POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v Inozemstvu mesečno Dui 15.—, — Uredništvo in apravat Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celit. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali 0glasi, M slutit• v sociaUe namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 Štev. 87 t Maribor, žetrtek, dne i. avgusta 1940 » Leto XV Ideje in praksa... Človeški duh producira najrazličneje ideje in ideologije. Neposredni povod; so jim življenjske razmere, s katerimi ta ali oni ni zadovoljen. Nove ideje in ideologije so torej recepti, ki imajo namen izboljšati ali izpremeniti, to je, ozdraviti bolezen človeške družbe. To so svetovnonazorske ideologije in ideje, ki so bolj relativne ali bolj absolutne. Ene zahtevajo korekturo, druge temeljito izpremembo družabnih razmer. Na take ideje in ideologije moremo misliti, kadar govorimo o svetovno nazorskih idejah in iniciativah. Zgodovina zadnjih let nas je navidez razočarala. Celo pisatelj G. K. Wells pravi, da so ideje in ideologije igre duha, ki se odigravajo izven življenja in napadajo pozabi, ker realno življenje riše samo sebi povsem nova pota, ki jih ideje same brez prakse ne morejo. Ideje nastopajo proti idejam. Dokler so samo ideje, se morejo smatrati le kot kulturno dejstvo, ki v razvoju sicer zapušča svoje sledove v tej ali oni obliki, dasi za tok razvoja nimajo večje i realne vredenosti. Ideje so gonilna para razvoja. Kakšno vrednost pa imajo sicer, je odvisno od tega, kako posegajo v praktično življenje in duhovno dirigirajo razvoj človeške družbe. Prav sedanji razvoj nam kaže, da je realizacija ideje glavno. —' Celo vrsto konceptov imamo, ki vsak po svoje zagovarjajo socializem ali kapitalizem. In žal, konstatirati moramo, da je danes praktično močnejša ideolo-j gija reformiranega kapitalizma. Kapita-1 ližem se poslužuje v nekaterih parolah besede socializma, ki ga je utemeljila znanost, ne da bi zgradila in organizirala realne temelje in ga sama uveljavila. Preveč je ostala napram močnemu nasprotniku pri igri besed. Ni to očitek. Razmerje sil je bilo vzrok, da nove zdrave ideje niso prodrle. Reakcija je storila svoje. Udarila je po idejah v zmoti, da jih zatre, kar pa ne more biti trajno. Ideje, ki imajo v življenju svoje korenine, so večne, treba jih je realizirati, treba je delati praktično in na praktičnost postaviti tudi vse gibanje delavskega razreda. Ideološke resnice je treba prenesti v prakso, o-sebno in organizatorično. S svojo orga-nizatorično voljo in močjo graditi to, kar potrebujemo. Potem ideje, tudi ideja, ozir. znanost socializma ne bo več igra človeškega duha, ampak postane kri in meso življenja, kljub vsej strahoviti reakciji. Sovjetska mornarica najmočnejša na svfetu. V nedeljo, dne 28. t. im je bila v Sovjetski Uniji proslava vojne mornarice, Komisar za vojno mornarico Kuznecov ie na velikem zborovanju v Moskvi med drugim dejal, da se je sovjetsko vojno brodovje v zadnjih letih tako povečalo, da svet o pravi moči sovjetske vojne mornarice nima pojma. Ladjedelnice delajo noč in dan in naravnost bruhajo nove najmodernejše vojne ladje. L. 1939 je bilo zgrajenih 112 novih najmodernejših vojnih ladij, letos pa jih bo nadaljnjih 168, pri čemur niso vpoštevane podmornice, katerih število se bo letos potrojilo. Sovjetska mornarica je že danes Najmočnejša na svetu, po osvojitvi Baltika in razširjenju vpliva na Črnem mor-lu je postala vloga vojnega brodovja še mnogo važnejša. Sovjetsko brodovje Predstavlja strahovito silo, kar jamči, bo odslej Vzhodno morje rusko mor-Iei kjer bo predvladovala sovjetska zastava. V pričakovanju nemškega i« Anglija pripravljena. napada na Anglijo Anali Vedno hujši letalski napadi Nemčije na Anglijo pričajo, da bo verjetno kmalu prišlo do splošnega napada, ki ga je napovedala Nemčija za primer, da