluje, saj, kot je dejal tov. Samec, ne morejo °P remi ti prostorov, čeprav imajo sredstva. V tem mesecu naj bi na Javorniku v bližini samopostrežne trgovine uredili javno telefonsko govorilnico. Vsa Potrebna oprema je že uskladiščena pri Ptt enoti v Slovenj Gradcu. Kljub temu da naj bi letošnjo pomlad tudi komite za SLO in družbeno samozaščito pri KS Javornik-Šance organiziral očiščevalno akcijo, vse kaže, da akcije ne bo. Verjetno zato, ker so okolico že nekoliko očistili šolarji, ali pa imajo člani komiteja premalo organizacijskih sposobnosti in volje do prostovoljnega dela. Maja so se vse ravenske krajevne skupnosti dogovorile, da bodo letos za vzdrževanje ravenskega parka namet.ile 500 tisoč din. Park pa naj bi vzdrževalo prevaljsko komunalno podjetje. Javorniška krajevna skupnost, ki ima precej zelenic in nasadov, ima za vzdrževanje teh zagotovljenih samo 170 tisoč din. Zato bo sama poiskala delavce, ki bodo vzdrževali zelenice, vendar jih bo plačevalo komunalno podjetje . F. Rotar COŠ Koroški jeklarji je pretesna za vse učence Solarji z OS Koroški jeklarji so lani na letovanju v Ulcinju zmagali na tekmovanju z izdelanim peščenim znakom Železarne Ravne Učenci in pedagoški delavci na Rav-Dah smo težko pričakovali zgraditev npve šole na Javorniku. Prvič se nam je obetal enoizmenski pouk in razmišljanje o celodnevni osnovni šoli je bilo re-*®o. Razvoj, stanje in dosežki celodnevnih šol v Sloveniji so potrdili pravilnost opredelitve o vsebinskem in orga-Ptzacijskem dograjevanju osnovne šole "j°t celodnevne, zato je naša šola preji"* v šolskem letu 1981/82 na celo-®>evni pouk. Zal, ugotavljamo, da je S0}4 pretesna za vse učence iz našega Šolskega okoliša. COŠ Koroški jeklarji obiskuje na Javorniku 766 učencev in podružnično rjo v Kotljah 30 učencev. V centralni soli imamo 25 oddelkov in en kombini-tani oddelek v Kotljah — 1. in 2. raz-te ki je v šolskem okolišu, kjer stanujejo. Naselje Javornik je novo, zato ^.vseljujejo večinoma mlade družine šoloobveznimi otroki. Ker naselje še JU gradbeno zaključeno, se priseljujejo •udi med šolskim letom in vpisujejo r°ke v našo šolo. Gd 3. do 5. razreda imamo številčno Premočne razrede, tako da ogrožajo j®°izmenski pouk, ki je osnova za dejanje celodnevne šole. ZBITOST PA TAKA Skoraj ni bilo verjeti, da res ne bo , °benega več od petih starejših in ne-P .bolj otrok kot že prave mladine na greijo krajevne skupnosti za čiščenje JJeke. Verjeti ali ne, res jih ni bilo: ® starejših, ne srednjih in ne mladin-~?v> ne zjutraj in ne kasneje. Lani je jjcija skoraj padla v vodo zaradi dežja, u drugih »slepih« krajanih letos tudi ^■radi preizčrpanih mladih: bili so J/UureČ ob noč, pri Maku so plesali '»oknah«. Zjutraj ni niti enega spra-a postelje niti sonce niti vonj po 8k°lu iz vojaškega kotla pri mladin-JJ®ui domu. Šele popoldanske ure, že jUlJetnejše hladne, so jih privabile na ^r,šča, kjer so spočiti in nabiti z no-UjU močmi igrali nogomet. * a kaj, saj v Reki ni samo mladina ** delo! H. M. Predvidevamo, da bo vsaj naslednjih pet let vpis še naraščal, zato bi morali vsaj začasno nekaj storiti, da bi ustvarili primerne pogoje za delo. Po normativu za opravljanje vzgojnoizobraže-valnih dejavnosti v oddelku ne sme biti več kot 36 učencev. Od šolskega leta 1984/85 naprej ne več kot 32 učencev. Število učencev 'po oddelkih od 1. do 5. razreda: COŠ Koroški jeklarji OŠ Prežihovega Voranca učencev učencev l.a —29 30 1. b — 29 + Kotlje 31 l.c — 28 15 30 2.a —31 25 2.b —29 + Kotlje 27 2.c —31 15 27 3.a —35 20 3. b— 36 26 3.c —34 26 4.a —33 21 4.b —32 23 4.c —32 23 5. a —34 26 5.b —33 24 5.c—36 24 SKUPAJ: 512 383 Osnovno šolo Koroških jeklarjev obiskuje od 1. do 5. razreda 29 učencev, ki po novi razmejitvi šolskega okoliša ne spadajo več v naš okoliš. To so učenci, ki stanujejo ob Suhi in na Trgu svobode. Prej je bil to premakljiv šolski okoliš in smo glede na število šolskih novincev določili, na katero šolo bodo vpisani. Trenutno bi nekoliko razbremenili oddelke, če bi te učence prešolali na OŠ Prežihovega Voranca. Kaj pa naslednjih pet let? V 1. in 2. razredu imamo le pet učencev, ki ne spadajo v naš okoliš, zato moramo iskati boljšo rešitev. Začasno bi morali spremeniti šolski okoliš. Kateri del bi začasno dodali OŠ Prežihovega Voranca, da bi glede na število učencev v razredu izenačili pogoje za delo na obeh šolah? Ob letošnjem vpisu učencev v 1. razred smo dali možnost vsem staršem, da otroka vpišejo v OŠ Prežihovega Voranca, a se nihče od staršev ni odločil za to možnost. Moti jih oddaljenost. Odkar stoji šola na Javorniku, se zdi vsem staršem nemogoče, da bi njihov otrok hodil v šolo Prežihovega Voranca. Ko je bila na Ravnah le ena šola, pa je bilo vsem umevno, da njihov otrok, ki stanuje na Javorniku, hodi na OŠ Prežihovega Voranca. Verjetno tega problema ne bi bilo, če bi bili obe šoli celodnevni! V šolskem letu 1983/84 bomo imeli oddelke z naslednjim številom učencev: razred 1.31,31,32 in15 v Kotljah 2.29,29,38 in 15 v Kotljah 3. 35, 35, 36 4. 35,36,34 5. 33,32,32 skupaj: 517 učencev in priselitev v novi blok, kar še ne vemo. Vpis v 1. razred: 94 učencev na Javorniku in 15 v Kotljah, to so le šoloobvezni otroci. Za to množico učencev je treba videti tudi pedagoške delavce in njihovo odgovornost za učni uspeh učencev. Kako naj uspešno delajo in uporabljajo sodobne učne metode pri 36 učencih v razredu? Ugotavljamo, da bi imeli v oddelkih dovolj učencev, če bi obiskovali našo šolo le učenci z Javornika in Šanc. Kaj lahko storimo, da za dve leti razbremenimo oddelke? — Prešolamo učence, ki ne spadajo v naš šolski okoliš — 29 učencev. — Prešolamo učenoe, ki stanujejo: na Šancah (27), na Brdinjah (18), v Kotljah z okolico (48), na Dobrijah in Selovcu (16). — Letos prešolamo vse učence 2. razreda iz Kotelj v 3. razred OŠ Prežihovega Voranca (15). — Prosimo starše in učence z Javornika, da se jih nekaj prostovoljno odloči za prešolanje (učenci od 1. do 5. razreda). —- Prešolati učence z Javornika in Šanc (37), ki ne jedo v šoli in hodijo na kosilo domov, nato se vračajo k pouku, kar pomeni, da imajo nekoga doma, oziroma urejeno varstvo v dopoldanskem času. Verjetno je ta rešitev najbolj sprejemljiva! -—- Ustvariti pogoje za 3. in 4. razred COŠ v Kotijab. V 5. razred bi se učenci iz Kotelj vpisali po želji na COŠ Koroški jeklarji, nekaj pa na OŠ Prežihovega Voranca. Vse to so kratkotrajne rešitve, kajti letošnji vpis v prvi razred je tak, da ta generacija že presega normativ 36. Skupaj z učenci iz Kotelj jih je v razredu že po 36 oz. 37. Upoštevani so le šoloobvezni otroci. Če pa upoštevamo še mlajše, ki imajo možnost vpisa v prvi razred, jih bo še nekaj več. Nimamo pa še podatkov o družinah, ki se bodo še priselile na Javornik. Karkoli bomo storili, je le začasna rešitev, vsakršen poseg bo boleč za otroke in starše, saj so se eni in drugi že privadili celodnevni osnovni šoli. NUJNO JE TOREJ RAZMIŠLJATI O TRETJI OSNOVNI ŠOLI NA RAVNAH! Katica