angleška vlada ne bi hotela sprejeti miru, ki ga je ponudil Hitler v svojem govoru. Na drugi strani je opaziti, da se Anglija mrzlično pripravlja na obrambo in kakor vedo povedati nekatera poročila inozemskih časopisov, bo izvedla v odločilnem trenutku tudi napad na sovražnika. Po odločnem odklonilnem stališču, ki ga je zavzela Anglija, ni skoraj nobenega izgleda na sklenitev miru. Izvršiti bi se moral pravcati preobrat v angleški politiki, pa tudi Nemčija bi morala v tem slučaju najbrž znatno popustiti, da bi prišlo do likvidacije tega spora, ki ga bo moralo sicer odločiti orožje. Po dogodkih, ki so se odigrali v zadnjih letih, pa vendarle ni povsem izključeno tudi kakšno presenečenje, ker se menda oba nasprotnika zavedata, kako grozne posledice bodo nastale, tako na eni kakor na drugi strani, če ne bo mogoče doseči mirne, poravnave. Računati je treba z množinskimi medsebojnimi letalskimi napadi, ki bodo grozno opustošili zlasti vsa mesta, prizadeta pa bodo tudi ostala naselja, kjer koli prebivajo ljudje. V koliko se bo bliskoviti napad na Anglijo posrečil, kakor se je to obneslo v drugih državah, se po mnenju strokovnjakov ne more prorokovati, ker je jasno, da se Anglija temeljito pripravlja in naglaša, da jo nemški napad ne bo presenetil. ly News« je angleška admiraliteta zaradi neprestanih nemških letalskih napadov odredila popolno zaporo za ladij- Po poročilu newyorškega lista »Dai- ski promet v londonskem pristanišču. Razprave v spodnji zbornici o angleški zunanji politiki Churchillov pričakovani govor izostal. Na seji spodnje zbornice, ki se je vr- Halifax. Slednji je zlasti obširno govoril šila dne 30. julija, se je pričakovalo, da o odnošajih Japonske, ki so se radi are-bo predsednik Churchill podal važno tacije 12 zastopnikov angleškega gospo-izjavo oz. odgovor na zadnji apel nem- darstva na Japonskem zelo poslabšali, škega kanclerja. — Churchill pa je po j Na vprašanje poslancev, kakšen je otvoritvi seje odgovarjal le na neka-, trenoten vojni in zunanji politični polo-tera vprašanja, ki so jih stavili poslanci žaj Anglije, je Churchill dejal, da naj glede obveščanja angleške javnosti o spodnja zbornica sama odloči, če se naj dogodkih, dočim je pričakovani veliki vrši tozadevna razprava v javni ali taj-govor izostal. ^ni seji. Zbornica je nato proglasila sejo Poročala sta dalje minister za blo-1 za tajno, kado Dalton in zunanji minister lord I — Aretacija Angležev na Japonskem Angleški protest v Tokiu. Japonske vojaške oblasti so aretirale 12 Angležev, ki jih dolže, da so vršili špijonažo. — Glavni dopisnik angleške Reuterjeve agencije Cox je bil ob aretaciji ubit. ■ Uradno japonsko poročilo navaja, da je Cox izvršil samomor, po drugih vesteh pa so ga mučili pri zasliševanju in še ni jasno, kako da je padel iz tretjega nadstropja. — Angleška vlada je po svojem poslaniku v Tokiu vložila oster protest, dočim britansko časopisje zahteva stroge represalije in poziva vlado, da zopet odpre pot preko Birme, kjer so kakor znano, prevažali vojno orožje Kitajcem. Naknadno sta bila aretirana še dva Angleža na Japonskem. Direktna pogajanja med državami jugovzhoda Evrope Glavna in dokončna ureditev še le po koncu vojne. Kakor poročajo nemški listi v zvezi s solnograškimi in rimskimi razgovori, Nemčija nima namena zahtevati kakršno Nemčija nima namena zahtevati kakršnokoli rešitev političnih problemov v jugovzhodni Evropi, temveč prepušča, da prizadete države same prilagode politiko v svojih državah novemu redu v Evropi. V zvezi s solnograškimi razgovori vidijo jamstvo, da jugovzhodna Evropa, ki je stoletja trpela zaradi spopadov in trenj, ne bo več prepuščena svoji usodi. Tega dela evropske celine ne bosta mogli več Francija in Anglija izrabljati za odpor ali napad proti silam osi, ki sta nosilci napredka. Odstraniti je sedaj treba še iz teh držav poslednje vplive zahodnih velesil. Nemčija in Italija pa nimata drugega interesa kakor, da bi nastalo prijateljstvo in dobro sosedno življenje vseh narodov, ki žive na Balkanu in Podonavju. Med Nemčijo in Italijo vlada popolno soglasje glede njune politike na Balkanu, ki stremi za tem, da se doseže mirna rešitev vseh spornih vprašajij. Nemčija in Italija sta po madžarskih vesteh sklepe glede preureditve jugovzhodne Evrope sprejeli sporazumno z madžarsko vlado ob priliki obiska madžarskih ministrov v Monakovem. — Ti sklepi so nespremenljivi, le glede postopka in načina, kako se naj izvedejo, so dovoljeni neki roki in dana prednost mirnemu sporazumevanju prizadetim državam samim. Dokončna in glavna ureditev južno-vzhodnih vprašanj pa bo urejena šele po vojni i~ ''-V - a i \ Tako iz Romunije, kakor iz Bolgarije ter tudi iz Slovaške pa prihajajo vesti, da so z razgovori v Solnogradu vsi zadovoljni. Romunija ilie Izhoda Romunski listi objavljajo obširna poročila o potovanju ministrskega predsednika Gigurta in zunanjega ‘"ministra Manoilesca v Solnograd in Rim. Po povratku sta bila sprejeta pri kralju Karlu, ki sta mu o vsem poročala. Istega dne, 29. julija popoldne se je sestal ministrski svet, da pregleda položaj, ki je nastal po solnograški konferenci med Romunijo im njenimi sosedi. Vladi gotovo ne bo lahko sprijazniti narod s koncesijami, ki jih morala dati glede odstopi tve delov svojega ozemlja,ker radikalni nacionalistični krojd še vedno naglašajo, da ne bodo dopustili nove okrnitve Romunije. — Vendar, kakor stvari stoje, bodo vsekakor prej ali slej morali ugrizniti v kisilo jabolko. Podtajnik prosvetnega ministrstva Krecu je imel govor, v katerem je med drugim rekel, da je vzporedno z zunanje politično preorientacijo Romunije potrebno izvršiti preosnovo tudi v notranji ureditvi države. Zato je potrebno, da se uvede totalitarni nacionalistični režim. Sovjetska Rusija zaenkrat še z rezervo opazuje notranje pteviranje v Romuniji im se omejuje na korake, ki bi ljudem, ki se žele izseliti v Besarabijo, zasigurali svoboden odhod. Slovaki zadovollnl Na Slovaškem izjavljajo, da so popolnoma zadovoljni s svojim sedanjim položajem, saj uživajo popolno gospodarsko, kulturno in politično neodvisnost, seveda pod okriljem Nemčije in v popolnem sodelovanju z njo. Z druge strani pa poročajo, da je bilo na solnograški konferenci sklenjeno, da se ima Slovaška priključiti Madžarski kot avtonomna edinica. NemCija ni stavila Svld zahteve t »New York Herald Tribune« poroča iz Londona, da je Švica prejela ultimativno zahtevo od Nemčije, da ji mora takoj izročiti vse svoje zaloge petroleja, bencina, živeža, žita in zJata In vse inozemske vrednostne papirje. Švica je baje pripravljena ustreči tej zahtevi, da se izogne vojni. Švicarska uradno izjavlja, da je ta vest neosnovana. Ne mSkO' Švicarska meja zaprta Po poročilu »Baseler Nationalzeitung« je bila dne 30. julija z nemške strani hermetično zaprta vsa meja proti Švici. Vsi vlaki iz Nemčije so prispeli na švi- ‘ carske obmejne postaje prazni. Plerre Laval - Sef francoske cenzure Ministrski svet je imenoval podpredsednika ministrskega sveta Lavala za vrhovnega cenzorja za tisk, film in radio v vsem nezasedenem1 delu Francije. Skleo panamerlSke konference Njpčelni sporazum z vsemi vladami do sežen Na povabilo predsednika Zedinjenih držav Amerike, Roosevelta, je bila sklicana v Havano panameriška konferenca. Konference so se udeležili zastopniki vseh 21 ameriških republik. Duhovno je vodil konferenco zunanji minister Zedinjenih držav Muli. Konferenca je imela dvojen namen. Prvič, posvetovati se o varnosti ameriških republik in drugič o poživitvi gospodarstva in trgovine, ki je zaradi vojne popolnoma zastala. Južnoameriške države so popolnoma izločene iz trgovine zaradi vojne in Zedinjene