Karadža Z D R A V J E SKRB ZA ZDRAVJE UŠES Uho je organ za sluh in ravnotežje ter je velikega pomena za pravilen razvoj in osebno človekovo srečo. Na zunanjem ušesu, to je na uhlju in sluhovodu, lahko nastanejo poškodbe, gnojna vnetja, tvori in lišaji. Za zaščito pred boleznimi zunanjega ušesa je potrebno redno umivanje ubljelv in sluhovoda s toplo vodo in milom ter skrbno brisanje vseh jamic uhlja in vdolbine za ušesom. Ušesnega masla iz sluhovoda ne smemo odstranjevati z lasnicami in podobnimi predmeti, ker lahko ranimo sluhovod ali celo predremo bobnič. Posledica tega bi labko bilo gnojno vnetje sluhovoda ali gluhota. V sluhovodu lahko nastane tudi čep ušesnega masla, ki zamaši sluhovod. Znak tega je šumenje v ušesu in slab sluh. V tem primeru je potrebna zdravniška pomoč. Tudi tujke iz ušes naj odstranjuje zdravnik. V srednje uho lahko zaidejo bolezenske klice skozi bobnič ali skozi Eusta-chijevo trobljo in nosno žrelne votline, posebno pri angini ali nahodu. Zrelo, nos in uho so namreč med seboj tesno povezani in vsaka okužitev enega izmed teh organov se lahko prenese na drug organ. Nastane vnetje srednjega ušesa, ki je lahko gnojno. Vnetje srednjega ušesa lahko pri mladih in odraslih povzroči tudi kopanje in skakanje v vodo ob prehladu. Če smo prehlajeni, se ne smemo potapljati. V notranjem ušesu je čut za ravnotežje. Nevajene motnje v tekočini ravnotež- KULTURA 2. FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA Družabnost nega organa pa povzročajo omotico. Gluhota in naglušnost je večinoma posledica okvare notranjega ušesa, slušnega živca in slušnih centrov v možganski skorji. Vpliv hrušča na sluh Hrušč zmanjšuje storilnost in povzroča naraščanje števila nezgod ter naglušnost. Hrušč so zvoki, ki nas motijo, kar pa je odvisno od našega razpoloženja in počutja, od naše občutljivosti in vrste dejavnosti. Če moč nadležnih zvokov preseže določeno mejo, bo to vsakogar motilo, saj so osnovne fiziološke in psihološke značilnosti ljudi večidel enake. Neredni šumi ter nepotreben in iznenaden hrup se nam zdi mnogo bolj neprijeten kot stalni in enakomerni ropot z nizkimi zvočnimi frekvencami. Ti nenadni ropoti nas jezijo, pretrgajo naše duševno delo, motijo zbranost, medtem ko nas stalni enolični šumi včasih pomirjajo. Tudi popolna tišina škodi človekovi duševnosti, kajti človek potrebuje tako imenovano slušno ozadje. Hrušča ne zaznamo samo s slušnim organom, temveč tudi z živčevjem. Posledica tega vpliva je porast bolezni srca in ožilja, razjed na želodcu in drugih sodobnih civilizacijskih ok- Zaščita proti hrušču Zaščita proti hrušču mora biti usmerjena na odstranjevanje vira nadležnih zvokov ali pa na njihovo zvočno osamitev. Preprečiti moramo predvsem nastajanje ropota, zato dajemo prednost tistim strojem, ki manj ropotajo. Namazani stroji manj ropotajo. Če hrušč nastaja v prostoru, ga bomo zmanjšali s posebnimi oblogami tal, sten in stropa, ki dobro vpijajo zvok. Okrog ropotajočih strojev lahko napravimo ohišje. Širjenje trušča lahko zavremo tudi s tem, da glasne stroje zberemo v enem prostoru. Vpliv ropota zmanjšujemo s primerno organizacijo dela, tako da je ropotu izpostavljenih čim manj ljudi. Če hrušč prodira v prostor od zunaj, je treba prostor zvočno osamiti s primerno debelimi in na poseben način izgrajenimi zidovi ter z dobro zatesnjenimi vrati in okni in z drugimi predpisanimi ukrepi. Pred škodljivostmi hrušča se lahko tudi posamično zavarujemo s tako imenovanimi antifoni. Pri nas so delavcem na razpolago zaščitna vata, čepki in ušesne školjke. Uporaba osebnih zaščitnih sredstev za sluh, kjer so predpisana, je obvezna. OTROK IN LETOVANJE Starši, posebno tisti, ki so pretirano vezani na svojega otroka, pogosto premišljujejo, kaj je koristneje in bolje zanj — preživeti dopust v družbi z njimi ali z vrstniki v kakšnem počitniškem domu. Kadar se sprašujejo starši razvajenega otroka, menijo strokovnjaki, da je zanj letovanje v družbi vrstnikov posebnega pomena. To se nanaša zlasti na predšolskega otroka pa tudi na otroke nižjih razredov osnovne šole. Obstajajo pedagoški, psihološki in sociološki razlogi, zaradi katerih se ta oblika letovanja priporoča, kajti letovanja so organizirana in programirana v pedagoškem, psihičnem, fizičnem in družbenem pogledu pod nadzorstvom odgovornih ljudi (pedagogi, psihologi, sociologi, vzgojitelji, zdravniki...) Na organiziranih letovanjih je režim življenja, delo in kultumo-zabav-ni program prilagojen spolu in starosti otroka. Tu se otrok sreča s koristnimi delovnimi, socialno-humanimi in kulturnimi odnosi, skratka, nauči se živeti v kolektivu. Pri tem spozna nove ljudi, sreča nove prijatelje. To bo posebno koristilo teže prilagodljivim otrokom. Le-ta bo v kolektivu popravil svoje večje ali manjše deviacije in se usmeril v pedagoško pozitivnem smi- V počastitev letošnjega praznika občine Ravne na Koroškem in 90-letnice rojstva Prežihovega Voranca je 7. in a. maja na Prevaljah potekal letošnji drugi mednarodni festival industrijskega, obrtnega in etnološkega amaterskega filma, ki ga je pod patronatom UNICA pripravil in izvedel Koroški kinoklub Prevalje. Uradne otvoritve festivala in projekcije nagrajenih filmov v prevaljskem Družbenem domu se je udeležilo precejšnje število ljubiteljev amaterskega filma — med njimi tudi Ciril Štern, konzul republike Avstrije v Ljubljani. Kot na prvem festivalu, tudi na letošnjem strokovna žirija (v njej so bili: Stanka Godnič, Tone Frelih, Momir Matovič, Mitja šipek, Naško Križnar, Emil Mlakar in Reinhold Tscheck) ni imela lahkega dela, saj so filmi (66 jih je prispelo na festival) obravnavali in prikazovali predvsem človekov prosti čas in njegovo delo. Nagrajeni filmi Grand prix in zlato plaketo je dobil film Oasis 79 Rolfa Mandolesija iz Italije, srebrno plaketo film Akva Fritza Leisinga iz Zvezne republike Nemčije, bronasto plaketo je dobil film Na poti v civilizacijo Hansa-Diterja Kaemmererja iz Zvezne republike Nemčije, zlato plaketo za scenarij je dobil film Red in disciplina Miša Coha iz Ljubljane, za idejo film Ayua, za režijo film Vikend Zetovi Milivoja Unikoviča iz Kovina, za kamero film Brigadata Todorja Vaseva in Asena Tichova iz Bolgarije, ** montažo film Niti Franca Kopiča. » Maribora in za ton film Oasls 79.P°' sebno nagrado Slovenskega etnološkega društva je za najboljši etnološki film prejel Cvetna nedela avtorjev Ignaca Mlakarja, Mirka Murija 1“ Stanka Ciglerja — članov Koroškega kinokluba. Nagrado obrtnega združenja RaYJ"; za najboljši obrtni film Je prejel Hm) Fraulein, aber bitte mit Georga Preininga iz Avstrije. Nagrado Unice za film, ki najbolje prikazuje povezovanje, solidarnost in humane odnose med ljudmi in narodi sveta, je dobu film Der Bankerl-Simel Toma 7Vin-klerja iz Zvezne republike Nemčije. Nagrado železarne Ravne za film, K! najbolje prikazuje določen delovni proces, je pripadla filmu Das supra-leitende Kabel Hansa Georga Der-mouza iz Avstrije. Nagrado skupščine občine Ravne za film, ki na najbou human način prikazuje človeka, njegovo delo ter življenjsko okolje. 3® dobil film Casa de Piatra Luciana Ionica iz Romunije. Diplomo Slovenskega etnološkega društva za etnološki film pa je prejel film Dinnyesek Tarija Janosa iz Madžarske. F. Rotar RAZMIŠLJAM O MLADINSKEM GLEDALIŠČU slu. V času letovanja ima otrok tudi priliko, da se izkaže, da tekmuje z drugimi ... Važno je, da starši spoznajo prednosti letovanja otrok v raznih počitniških domovih in ga tudi pripravijo, da se otrok zanj navduši. Otroka je treba prepričati, da mu bo tam lepo, da bo preživel čudovite dni v igri, zabavi, tovarištvu, v koristnem in zanimivem delu v družbi svojih vrstnikov, vzgojiteljev in drugega osebja otroških domov. Otroku moramo naročiti, da se lepo vede, da je poslušen in tovariški. Treba ga je spomniti na dopisovanje z roditelji, naj pa ne pozabi tudi svojih prijateljev in najožjih znancev. Slovo staršev od otrok naj ne bo »cmeravo«, kajti to bo vzrok za otrokovo žalost. Na pot bo šel izgubljen in nesrečen za razliko od otrok, ki se poslovijo veselo od svojih razumnih staršev, prijateljev in znancev, ki otroku naročajo: »Preživi počitnice najlepše, kakor moreš!« ali: »Verjemi, da ti bo prelepo!« Starši, ali bomo zmogli? Poskusimo! S tem bomo veliko naredili za svojega otroka pa tudi sami bomo laže preboleli nekajdnevno ločitev. Referat za zdr. vzg. O »zapostavljenem gledališču«, bi lahko zapisali v podnaslovu, In to Iz več razlogov, ki jih bom skušal pojasniti. Program OZKO Ravne za leto 1983 daje gledališču prednost. Sezona je že pri kraju, prednostne naloge pa naše gledališče še ni Izpolnilo. Strokovne službe OZKO in odbori morda to dejavnost ocenjujejo drugače kot jaz, saj mi v nasprotnem primeru tega razmišljanja ne bi bilo treba pisati. Zal njihova poročila kažejo samo dobre strani, ne pokažejo pa slabosti, ld jih imamo mnogo več, kot smo pripravljeni priznati. Storili smo že pomemben korak k spreminjanju stanja, ko smo priznali, da je naše gledališče, predvsem mladinsko, v nezavidljivem položaju. Zdaj bi morali stopiti še korak dalje in odpraviti slabosti, ki spremljajo to dejavnost, ne pa, da se zadovoljimo z današnjim stanjem. Zapisali smo: Gledališče ima prednost. Kakšno prednost? Kdaj bo prišel čarovnik in zamahnil s palico, da se bodo prebudili v naših šolah, krajevnih skupnostih, da bodo odrasle gledališke skupine ustanovile svoje podmladke ...? Letos v aprilu smo spravili pod streho občinsko revijo NASA BESEDA 83, ki je dala (spomnimo se še enkrat) naslednjo bero: OS Prevalje: Leopold Suhodolčan, Figole fagole COS Koroški jeklarji Ravne: S. Reis-mer, Saj si vendar punca KUD Leše: Rudi Mlinar, Naj večje odkritje Sodelovali sta še dve skupini z lutkovnima predstavama. Je to veliko ali malo? Rekel bi — malo. Predstavile se niso niti vse šole v občini. Skupina, ki jo vodim, je že vrsto let edina, ki izhaja iz krajevne skupnosti in ne iz šolskega poslopja. Odrasle igralske skupine še vedno niso spoznale, da si le z vzgojo podmladka lahko omogočijo nadaljnje delovanje. Izjemno redki so primeri, da odkriješ talent pri odraslem človeku, ki še nikoli prej ni stopil na odrske deske. Razen tega so skupine, ki so sodelovale na letošnji Naši besedi, odigrale zelo malo predstav — le naša jih Je igrala več. Tako občinstvo ni spoznalo njihovega dela in ga ni moglo sprejeti ali odkloniti. Ob vsem tem naša skupina nc prizna regularnosti letošnji reviji Naša beseda. Gledališke revije imamo tudi zato, da izberemo predstavo, ki se bo uvrstila na področno srečanje. Strokovni sodelavec ZKOS sl je ogledal vse predstave (razen ene lutkovne), nakar Je menil, naj gre naprej naša predstava, odpraviti moramo le nekatere slabosti. Naša skupina z menoj vred ni imela velikega upanja, da se bo uvrstila naprej. Mi igramo za gledalce in veseli smo, če dosežemo dober odziv. znam pa, da sem bil dobre ocene o0~ jana Čebulja vesel; potrdila je moj® prizadevanje, da dosežem pri delu » skupino določeno mero sproščenosti m svobode igralcev. Ker pa sem za vse sam, se moram sprijazniti s tem, ®8 nimamo dobre scenske, lučne in g*8*' bene opreme, če hočem, da bo skupi' na še delovala. Zame je najpomemD' nejša vzgoja igralcev, kajti le z izk“' šenimi igralci bomo pozneje lam|” premagali tudi težave, ki jim zdaj se nismo kos. . Po reviji smo nenadoma zvedeli, os se nekateri z oceno Bojana čebuli" niso strinjali. Ze to, da bi bili ^ boljši od skupine COS Koroški jeklar' Ji, po njihovem ne bi bilo normam®-Da bi spodbili vse, kar smo ustvarim so namigovali, da Je besedilo naše USJ® neprimerno, da ni vzgojno in podoo' no. „ Besedilo Največje odkritje, ki srno ga igrali, je bilo objavljeno v revu Mentor, št. 3-4, 1983, kjer je zapisan^ tudi strokovna ocena, ki pa ne °mT nja, da bi bila igra kakorkoli neprimerna. Tako se je področne revije v Rod« ljah udeležila igralska skupina Koroški jeklarji, in to s predstavo, Jo Je prikazala na občinski reviji * lani. Ce bi imeli mi že prej namen I® upanje, da se bomo uvrstili na P°r" ročno revijo, bi preprečili nastop skupine, saj bi morali letos na re’ oaj «1 IUW1[*,* .-.UH ‘. — . — prikazati le letošnjo dejavnost. Top če smo se kljub temu uvrstili mi, ® so mi to zagotovili ljudje, ki jinjj menim, smem verjeti, in sem o ten že obvestil igralce, ne bi smeli čitve spremeniti in me napraviti z lažnivca. S takšnimi postopki spodkopavam® temelje, na katerih bi morali gra“.’, naše mladinsko gledališče. Tudi ' čitev leške skupine, da ne bo več so* delovala na podobnih revijah, 1 morda rušilna poteza, opozarja pa n, to, da se slepomišenje ne izplača. Sju je v nasprotju z letošnjim namen®" poživiti gledališko dejavnost mladim Ni namreč vedno prav delati po " niji najmanjšega odpora. Da se n zameriš nekaterim, žrtvuješ nekog8' ki bo morda ostal tiho. Močno dvomim, da na dejavnosti manjših krajih gledamo enako kot centrih. Vse preveč tudi poveličujem yse tuje, domače pa ni nič vred"®-Ce bi posvetili vsaj polovico tolik pozornosti domačim skupinam kot g®_ stovanjem, bi imeli zdaj v občini ® set igralskih skupin, ne pa tri. Seveda, laže je odšteti milijone K®« pa najti prijazno besedo in pom®! (mentorja) za domačo skupino. Sam® denar še ne bo poživil dejavnosti o8 ših društev. Dobro delo gledališke^8 odbora (ki spi spanje pravičnega), P®^ moč na terenu, dobri programi, prej® vsem pa usposabljanje doma lab* Harmonikarji so se razživeli Popravijo klavrno stanje v naši mla-Otoski gledališki dejavnosti. • ki odbor je imel letos eno m° sejo. Sam nisem njegov član, Pa menim, da bi mu lahko koristil. vo ,morem glodati samo ozko na delo _Y°J® skupine. Kakovost naše skupine hL . dvignila samo ob boljšem delu rti?