države so se ponudile kot kupec vsega blaga, ki je na razpolago. Tako so pristale južnoameriške ali latinske države na konferenco in se je udeležile. Zedinjene države so hotele s tem uresničiti svojo idejo o karteliranem ameriškem gospodarstvu. Načrtu se je upirala edino Argentina, ki pa je končno le popustila. Zedinjene države so pa že prej zavojevale južno Ameriko s svojim investicijskim kapitalom in so sedaj izrabile še ugodni čas vojne, da dobe dominanten položaj v celem ameriškem gospodarstvu. Domet Ui p# st/ciu Po dolgih razpravah, ki so glede naloge konference v marsičem divergirale, je konferenca prišla do načelnega sporazuma, ki se nanaša na naslednje temeljne smernice. Vseh 21 republik se je zedinilo na skupni obrambni načrt proti vsakršnemu napadu od zunaj, ki je lahko političen, gospodarski ali vojaški. Ameriške republike bodo skupno upravljale ameriška posestva onih držav, ki bi bile o-grožane. Uvede 'se poostreno nadziranje delovanja tujih diplomatov in konzulov ter tujih trgovskih zastopnikov. Na zunaj bodo gospodarsko nastopale skupno vse države. Izvzeta od nadziranja je le angleška Kanada, ker ni ogrožana. Za izvedbo teh načel je konferenca izvolila posebno komisijo. Sklepi panameriške konference so torej povsem tendenčni. Najprej hoče Amerika organizirati gospodarstvo, braniti se pred vojno ter končno podpirati politiko miru s tem, da gospodarsko podpre v vojni svojo ideološko sorodno stran. «. Poročila Iz boliSi Velika letalska bitka nad Rokavskem prelivu Po angleških poročilih se je minuli pondeljek razvila nad Rokavskem prelivom največja dosedanja letalska bitka. 35 nemških bombnikov je v spremstvu 50 zaščitnih letal skušalo bombardirati pristanišče s strmoglavimi poleti, kar pa je preprečilo angleško protiletalsko topništvo in letalstvo. Napad je trajal pol ure in je bilo sestreljenih 21 sovražnih letal. Od začetka vojne je bilo nad Anglijo sestreljenih doslej 322 nemških letal, od 18. junija, od kar se vršijo redno napadi, pa 248. Po poročilu Reuterja so nemška letala dne 30. julija bombardirala južno-vzhodno angleško obalo. Izveden je bil tudi bombni napad na nekatere cilje v Walesu. Nekaj oseb je bilo ubitih, več pa ranjenih. Italijanska vojna poročila govore o mnogoštevilnih letalskih napadih v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Več vojnih ladij je bilo poškodovanih in sestreljeno eno britansko lovsko letalo, dočim se eno italijansko letalo ni vrnilo. V vzhodni Afriki se nadaljuje italijansko prodiranje po zavzetju Kuruna. Nemško vojno poročilo pa pravi, da je bilo dne 28. julija nad Rokavskim prelivom več letalskih spopadov, pri katerih je bilo sestreljenih 6 letal, dočim so Nemci zgubili le eno letalo. — 29. julija so angleška letala vrgla na severno in zahodno Nemčijo le malo bomb, ki pa niso povzročile škode, le v Hamburgu je neka bomba padla v stanovanjski okraj. Nad Holandijo so bila sestreljena štiri sovražna letala, v Franciji in nad severno Nemčijo pa po eno, tako da je sovražnik zgubil 11 letal, Nemci pa dve. Izveden je bil tudi napad na pristanišče Dover. Štiri ladje, katerih skupna tonaža znaša 32.000 ton, so bile teško poškodovane in jih je smatrati za zgubljene. Med napadom je prišlo do velikih bojev v zraku s sovraž- j nimi letali. Nad Rokavskim prelivom so nemška letala potopila neko 10.000 tonsko križarko in poškodovala še nekaj angleškega brodovja. NemSka vojska se zbira ob Biskajskem zalivu Kakor poroča Reuter, je Nemčija ob španski meji pri Biskajskem zalivu zbrala armado, ki šteje 600.000 mož. — Temu nasprotno pa pravijo nemška poročila, da ima Nemčija med Borde-auxom in špansko mejo samo 300.000 vojakov v garnizijah. Anglija je dobila 3000 letal iz Zedinjenih drZav Ženevski listi poročajo, da je bilo doslej odposlanih iz Zedinjenih držav v Anglijo že skbraj 3000 