®1*1, p°trebno je trdo in vztrajno delo vseh. Nismo še uresničili cilja, ki smo si nastavili, da. bomo namreč poživili nik dejavnost v občini. Dosegli sa bomo le, če bodo sodelovali ljudje, * so s srcem za gledališče. Morali orno priznati, da ni naša prioritetna naloga, da se trkamo po prsih s tujimi uspehi, sami pa silno malo naredimo za boljše delo naših igralskih skupin. Na to še pomislimo ne, da bi ustanovili kako novo skupino. Niti na to, da bi vsaj tisto malo, kar imamo, znali javnosti primerno predstaviti. Le redko se v našem časopisju pojavi zapis o delu v kakšnem gledališču (predvsem mladinskem). S tem zapisom se nisem hotel hvaliti, niti nisem nameraval koga žaliti. Želim le, da bi se kdo zamislil, kaj je prioriteta v našem gledališkem življenju. Morda je le kaj več, kot počnemo sedaj. Hudi Mlinar Dnevni red: Naša beseda 83 — gledališki del. Po 'ogledu predstav 10. 3. 1983 je bil v NAMI razgovor z ustvarjalci. Predstave si je ogledal in o njih spregovoril tovariš Bojan Čebulj iz Maribora. Resnično je tovariš Čebulj o igri tovariša Mlinarja imel veliko dobrih besed, tako o tekstu kot o igralski izvedbi, čeprav je opozoril, da je potrebno nekatere stvari še dodati (3. dejanje). Ni pa Bojan Čebulj na tem razgovoru določil predstave, ki bo »šla« na področno srečanje. To tudi ni bila njegova naloga. Tudi nihče drug ni tovarišu Mlinarju na ta dan, ne kdaj pozneje mogel obljubiti, da bo ravensko občino na področnem srečanju zastopala njegova skupina. O tem so razpravljali na seji odbora Področnega združenja gledaliških skupin Slovenije za SV Slovenijo v Mariboru 28. 3. 1983. Do tega dne nihče ni mogel vedeti, kdo »gre naprej«. Strokovna služba se je vseskozi trudila, da bi se področnega srečanja udeležili dve skupini (prioriteta) iz naše občine. To je bilo seveda odvisno od gledališke bere v drugih občinah in od V mesecu maju se je v Mežiški dolini zvrstilo več glasbenih prireditev. 13. maja je imel v Družbenem domu na Prevaljah moški pevski zbor Vres svoj 12. letni koncert. Vres je zbor, ki že 13 let resno dela, dosega lepe uspehe in redno obnavlja svoj program. Letošnji koncert je deloval umirjeno, ni bil eden tistih, ki dvignejo poslušalce, vendar mu ne moremo oporekati kvalitete. Morda je pevcem tokrat le nekoliko manjkalo ognja, ki sicer ta zbor odlikuje. MPZ Fužinar je svoj 8. koncert 20. maja ob dnevu mladosti in šentviškem pevskem taboru posvetil predvsem svojim zvestim poslušalcem. Skrbno se je pripravil zanje in hvaležnost dvorane v Titovem domu je bila velika. Navdušil je izbor pesmi, od Madžarov in Rusov do Gotovca in naših domačih, pokazala pa se je tudi kakovost s prekaljenostjo kot posledica trdega dela in strtih ovir tega našega zbora. V nedeljo, 22. maja, se je glasbenim sladokuscem v Mežici in na Prevaljah predstavil Slovenski oktet z renesančnimi in slovanskimi liturgičnimi skladbami. Spremljal ga jo orgelski mojster Hubert Bergant, ki je zaigral nekaj samostojnih skladb. Pevci in orglar so dokazali svoje mojstrstvo, zapete in zaigrane skladbe so se ujele z ambientom — koncerta sta bila v cerkvah — v ubrano celoto, ki navdušuje in oplaja v poslušalcih občutek lepega. Poraja željo, da bi se taka doživetja še ponovila. Poseben večer je bil 2,4. maja v Likovnem salonu s študentom II. letnika akademije za glasbo v Ljubljani, pianistom pri prof. Aciju Bertonclju, Markom Letonjem. Igral je Bacha, Beethovna, Chopina, Brahmsa, Ramovša, Gershwina in neomajno navdušil s svojo nadarjenostjo. Iz nje in zavzetega dela se obeta dober umetnik. Naši mladi oevci so se predstavili občinstvu v Mežiški dolini na dveh velikih prireditvah. Pevski zbori osnovnih šol so imeli svojo revijo v četrtek, 19. maja. v Družbenem domu na Prevaljah. Peli so pesmi različnih težavnostnih sto- organizacijskih možnosti organizatorja (ZKO Radlje). Zal nismo uspeli, odbor področnega združenja je po predlogu tovariša Čebulja izbral skupino COS Koroški jeklarji. Res je, da je igra še iz lanske sezone, vendar na lanski NASI BESEDI ni bila »strokovno ocenjena«, tako so imeli vso pravico igro letos ponoviti. Pismeno smo bili o izboru obveščeni 7. 4. 1983. Vse druge trditve in sklepanja tovariša Mlinarja pa so premalo konkretna in zelo enostranska. Nanje se nam porajajo le vprašanja: KDO, KJE, KDAJ, KAJ je rekel ali zapisal. Le odkrito in jasno razčiščevanje lahko obrodi dobre sadove. Seveda še nismo uresničili zastavljenega cilja in verjetno ga tudi ne bomo nikoli; in prav je tako. Kajti tudi cilj (cilji) se morajo spreminjati, drugačiti. Borba za uresničitev samo določenega cilja (recimo, udeležiti se določenega srečanja) ima lahko silno negativne posledice. Včasih je lahko trenutni (ne)uspeh zelo boleč, še posebej, če nimamo ob tem novih ciljev. Alojz Pikalo penj, tudi ubranost ni bila pri vseh zborih enaka. Pa saj ne gre za to. Veseli smo, da tudi naša šolska mladina išče svoj kulturni izraz v zborovskem petju. Sprašujemo pa se, ali je bil res samo četrtek kriv, da je bilo zanimanje za to pevsko manifestacijo tako bledo. V tednu mladosti so peli cicibani — mali šolarji in nekaj sredinčkov — iz vseh vrtcev občine Ravne. Nastopili so v Crni, na Prevaljah in na Ravnah. Na vseh koncertih so bili izjemno toplo sprejeti in tudi občinstva jim nikjer ni manjkalo. Tako so najmlajši pevci in njihovi poslušalci dostojno proslavili dan mladosti in se poklonili Titovemu spominu. Ob izidu 10. zvezka Prežihovih zbranih del je bil v Studijski knjižnici 27. maja razgovor z njegovim urednikom Dragom Druškovičem. BOŠTJANOVE KOROŠKE DOMAČIJE V LJUBLJANI 6. maja 1983 so v galeriji Delavske enotnosti v Ljubljani odprli razstavo slik Franca Boštjana »Partizanske domačije na Koroškem«. Pripravili so jo odbor za pohod po poteh partizanske Ljubljane, odbor IV. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije in Delavska enotnost. Razstava je bila uvod v praznovanje dneva osvoboditve Ljubljane. Boštjan je predstavil Ljubljančanom trideset pastelov, na katerih je upodobil koroško pokrajino in kmečko arhitekturo domačij, ki so bile tesneje povezane s partizanskim bojem v naših krajih. Na otvoritvi je navzočim, med njimi sta bila tudi Lidija Sentjurc in Pavle 2aucer-Matjaž, o Boštjanovem slikarstvu in predvsem o razstavljenih slikah spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin, ki je poudaril, da »so predstavljene kompozicije kljub Boštjanovemu močno osebnemu gledanju na svet in življenje zvest dokument zgodovinskega obdobja NOB na Koroškem«. Z Boštjanovimi slikami se je Ljubljani predstavil del Koroške. M. P. Razmišljanje o mladinskem gledališču Ni moj namen polemizirati s član- Huuija Mlinarja, raa bi le dodal n®kaj misli, lakoj na začetku moram zapisati, “ se z mnogimi njegovimi trditvami žal noma striniam, bkrati pa mi je ai, da je njegovo pisanje tam, kjer i moralo biti konkretno in dokumentirano, preveč splošno. " gledališču kot prednostni nalogi, kun ^e’ aa v Programih Zveze BioaUrn organizacij zapisano, da ima siedališka dejavnost prednost (pred . To je načelna opredelitev in Mavljenost vseh v ZKO (odbora, predsedstva, konference in tudi de-iav°0V v str°kovni službi), da tej de-P°svetlJ° več pozornosti kot Pa seveda še ni zagotovilo, da tda *a zvrst ljubiteljskega utsvarja-Ja Zares v eni sezoni razcvetela. j~ajti čarovnika ni, je le pripravlje- ali nepripravljenost za to delo v trd *n v krajevnih društvih. Je le trm del° posameznikov in skupin, t "'asto vztrajanje pri tem plemeni-am, a v teh časih zares nehvaležnem Početju. ^‘Prednost gledališča« je le dana “‘Post, ki jo je treba šele izkoristiti. •Mnost, da bomo v okviru ZKO mi j,o vili sredstva za, recimo, pet irjadinskih gledaliških predstav, da omo pokrili stroške za štiri predsta-* odraslih skupin, ne samo za *»o itd. , ?al ta možnost v preteklosti ni bila korlščena, saj Imamo iz leta v leto ,,,nJ Predstav v okviru srečanja gle-ahških skupin občine. Prednost pomeni tudi, da bomo lz-. raževali za to dejavnost več ljudi, na ?ako jih pripraviti, da se bodo aeleževali seminarjev?! n * celoti se strinjam s tovarišem Mli-skik m’ da letošnja bera mladin-r/ivPredstav zelo skromna, pri od-ashh je le malo drugače: eiT" , mladinske predstave, od tega a iz lanske sezone, tee predstave odraslih skupin, od ga dve iz lanske sezone. To oh - Pa za letos še ni vse, saj se nam “etajo še nove premiere. Zal se nese, e stvari ne dajo stlačiti v kalup hnrt e ali občinskega srečanja. Pa nič stvaria' glavno ^c’ da nastajajo nove linV^ KUD Prežihov Voranc priprav-*.flo Prežihove Samorastnike, v Crni nm ,,1° »za turistični teden« Jova-di-n ve Generacije, vaditi je začela bivi s*ta skupina KUD Bratstvo. Ce tem i stvari pripeljali do konca v leto u' 130 to zares bogato gledališko daie komo uspeli pridobiti še kandi-n ? za gledališko izobraževanje (3 ali m_in ^e bomo uspeli izpeljati tudi k®“Občinski seminar za začetnike, lahvm bomo v poročilih za leto 1983 oko brez pretiravanja zapisali, da je Imela domača gledališka dejavnost prednost. O gostovanjih pa tole: Ni večje napake, kot zapreti se v svoje krajevne (ali še ožje), občinske ali kakrsneKoii druge (ne. samo prostorske) meje. Soočiti se z dosežki drugin, tudi poklicnih skupin, je pot rasu m napredka. Predvsem soočiti se z boljšimi. Zal mnoge naše skupine (ne samo gledališke) to odklanjajo. Ce želimo resničen napredek, potem je za nas nevzdržna parola »Važno je, da sploh še kaj delalo« ali »Veseli bodimo (bodite), da hočejo (peti igrati, plesati itd.)«. Ljubiteljska dejavnost ni in ne sme biti zatočišče diletantizma (šušmar-stvo, neznanje, površnost, nevednost). Za vsako, na videz še tako nepomembno kultumoumetniško delovanje, je potrebna visoka strokovna podkovanost. V programih ZKO za leto 1983 ni pretirano načrtovanih gostovanj (le ob Borštnikovem srečanju v Mariboru), tako da bi lahko nekaj denarja, ki ga sicer namenjamo gostovanjem, ostalo za kakovostne domače skupine. Med zapiranje sodi tudi nesprejema-nje pomoči. Mnogi, ki vodijo to ali ono skupino, so, žal, preveč zaverovani v svoj prav in le redko sprejmejo ponujeno pomoč, zahtevajo je nikoli ne. Tako je nesodolevanje med posameznimi skupinami ena najhujših hib našega ljubiteljskega delovanja. Zapiranje v društvene in krajevne plotove. O regularnosti revije pa tole: Revija oziroma srečanje mladinskih gledaliških skupin pod naslovom Naša beseda je tradicionalna, torej je vsako leto. Tako že ta hip vemo, da revija drugo leto bo! V rokovniku ZKO za leto 1983 je natančneje opredeljen čas srečanja od 7. do 13. 3. 1983. Rokovnik je bil poslan društvom in skupinam septembra 1982. Srečanje je bilo 10. 3. 1983, torej je bilo pravočasno in dovolj natančno načrtovano. Poziv za prijave je bil razposlan 25. 2. 1983 vsem mladinskim In pionirskim skupinam. Odbori so o reviji razpravljali. X. 1. seja odbora za gledališko dejavnost 25/11-1982 Dnevni red: Program dela v 1. 1983 2. seja odbora za gledališko dejavnost 17. 2. 1983 Dnevni red: Naša beseda 83 — gledališki del Srečanje gledaliških skupin občine Ravne XI. 1. seja odbora za MKUD in PiKUD 14. 10. 1982 Dnevni red: Program dela v letu 1983 2. seja odbora za MKUD in PiKUD (skupaj z gledališkim odborom) 17. 2. 1983 KULTURNA KRONIKA Železarska domačija NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI 3587/558/1 Smajič N., Intenziviranje razogljičenja med vakuumsko oksidacijo nerjavnega jekla in vpliv na njegovo čistočo I. del. 1981. 3587/559/1 Koroušič B., Optimizacija dezoksidacije jekel, I. del 1981. 3587/562 Prešern V., J. Wohinz, A. Rozman, Praktična uporaba sintetičnega tališča v obliki zelenih pe-letk v E — jeklarnah 1982. 3587/563 Koroušič B., Rozman A., B. Dobovišek, Določevanje algoritmov za kontrolo vsebnosti Al s kisikovo sondo 1982. 3587/564 Vodopivec F., J. Žvokelj, A. Rodič, J. Rodič, Vpliv temperature valjanja na velikost avstenitnih zrn v jeklih za cementacijo vrste Č 1221, 4320, 4720, 5420 1982. 3587/565 Vodopivec F., M. Gabrovšek, J. Žvokelj, Procesi med vročim valjanjem konstrukcijskih jekel 1982. 3587/566/1 Prešeren V., Stifter V., J. Arh, Uvedba novih pomožnih materialov v Slovenske jeklarne, I. del 1982. 3587/567 Osojnik A., Kranjc I., Šinigoj M., Določevanje aluminijevega nitrida v jeklih 1982. 3587/568 Roethel F., Raziskave vpliva notranjih napetosti na porazdelitev mikro razpok po prerezu elektro-erozijske obdelane površine 1982. 3587/569 Leskovar P., Raziskave integritete površin torzijskih osi, I. del 1982. 6871 Rakin M., Zavarivanje i srodni postupoi 1981. 6872 Naučno i tehničko-tehnološki razvoj Jugoslavije do 2000 godine 1982. 6873/a Pavlovič M., Merni instrumenti i sistemi. Opšta razmatranja o mernim sistemima i instrumentima 1980. 6873/b Pavlovič M., Merni sistemi i instrumenti. Merenje temperature 1980. 6873/c Bulatovič J., Merni sistemi i instrumenti. Statistička obrada re-zultata merenja 1982. 6874 Rocco F., Teorija in praksa raziskovanja marketinga 1982. 6875 Strgar N., Ocena komuniciranja s tržiščem v delovni organizaciji Železarna Ravne 1981. 6876 Beaman D. R., J. A. Isasi, Electron Beam Microanalysis 1974. 3587/570 Torkar M., F. Vodopivec, M. Jakupovič, Topnost žvepla v avstenitu pri strjevanju in nastajanju sulfidnih vključkov s precipita-cijo v trdnem 1982. 3587/571 Arzenšek B., L. Kosec, L Kos, A. Goreč, Vlečenje orodnih jekel pri povišanih temperaturah 1982. 3587/572 Kveder A., V. Karner, Inter-kritično žarjenje jeklene litine za poboljšanje žilavosti opreme za verige 1982. 3587/573 Sicherl B., + sodelavci, Izkoriščanje odpadnih toplot metalurških pirotehničnih agregatov 1982. 3587/574 Žvokelj J., Malociklično utrujanje kovin 1982. 3587/575 Debelak M., D. Tomazin, P. Bralun, Vpliv dodajnih elementov' na primarno in sekundarno kristalizacijo pri konti litju 1982. 3587/576 Seljak Z., Avtomatizacija strege velikega kalilnega stroja v TOZD Vzmetarna 1982. 3587/577 Peklenik J., Razvoj celične proizvodnje 1982. 3587/578 Gašperšič B., Rekuperativni prenosnik toplote 1982. 3587/579 Svetovanje na področju izdelave kovaških orodij 1982. 3587/580 Dekleva J., Razvoj optimizacijskih metod v proizvodnih procesih 1982. 3587/581 Kmetič D., F. Vodopivec, M. Torkar, Raziskave in razvoj jekel za kontrolirano kovanje 1982. 