bombnikov in izvidniških letal. Smatra pa se, da spadajo te dobave šele v prvo serijo nadaljnjih pošiljk, ki jih bodo Zedinjene države poslale Angliji. Stanovsko preureditev države - | i * -■ v zagovarja »Slo- venec«. V polemiki glede tega vprašanja se Slovenec« vedno spretno zmika, da bi mogla javnost presoditi, kaj se skriva za »Slovenčevim« načrtom, naj ta načrt objavi, vsaj kar se tiče Slovenije in sicer predVsem: koliko zastopnikov v slovenskem stanovskem deželnem zboru bi naj pripadlo kmetom, koliko delavcem, tovarnarjem, obrtnikom, učenim stanovom, duhovnikom in sploh vsakemu stanu, ki ima po mnenju »Slovenca« pravico do lastnega zastopstva. Torej, gospodje, ker gotovo želite z jasno besedo pred narod, recite mu, kako bo izgle-dalo tisto, s čemer ga hočete osrečiti. O patriotizmu je sedaj zopet večkrat govora. Vse kar ima kakšne internacionalne zveze ali pa pripada celo kakšni mednarodni organizaciji, sumničijo gotovi krogi protidržavnosti. J S patriotizmom je težavna reč, ker se ne da meriti, razen v časih hude preizkušnje. Mi n. pr. zelo dvomimo v patriotizem človeka ali organizacije, za katerega 'bi vedeli, da si za izlive svojih patriotičnih čustev pusti plačati od države. Čim več bi tak človek ali .organizacija prejela od države, tem manj je v njem patriotizma. — Koliko vere bi mogli pokloniti patriotizmu, o katerem bi vedeli, da si je pustil izplačati nagrado mogoče od 10, 50, 100 ali celo 200 milijonov? Vidite, o patriotizmu lahko govore samo ljudje, ki delajo, branijo in vztrajajo, pa četudi so zadnji imea' zadnjimi, odrinjeni od komolčarjev in postavljeni v kot. Na tuje agente na Hrvalskem je jezen »Hrvat-ski dnevnik«. ’1 i tuji agenti so po narodnosti Hrvati, ki so ob priliki dr. Mačkovega rojstnega dne delili po mestih in selih letake, v katerih so pozvdi tujce naj pridejo rešit Hrvate in delat red. »Hrvatski dnevnik« dostavlja, da so tujci, katerim so ti letaki prišli v roke z zaničevanjem izročili ta potiskan papir predstavnikom HSS. Ako bi »Hrvatski dnevnik« hotel čitateljem osvežiti spomin z dogodki iz deset- ^ letne preteklosti, v kateri se je nedvomno' ugotovilo vmešavanje v hrvatsko vprašanje, bi mogoče ne pisal tako prepričevalno o tem, da zaslepljenci med Hrvati ne najdejo opore ne doma in ne v svetu. Proračunska seja ministrskega sveta je bila v petek. Na seji so bile sprejete proračunske dvanajstine in sicer za osem mesecev. Finančni minister je podal obširno poročilo o sprejetih proračunskih dvanajstinah. Vera cčeta. Večkrat čitamo v časopisju, da bo ta in ta prireditev, na kateri bodo ti in ti potrdili, da so ostali zvesti veri očetov. To pisanje, ki se ponavlja .od roda roda, je netočno. Ako bi bili naši očetje in prapradedi res zvesti veri očetov, bi t>ili še dandanes pogani. Naša trgovinska delegacija se v Berlinu pogaja že nad 14 dni. Nemčija bi rada kupovala več žita in pa rude in drugo blago, ki sta ga doslej kupovali po pogodbi Francija in Anglija. Pšenična žetev je letos pri nas slabejša. Koruze bo nekaj več. O drugih surovinah se pa v Berlinu’ še pogajajo in bo najbrže sklenjena trgovinska pogodba. Trgovinska pogajanja med našo državo in Turčijo se te dni vršijo v Ankari. 41 židovskih nameščencev je bilo po poročilih iz Zagreba te dni odpuščenih iz raznih podružnic »Wiener Bankvereina« v Jugoslaviji. Sedež tega bančnega društva se seveda nahaja na Dunaju, zato pač tako rigorozno čiščenje ne more nikogar, ki pozna razmere posebno začuditi. — Vendar pa je značilno, da se je s takim čiščenjem pričelo že tudi v podjetjih, ki se nahajajo na teritoriju Jugoslavije. Maksimiranje cen premogu za vso državo pripravljajo v Beogradu. Naredba izide v kratkem. Tudi brzojavke se podraže. S 1. avgustom t. i. stopi v veljavo nova tarifa za brzojavke. Po novi tarifi znaša taksa en dinar za ibesedo in Ao najmanjšega