3587/582 Peklenik J., Razvoj računalniških metod za konstruiranje z računalnikom 1982. 6877 Hanc A., Projekti v organizacijah združenega dela 1982. 3587/583 Rozman S., M. Hohnjec, Tehnološki pogoji zagotavljanja kvalitete livarskega peska iz nove separacije TERMITA 1982. 3587/584 Jager R., V. Uršič, V, Lapajne, Raziskava tehnologije priprave in uporabnosti livarskega peska iz novih nahajališč v Moravski dolini 1982. 3587/543/11 Glogovac B., Razvoj dinamičnega modela za vodenje ogrevne peči s procesnim računalnikom II. 1982. 3587/585 Rozman S., R. Tomič, Kompleksne raziskave bogatenja molibdena, kobalta, volframa in vanadija 1982. 3587/586 Lamut J., Vpliv sestave žlindre v elektropeči na obrabo obzi-dave 1982. 6878 Uranc F., Vpliv toplotne obdelave na žilavost bainita Cr — W — V jekel 1982. 6879 Simonovič M., Kalič D., Pravica P., Buka. Štetna dejstva, merenje i zaštita 1982. 6880 Jeglič A., Drnovšek J., Fefer D., Procesna merilna tehnika 1981. 6881 Ribarič S., Arhitektura mikropro-cesora 1982. DEJAVNOST 2ELEZARJEV V MAJU 30. aprila in 7. maja smo v Družbenem domu na Prevaljah izvedli prvenstvo železarne v kegljanju za moške in ženske posamezno. Prvega dela na 50 lučajev se je udeležilo 70 moških in 13 žensk, v drugem delu na 100 lučajev pa je izpolnilo normo 180 podrtih kegljev 42 moških in normo 125 podrtih kegljev 9 žensk. V finalu so moški imeli 100 lučajev, ženske pa 50, uvrstili pa so se tekmovalci takole: Moški: 1. Leopold Kadiž, TOZD Pnevmatični stroji, 2. Adi Gruber, TOZD Industrijski noži, 3. Jože Trefalt, TOZD Jeklolivarna, 4. Marjan Šteharnik, Gospodarjenje, 5. Albin Kapel, TOZD Valjarna, 6. Leopold Rane, TOZD Industrijski noži, 7. Jože Rahten, TOZD TRO, 8. Ivan Mlačnik, TOZD Industrijski noži, 9. Danilo Sovič, TOZD Stroji in deli, 10. Drago Lešnik, TOZD SGV. Zenske: 1. Metka Jevšnikar. TOZD Jeklarna, 2. Jožica Taks, Računovodstvo, 3. Krista Kopmajer, TOZD Komerciala, 4. Silva Fink, TOZD TRO, 5. Fanika Stefanovič, Gospodarjenje, 6. Ana Arnold, Gospodarjenje, 7. Franja Mlakar, KSZ. Tekmovanje in sojenje je izvedla Koroška območna kegljaška skupnost Ravne, kegljišče pa je dala na razpolago KS Prevalje. Ob tej priložnosti obema hvala. Maja smo tudi nadaljevali s tekmovanjem v rokometu. Od prijavljenih ekip so 3 odpovedale sodelovanje In po sklepu tekmovalne komisije smo nadaljevali s 7 ekipami po sistemu vsak z vsakim. Tekme so vsak ponedeljek od 19.30 do 22.30 v organizaciji in pod vodstvom rokometnega kluba Fužinar. Organizator rekreacije 6882 Nikolič Lj. N., M. V. Petrovič, Opasnost i zaštita od električne struje 1979. 6883 Nemec V., Metodologija strateškega planiranja 1979. 6884 Nemec V., Ocenjevanje uspešnosti in učinkovitosti OZD 1983. 3587/587 Letno poročilo 1981. 6885 Trstenjak A., Temelji ekonomske psihologije 1982. 6886 GNG Gradbene norme 1979. 6887 Drobnjak D., Fizička metalurgija. Fizika čvrstoče i plastičnosti 1981. 6888 Sedmak S., Elementi mašina i aparata 1979. 6889 Mladenovič S., Korozija materi-jala 1978. 6890 Burke J., Kinetika faznih transformacija u metalima 1980. 6891/1 Moffatt G. W., G. W. Pearsall, J. Wulff, Strukture i osobine ma-terijala, I. knjiga — Strukture 1975. 6891/11 Brophy J. H„ Rose M. R„ Wulff J., Termodinamika strukture II. del 1976. 6891/III Hayden W„ Moffatt G. W„ Wulff T., Mehaničke osobine III. del. 1982. 6892/1 Krotiti E., Mašine elektroure-daji i automatika u metalurgiji I. 1977. 6893 Dordjevič S., Elektrometalurgija I. in II. 1972. 6894 Kalibrovanje valjaka u valjaoni-cama 1976. 6895 Ilič I., Odabrana poglavja teorije i proračuna kinetike metalurških reakcija 1974. 6896 Spasič M., Vučurovič D,, Teorija metalurških procesa I. in II. 1982. 6897 Brankovič M., Markovič S., Live-ne legure železo ugljenik 1980. 6898 Technologie des Walzens, Mes-sens und Priifens 1981. 6899/1 Enciklopedija zaštite na radu medicine i higijene rada Tom 1. 1982. KOVAČI SO KEGLJALI V tekmovanju med oddelki smo se kovači pomerili v kegljanju na 50 lučajev (25/25) na kegljišču Lečnik. Tekmovanje je potekalo od 10. do 24. 4. 1983 in se ga je udeležilo 36 tekmovalcev, s sodnikom tekmovanja Stankom Prinčičem. Za uvrstitev oddelka amo sešteli tri najboljše rezultate. Zmugal Je oddelek težke kovačnice s 621 podrtimi keglji, drugi je bil oddelek Pl" in vodstva s 581 podrtimi keglji, tl etje in četrto mesto s 530 podrtimi keglji sta delila oddelka žarilnice in adjustaže ter avtomatska kovačnica, zadnje mesto pa Je osvojila lahka kovačnica in krčilnl stroji s 522 podrtimi keglji. Tekmovali smo tudi za posamezne uvrstitve. Rezultati: 1. Silvo Belaj, 2. Stanko Prinčič, 3. Vlado Kotnik, 4. Rajko Ce-govnik, 5. Oto Sumer, 6. Martin Jazbec, 7. Milan Lužnik, 8. Ivan Kuzma, 9. Vlado Jakovac, 10. Avgust Založnik. Rajko Cegovnik PARTIZANSKI MARS PO POTEH OKUPIRANE LJUBLJANE Ekipa železarne Ravne, ki že nekaj let uspešno nastopa v isti postavi: Alojz Gologranc, Delovna skupnost za gospodarjenje, Mirko Krančan, TOZD Transport, in Alojz Mlinšek, TOZD SGV, se Je 9. maja udeležila 27, partizanskega marša po poteh okupirane Ljubljane. V kategoriji veteranov se je med 72 ekipami s časom 2:08.00 uvrstila na odlično šesto mesto. Poseben fenomen predstavlja najstarejši član ekipe Alojz Gologranc, ki se je kot edini tekmovalec udeležil vseh do sedal organiziranih partizanskih maršev v Ljubljani. Ekipa železarjev, ki nas Je tako uspešno zastopala v Ljubljani, pa se Rekreacija in šport JAKOB ŠPILER Dragi sodelavec Jaki V četrtek zjutraj, ko smo pri-šli na delo, nas je presunila vest, da te ni več med nami. Še posebej nas je prizadelo to, da te je doletela kruta usoda tako mladega. Ni še dolgo, odkar si začel delati v naši sredini. Med nas s} prišel pred dobrimi desetimi !etl kot mlad kvalificiran orodjar-Nikakor se ne moremo sprijazniti z mislijo, da te ni več med nami. še vedno te imamo pred seboj kot pridnega sodelavca, predanega naši socia itični družbi. Boril si se za uveljavitev in napredek delavskega razreda, toda že na začetku tvoje poti te je ujela neusmiljena in kruta bolezen, za katero znanost še nima uspešnega načina zdravljenja. Vse do začetka bolezni si marljivo delal na svojem delovnem mestu ter se obenem aktivno vključeval v življenje tozda Industrijskih nožev. V tvoji kratki delovni dobi si mnogo Prl' speval k uspešnemu delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij našega kolektiva. Zelo smo bili veseli, ko si se uspešno spoprijel s svojo prikrito boleznijo ter ponovno prišel med nas. S tvojim pristankom smo te poslali na poklicn0 rehabilitacijo, ki si jo uspešno končal avgusta 1982 kot strojni delovodja. Medtem te je zelo prizadela nenadna smrt obeh staršev. Kljub težkim udarcem usode si ponovno prišel med nas ® polno mero upanja, zagnanost) ter delovne vneme. Sprejel Si dela in naloge »referenta z® samoupravo«. Marsikaj si uredil na tem delovnem mestu, toda tvoje delo je ostalo nedokončan0- Slabih pet mesecev si bil m®? nami po končani poklicni rehabilitaciji. Zavedali smo se, da sj bolan, vendar si nihče ni moge predstavljati, da boš tako hitr° odšel od nas. V spominu te bon)0 ohranili kot dobrega tovariša ih marljivega sodelavca. V imenu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter vseh sodelavcev TOZU Industrijski noži se z bolečino v srcu poslavljamo od tebe, tvojim najbljižjim pa izrekamo iskren0 sožalje. KADROVSKA GIBANJA OD 23. 4. DO 27. 5. 1983 tozd -del. skupnost SKLENILI DEL. RAZMERJE SKUPAJ FLUKTUACIJA SKUPAJ PLAN ŠTEV, DEL. DEJ, ŠTEV, ŠT. ZA P. INVAL. ŠTEV,DEL, V POSTOPKU I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO ODPOVED BREZ ODPOV. JLA DRUGO jeklarna 9 9 3 1 4 392 379 49 10 JtKLOLIVARNA 2 2 1 1 P 530 527 71 17 VALJARNA 3 1 4 440 429 54 8 KOVAČNICA 2 2 1 lv 285 283 27 5 JtKLOVLEK 1 1 104 101 14 - Kalilnica 51 8 - orodjarna 1 I 88 79 4 - ST VOJ I IN DELI 1 h 5 3 3 500 496 44 5 INDUSTRIJ.N02I 1 1 -L 1 215 211 26 3 ^F^TIČ. STROJI 202 202 29 4 VametaRNA 2 2 108 108 10 4 REz.ALNO orodje 7 7 327 319 29 4 KOVINARSTVO 3 3 1 1 154 144 3 - ARMATURE 1 1 1 1 138 131 3 - ENERGIJA 118 118 6 2 rrš- 2 2 1 1 220 210 10 _ S G V 2 ? 2 2 444 440 32 : transport T 1 1 116 114 4 4 p I I Ter-. — . 57 54 2 - Jj5j— ■ 244 244 ' 2 KOMERCIALA 5 2 1 3 261 p konirola KAKOV. 1 1 ' ■ 204 201 -_-•■■■ 1 družbeni STAN, 2 2 53 51 4 1 Računovodstvo 116 - 7 _ GOSPODARJENJE 1 1 - - rrr~ ■■ - 1 1 1 1 213 209 4' 4 it s " 45 .. 45 1 ■ 1 BRATSTVO 80 67 - - SKUPAJ 5 38 ^5 22 5 2 29 5778 5652 594 82 Popravlja na nove nastope. Udele-se bo maratona okoli Bohinj ske-S,a jezera, maratona Kralja Matjaža v J-rni ter maratonov treh src v Bovcu iri Kranju. Ekipi, posebej pa še tov. Gologran-^ iskrene čestitke za imeniten dose- Organizator rekreacije Franc Golob osnovnih Sol koroške SO TEKMOVALI V ATLETIKI g^fKO Ravne je skupaj s KAK or-jffPiziralo prvenstvo osnovnih šol v jietiki za atletski šolski pokal Slovenje. tekmovale so vse ekipe vseh petih snovnih šol v občini Ravne. Nastopite okrog 180 pionirjev in pionirk. s ^kmovanje je potekalo v lepem ^n»:nem vremenu, boljše uvrstitve pa bile naslednje: PIONIRJI 1JJ® m — 1. Matej Strahovnik (Mladi > terjl), 2. Igor Lipovnik (Pionir) joojp: Karlo Juraja (Mladost), 2. ,2lko Uršnik (Pionir) M ”0,0m: 1. Miro Sipek (Staleker), 2. 5Si0 Stifter (Crna) ha i na: 1* Aleš Rupar (Mladost), 2. ^ko Jamšek (Pionir) rJ^aljlna: 1. Samo Jert (Pionir), 2. Kalčič (Staleker) k** 50gla: Uroš Vrčkovnik (Stale- .r), 2. Hubert Enci (Mladost) hu 100 m: 1. SSD Mladost, 2. SSD Pionir PIONIRKE loo m: i. Jožica Jug (Mladost), 2. Uren (Pionir) m m: i. Aljoša Kovač (Pionir), 2. *n TnHnnn Alnilr iTUnniri :lar), 2. Tatjana Ažnik (Pionir) Skupna disciplinska komisija je v aprilu 1983 obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti: I. TOZD JEKLARNA 1. GOSTENČNIK GABRIJEL — 2. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 6 dni, prenehanje delovnega razmerja. 2. DURlC MUSTAFA — 2. Jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 5 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto. 3. SEGOVEC JANKO — 1. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev (ponavljanje kršitev delovnih obveznosti). 4. CASL MILAN — 1. jamski delavec, neopravičeno Izostal z dela 2 dni, javni opomin. 5. BRKO VIC VLADO — žerjavovod-ja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin (ponavlja kršitve). 6. LUKIČ CVIJETIN — 2. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin. 7. TOMINC SLAVKO — zidar plošč, odklonil delo in predčasno 1 uro zapustil delo, javni opomin. II. VALJARNA 1. PODJAVORSEK FLORJAN — ža-rilec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, enkrat zamudil na delo, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo 3 mesecev, pavšalna odškodnina 1.669,00 din (sodna izterjava). 2. KRIVOGRAD FRANC — adjuster kontrolor, neopravičeno izostal z dela 1 dan, Javni opomin (ponavlja kršitve). 3. KNEZ SREČKO — žarilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, 4 ure predčasno zapustil delo enkrat, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.413,50 din, sodna izterjava. 4. V02IC JANKO — žarilec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, 4 ure predčasno zapustil delo enkrat, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.503,30 din, sodna izterjava. 5. KRISTAN MELHIAR — čistilec obrata, zamudil na delo večkrat, javni opomin. 6. CVIJETINOVIC RADISLAV — brusilec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin. 7. VUKOVIČ CEDO — žerjavovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 731,80 din, sodna izterjava. 8. SIROVINA IVO — odpremnik odpadkov, sodelavcu vrgel kos železa in ga zadel v glavo, javni opomin. III. KOVAČNICA 1. PIPAN DRAGO — kladivovodja, neopravičeno izostal z dela 2 dni, predčasno zapustil delo prek ograje, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta, pavšalna odškodnina 1.463,00 din, plačal. 2. SUMAH MATEJ — kladivovodja, neopravičeno izostal z dela 3 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto, pavšalna odškodnina 2.354,10 din, sodna izterjava. IV. JEKLOVLEK 1. BOZANK MARJAN — brusilec, neopravičeno izostal z dela 5 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za dobo 1 leta, pavšalna odškodnina 5.854,40 din, plačal. V. KALILNICA 1. KRPAN BRANKO — kalilec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, zamudil na delo 1 uro, javni opomin. 2. FIŠER JERICA — čistilka obrata, neopravičeno izostala 1 dan, dvakrat zapustila delo za 1 uro, javni opomin. 3. VODA RUDI — pomočnik kalilca, zapustil delo trikrat, javni opomin. VI. STROJI IN DELI 1. PODVRATNIK JOŽE — kontrolor, z neprimernimi besedami žalil sodelavca, javni opomin. 2. BRODNIK STANISLAV — strugar, z neprimernimi besedami žalil sodelavca, javni opomin. VII. TRO 1. KRAMOLC VILJEM — rezkalec, neopravičeno izostal z dela 4 dni, pre- NAŠI UPOKOJENCI Jože Homan, roj. 8. 10. 1925, v železarni od 1. 4. 1950 v del. skupn. KSZ, nazadnje kot vodja splošnih služb. Star. upokojen 30. 4. 1983. Franc Pori, roj. 16. 2. 1928, v železarni od 1. 8. 1945 v tozd Stroji in deli, nazadnje kot koordinator proizvodnje. Inval. upokojen 15. 5. 1983. nehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece. VIII. TRANSPORT 1. PETRE J IVAN II. — voznik viličarja, javni opomin, pavšalna odškodnina 408,90 din, sodna izterjava. IX. SGV 1. MAK MILAN — ključavničar, odklonil delo in ga zapustil po 4 urah, javni opomin. Komisija Je izrekla še 16 opominov, 2 postopka ustavila in 4 delavce oprostila krivde. I. TOZD JEKLARNA 1. SEGOVEC JANKO — I. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 2 dni, enkrat predčasno zapustil delo 2 uri, javni opomin. 2. HRIBERNIK AVGUST — II. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 4 dni, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 1 leto. 3. ODER MIRKO — 2. jamski delavec, nepravilno je zidal livno ploščo, javni opomin. 