zneska 10 dinarjev. Podražile so se ^ takse tudi za druge kombinacije brzojavov v notranjem prometu. Na Sedmograškem je zadnje čase izredno živa propaganda, ki stremi za tem, da bi se Sed-mograška odcepila od Romunije in postala samostojna država. Vlada v Bukarešti skuša tako propagando v kali zadušiti. Romunska vlada je nacionalizirala skoro vse vozove za petrolej, da na ta način pospeši dobavo petroleja Nemčiji. Med Sovjetsko Rusijo in Madžarsko se vršijo trgovinska pogajanja. Kakšen je položaj v zasedeni Franciji? Pre* tekli teden je govoril francoski notranji minister Marqueto o sedanjem položaju Francije in pri tem povdaril, da je v zasedenem ozemlju manje nereda, kot v nezasedenih krajih. Po vrnitvi beguncev se je ta položaj gotovo izboljšal. Seda, , se nahaja v nezasedeni Franciji še okrog 1 milijon 500 tisoč belgijskih in 4 milijone francoskih beguncev. Živjenjski pogoji prebivalstva so vsled tega zelo slabi. Vlada se trudi, da 'bi spravila begunce domov, a to je odvisno tudi od Nemčije, ki drži zasedene kraje v oiblasti. Še ena socialistična stranka na Švedskem. Manjša opozicionalna skupina Švedske socialne demokratske stranke je ustanovila novo stranko z imenom »levičarski socialisti«. Stranka bo pri jesenskih volitvah samostojno nastopala. — Glavno strankino glasilo je v Goteborgu izhajajoči »Arbeiterposten«. Parlamentarne velitve na Švedskem se bodo vršile letos v jeseni in so priprave za volilno borbo že v polnem teku. Dobro letino pričakujejo letos v Turčiji. — Poljedelcem je dala vlada na razpolago stroje za žetev. Baje bodo pridelali tudi znatno več bombaža, kakor lansko leto. Med Španijo in Portugalsko so bili podpisani dopolnilni sporazumi o špansko-portugalski nenapadalni pogodbi. Amerikanci domov. Amerikanska vlada bo poslala 6. avgusta na Finsko v luko mesta Pet-samo svojo ladjo, ki bo odpeljala v domovino amerikanske državljane iz severnih krajev, ki jih poživlja vlada, da se vrnejo sedaj in bodo plačali zato samo znižano vožnjo. Novo tihotapsko družbo so baje zopet odkrili v Bukarešti. Udeleženci so iztihotapljali zlato in druge dragocenosti, ter pri tem živeli v luksuznih hotelih. Žrtve vročine v Ameriki. Do zdaj je v Združenih državah Severne Amerike umrlo 280 ljudi na posledicah vročinskega vala. 2ane Grey: 133 Mož iz ^ozda Wilson se je zdrznil z naglo in sunkovito kretnjo, tako burno in strastno, ki je od njega ni nihče pričakoval in vsi trije tolovaji so od začudenja zazijali. »Potem boš pač moral najprej Jimu Wilsonu dati eno po glavi«, je rekel z glasom, ki je bil ravno tako čuden kakor njegovo obnašanje. »Jim, ti me vendar ne boš zahrbtno napadel!« ga je rotil Anson z dvignjenima rokama in svečanim poudarkom. ■ ‘ »Jaz bom tako ali tako izgubil svojo glavo in lahko mi jo tudi ti razbiješ, kar boš moral vsekakor storiti prej, predno bom dovolil, da ubogo malo dekletce še ubiješ, potem ko si jo že pritiral v blaznost.« »Jim, saj ne vem več kaj govorim«, je odgovoril Anson. »Priznati moram, da že sam izgubljam pamet. Ho, vsem skupaj je potreben pošten požirek whis-kyja. ; _ Tako je skušal odvrniti od sebe mračne misli in strah, kar pa se mu ni posrečilo, Njegovi pajdaši mu pri tem niso pomagali. Wilson je prikimal in šel proč. »Bos, pusti Jima v miru«, je šepnil Shady. »Saj vidiš, da je razkačen. Ostal ti bo zvest; toda biti moraš previden.« Moze je potrdil te besede in mračno prikimal. Ko so spet vzeli kvarte v roke, se Anson ni več udeležil igre, a tudi Shady in Moze nista več kazala tiste fanatične obsedenosti, ki sta jo navadno kazala pri igri. Anson je ležal iztegnjen na tleh, z glavo na- slonjeno na sedlo in je zdaj pa zdaj z mračnim pogledom ošinil zeleno utico, kjer se je skrivalo vjeto dekle. Zdaj pa zdaj je bilo slišati od tam«ipolglasno pesmico ali pa razburljiv, nepriroden smeh. Wilson si je pridno dal opraviti s ponvami in se je delal, kakor da ne mara več poslušati. Kmalu potem je poklical može k obedu, ki so ga opravili s kislimi obrazi in trdovratnim molkom, kakor da opravljajo to ceremonijo samo na ljubo kuharju. »Snake, kaj misliš, mar ne bi tudi dekletu nesel par grižljajev?« je vprašal Wilson. »Mar me moraš za to šele vprašati?« se je obregnil Anson. »Jesti mora, čeprav bi ji morali v usta tlačiti.« »Ho, tega si ravno ne želim«, je odvrnil Wilson. »Ampak poskrbel bom, ker se ji od vas nihče ne upa približati.« S krožnikom in skodelico se je obotavljaje približal utici, pokleknil je in stegnil svojio glavo notri. Dekle, ki je vse pozorno opazovalo in poslušalo, ga je najbrž videlo prihajati. Pozdravilo ga je s plahim smehljajem. »Jim, sem dobro opravila?« je zašepetala. *Miss, nikdar še nisem videl boljše igralke«, je tiho odvrnil, »Ampak, naj me vrag, skoraj ste malce pretiravali. Ansonu bom zdaj rekel, da ste bolna, zastrupljena, ali kaj podobnega strašnega. Potem bova čakala do večera. Dale nama bo gotovo pomagal iz zagate.« »Oh, kako hrepenim po svobodi«, ]e tiho vzkliknila. »Jim Wilson, nikdar vas ne bom pozabila, dokler bom živela!« Bil je videti v zadregi. »No — Miss — jaz — bom storil, kar bom le mo- gel. Ampak ničesar ne smemo prepuščati slučaju! Imejte potrpljenje. Ostanite hrabri. Prepričan sem, da vas bova jaz in Dale vendarle osvobodila.« Potegnil je glavo nazaj, vstal in se vrnil k tabor-nemu ognju, kjer ga je Anson radovedno pričakoval. »Pustil sem ji hrano tam. A ne dotakne se ničesar. Zdi se mi, da je bolna, videti je, kakor da bi bila zastrupljena.« _ »Jim, zdi se mi, da sem te slišal z njo govoriti »Res. Skušal sem ji lepo prigovarjati. Ni videti vec tako nora kakor prej. Ampak čisto pobita je, č,s 0 uničena.« > »Vedno huje in huje«, je siknil Anson skozi zobe. »In kje pa tiči Burt? Poldne je že, on pa je odšel že navsezgodaj. On ni bil nikdar dober gozdovnik. Gotovo se je zašel.« »Ali to, ali pa se mu je kaj pripetilo«, je odvrnil Wilson zamišljeno. Anson je skrčil svoje velike pesti in je z zadrževanim glasom klel, — to je bil izbruh čustev človeka, ki so ga njegovi pomagači, tovariši, vse njegove stvari, njegova sreča in njegovo zaupanje v samega sebe, zapustili. Vlegel se je pod najbližje drevo in čez nekaj časa, kp je napetost v njem popustila, je zaspal. Moze in Shady sta ostala pri svojih kvartah. Wilson je hodil sem in tja, se vsedel in spet vstal, da bi zgnal konje skupaj, obhodil je globel in se vrnil v taborišče-Ure tega popoldneva so bile dolge; bile so ure napetega pričakovanja... Ob sončnem zahodu so se pozlačene sence globeli spremenile v nedoločno zabrisan somrak. Anson se je okrenil na tleh, široko zazdehal in se vsedel. Ko se je ozrl krog sebe, se mu je obraz zmračil. hašiU Utajev CELJE Senčna stran brezmesnih dni. Kalkulacija brezmesnih življenskih potrebščin je i.okaza>u, da je hrana brez mesa mnogo dražja, kakor mesnata, kar so prvotno ugotovili naši .nekateri restavraterji, vsled česar so nekateri odpovedali svojim abonentom, ki so prejemlai hrano na dom. Samci, kakor tudi družine, ki jim je hrana na 'ta način odpo\ edana, so občutno prizadeti, saj se večkrat res ne izplača kuhati za eno ali dve osebi, mnogo slučajev ipa ie, da jim je vsled zaposlenosti ali stanovanjskih ne-prilik kuha sploh onemogočena. Splošno .ie znano in ugotovljeno, da se pri gostih, ki imajo hrano v gostinskih obratih več zasluži pri pijači kakor pri hrapi, radi tega je razumljivo, da bo za hrano izven restavracij vsled naia-ščajoče daginje vedno slabše. Onim, ki so snia-tali, da je meso najdražja jed, se sedaj lahko postreže z dokazi, da delavci in nameščenci nimajo od brezmesnih dni nikakih koristi, lino-vitejši sloji pa imajo samo manj potov do me sarjev, ker jim doma dobro delujejo