4. PRAPER FERDINAND — ponov-čar, neopravičeno Izostal z dela 1 dan, javni opomin. 5. NAROLOCNIK BRANKO — 1. Jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, Javni opomin. 6. PODBREZNIK MILOŠ — 2. pomočnik topilca, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin. 7. STJEPANOVIC SPASOJE — zidar plošč, predčasno zapustil delo, javni opomin. 8. DURIC MUSTAFA — 2. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni. javni opomin, pavšalna odškodnina 1.896,30 din, plačal. II. INDUSTRIJSKI N02I 1. JAZBEC ALOJZ II. — ravnalec, pretep na delu, denarna kazen 6 °/» od OD 1.091,70 din, plačal. Fran Merkač, roj. 23. 8. 1924, v železarni od 1. 8. 1949 v vzmetar-ni kot povrtalec vzmetnih listov. Inval. upokojen 18. 5. 1983. IIATEIIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA EVROPA CEPT Organizacija CEPT je kot skupno temo za leto 1983 izbrala Velika dela človeškega duha. V tem okviru je na jugoslovanskih znamkah, izdanih ob tej priložnosti, predstavljena osebnost književnika Ive Andriča. Vrednost: 8,80 in 20,00 din. Motivi: medalja Nobelove nagrade in v ozadju del rokopisa iz knjige Travniška kronika (8,80), portret Iva Andriča in v ozadju most na Drini pri Višegradu (20,00). Grafična obdelava znamk je delo Andreja Milenkoviča, tiskarna Helio Courvoisier — Švica. Tisk je večbarvna heliogravura, velikost pole je 9 znamk, izšle so 5. maja. 40-LETNICA BITKE NA SUTJESKI Ob 40-letnici bitke na Sutjeski je bila izdana znamka v vrednosti 3,00 din. Motiv je risba »Juriš« Piva Kara-matijeviča, slikarja iz Beograda. Grafična obdelava znamke je delo Dimitrije Cudova. Tiskarna: Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. Tisk je dvobarvni ofset, velikost je 25 znamk, datum izdaje 14. maj. 30-LETNICA IZVOLITVE JOSIPA BROZA TITA ZA PRVEGA PREDSEDNIKA FLRJ Ob 30-letnlct izvolitve Josipa Broza Tita za prvega predsednika FLRJ je bila izdana znamka v vrednostti 4,00 din. Motiv: portret Josipa Broza Tita, delo Božidarja Jakca, in stavba skupščine SFRJ. Grafična realizacija Andreja Milenkovič. Tiskarna: Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. Tisk je dvobarvni ofset, velikost pole je 25 znamk, datum izdaje 25. maj. 80-LETNICA PRVEGA AVTOMOBILSKEGA PREVOZA POŠTE IN POTNIKOV V CRNI GORI Poštna uprava črne gore je prva med evropskimi državami uvedla avtomobilski prevoz pošte in potnikov v lastni režiji 9. junija 1903. Ob 80. obletnici je bila izdana serila dveh znamk v vrednosti 4.00 in 8.80 din. Motivi: risba prvega avtomobila za prevoz pošte in potnikov (4,00 din), del poti prvega avtomobila (8,80 din). Likovna obdelava je delo Dušana Lučiča. Tiskarna: Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu. Tisk: dvobarvni ofset, pola ima 25 znamk. Znamke so bile izdane 27. maja. 30. OBLETNICA MEDNARODNEGA KMETIJSKEGA SEJMA V NOVEM SADU Ob 50. jubilejnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu je bila dana 13. maja v obtok priložnostna znamka za 4,00 din. Likovna obdelava znamke je delo Dušana Lučiča. Motiv je kombajn na polju s koruzo. Znamke so bile natisnjene v novosadski tiskarni Forum v prodajnih polah po 25. f. u. KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JUNIJU Koroški kinematografi črna, 2erjav, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinje in Kotlje bodo predvidoma v juniju predvajali naslednje filme: SMRTONOSNI ANGELI — hongkon-ški, 2. do 16. 6. DVE POLOVICI SRCA — domača drama, 3. do 14. 6. PREPOVEDANA LJUBEZEN — am. drama, 3. do 19. 6. JUDY V UNIFORMI — am. komedija, 6. do 19. 6. CRNI SIN — am. komedija, 9. do 20. 6. PRIHAJA NINJI — am. pustol., 9. do 22. 6. SUPER MOZ — am. zn. fant., 10. do 21. 6. MOČ RUŠITVE — kan. akcijski, 10. do 26. 6. NEPOSLUŠNOST — it. melodrama, 14. do 27. 6. KARIERA POLICAJKE — it. komedija, 15. do 30. 6. TROJICO JE TREBA UBITI — fr. kriminalka, 16. do 30. 6. CHARLIE IN WENDY — KAKO IZGUBITI NEDOL2NOST — it. kom., 17. 6. do 3. 7. , KABOBLANCA — am. pustol., 24. 6. do 7. 7. OBRAČUN PRI VELEBLAGOVNICI — fr. komedija, 24. 6. do 7. 7. USODNA SFINGA — am. pustol., 24. 6. do 10. 7. ZAHVALA Najlepša hvala sodelavcem tozda Stroji in deli za pozornost in darilo ob moji upokojitvi ter v bodoče mnogo sreče in uspehov. Pozdrav! Jože Dretnik ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem za prekrasno darilo, ki sem ga prejel od svojih sodelavcev, žerjav-ne skupine SGV. Hvala za besede, ki sta jih izrekla tov. Lesjak in tov. Rihter. Želim vam še veliko delovnega uspeha in medsebojnega razumevanja. Ivan štruc ZAHVALA Izgubili smo dobrega moža in očeta Ivana Paradiža. Zahvaljujemo se patronažni sestri in zdravnikom, posebno dr. Vodnjovovi, za zdravljenje in nego na domu. Hvala sorodnikom in sodelavcem za darovano cvetje, ravenskemu pihalnemu orkestru in zboru Društva upokojencev Prevalje za žalostinke ter govorniku Štreklju za poslovilne besede. Žalujoči: žena Jerica, hči Albina ter sinovi Karl,- Jože, Ivan in Alojz z družinami. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Zmaga Hribarja se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz TOZD Industrijski noži, godbi in pevcem. Zena Ida s hčerko in sinom, mama in brata z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Franca Čeplaka se toplo zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in delavcem SKR za pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem in učencem SŠTNPU, ki so mu pripravili poslednje slovo, govornikom za poslovilne besede, pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in pevskemu zboru Vres za žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in vence ter izraženo sožalje. Zena Marija ter sinova Davorin m Tomaž ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega brata Jakoba Špilerja se iskreno zahvaljujeva delavcem tozda Industrijski noži m vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, govorniku in 8-župniku za pogrebni obred. Žalujoča sestra Anica z družino m brat Andrej NESPORAZUMI Kristjani smejo imeti samo eno ženo. Temu pravimo monotonija- * Angina peetoris ni vrsta kuncev, ampak grška popevkarica. * Piram ni bil graditelj piramid-ampak izdelovalec zdravila proti glavobolu. * Bosa nova ni šefova žena, ampak ozvezdje. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novlnšek. Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar. Telefon 861 131, Int. 304. Tiska CGP Večer, Maribor. Glasilo Je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ št. 33/72) ln mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka. Fotografije za to številko * prispevali: S. Jaš, F. Rotar, £ Strgar, F. Tomaž, kadrovska siv*' ba in oddelek za informiranje. III. PNEVMATIČNI STROJI 1. BRINER ANTON — vrtalec, napačno vrtal cilindre, javni opomin, pavšalna odškodnina 477,50 din, plačal. IV. DELOVNA SKUPNOST ZA KADRE 1. CAVAR DRAGOSLAV, odklonil delo, javni opomin. Disciplinska komisija je v marcu izrekla še 19 opominov, 4 delavce oprostila in 2 postopka ustavila. Za pravno službo: Sonja Slemnik