hladilniki, ki so za brezmesne dni posebno prpravni. ZAHVALA. Podpisana gostilničarka se zahvaljujem višem cenjenim gostom za vsak obisk v gostilni »Angel«, ter sporočam, da se s prvim avgustom preselim v Maribor, Meljska cesta 9. M. Seifrid-ova. HRASTNIK Res čudno. Hrastniška javnost ima še prav v dobrem spominu afero g. Z., ki je bil obsojan na zaporno kazen. Te dni pa se je g. Z. zopet pojavil na starem službenem mestu. Delavci se sprašujejo, kako bi se godilo delavcu v taki zadevi. Opazovalec. Poziv. Odbor »Vzajemnosti I« v Hrastniku noziva vse one, ki imajo doma izposojene knjige iz društvene knjižnice, da iste čimprej zopet vrnejo, najkasneje pa do 10. avgusta t. 1. To lahko store vsak dan od 6. do 7. ure zvečer v knjižnici. Ko bodo zbrane vse knjige ter knjižnica izpolnjena po možnosti še z novimi knjigami, se bo pričelo s ponovnim rednim izdajanjem knjig. Interesente bomo o tem pravočasno obvestili. Poročil se je dne 29. m. m. naš s. Viktor Malovrh z gdč. Mici Zavraškovo. Pevski rbor »Vzajemnosti I« mu je priredil na predvečer podoknico. Imenom »Vzajemnosti« je spregovoril še s. Kosmos, ki se je v prisrčnih besedah zahvalil s. Viktorju za njegovo plodonosno delo na kulturnem polju, obenem pa izrazil željo, da s tem, ko zapušča fantovski stan, naj še ne zapusti dela v našem kulturnem društvu. Mi vsi P“. ki poznamo s. Viktorja, o tem niti najman) ne dvomimo. Mlademu paru pa želimo mnogo sreče! HUDA JAMA Do redukcij, ki so se dogajale v letih 1932 do 1933, je bilo zaposlenih pri tukajšnjem rudniku nad 600 delavcev. Kmalu pa je uprava znižala delavski stalež za polovico. Lani in letos pa je bilo precej premestitev k ostalim rudnikom TPD> največ pa h kočevskemu rudniku. Sedaj znaša stalež okrog 250 delavcev. Imeli smo samostojno brat. skladnico, ikateri sta se kasneje priključila rudnika Liboje in Pečovnik. Zadnji ima sedaj že skoro toliko delavcev kakor Huda jama. Pri tem rudniku je nastalo stremljenje, da se osamosvoji, torej odcepi od tukajšnje bratovske sklad-mce. Za Hudo jamo imamo v Laškem pogodbenega zdravnika, ki pa preveč stane z ozirom na dohodke, ki jih prejema bratovska skladnica. lo stanje je postalo nevzdržno. Upravni odbor je sklenil, da se doseže sporazum z zdravnikom za znižanje plače, ali pa se mu službo odpove. Dokončno pa more o tem sklepati uprava glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Drugo vprašanje, še bolj važno, pa je uradnik skladnice. V prejšnjih letih so se kar meniavali. — Sedaj so določili enega izmed stareiših nameščencev za to mesto, kar pa ni prav, ker TPD plačuje samo delno tega uslužbenca in bi mlajši z nižiimi prejemki tudi lahko opravljali to delo. Sicer pa imamo v skladbici gospodično, ki menda že ima dovolj prakse in bi v doglednem času že sama lahko izvrševala vse posle. Zaradi padca članstva je za skladnico veliko breme zdravnik in drag upravnik. Če bodo joni iz Pečovnika stremeli za osamosvojitvijo, bomo pa£ mi prisiljeni •tremeti za priključitev morda k Hrastniku, ker sicer ne Ibomo zmogli 'bremen. Apeliramo na Uvidevnost tako krajevnega, kakor glavnega u-Pravnega odbora, naj uredita tako, da ne bomo zabredli v položaj, da bi morali bolni delavci n» delo samo zato, ker bi bila bratovska skladnica preobremenjena. — Rudarji. TRŽIČ Zakaj tako postopanje. Neko tukajšnje velepodjetje je prenehalo plačevati nadure in ne vemo, odkod ta nenadna praksa. Ali' misli pod-letje, da nihče ne bo imel poguma vložiti tožbe za nadure? Ali ni to izigravanje socialne zako-nodaie? Po spremembi časa. Neki tuji nameščenec le kmalu po vojni prosil oblastve za podelitev našega državljanstva, a ga zaradi takratnega nacionalnega in neslovanskega čustvovanja, Ponašania .n zadržanja ni dobil. Kljub temu je «e dalje užival velik kos kruha pri nas. Nekako od znane »kresne« noči pa se je pričela zanj 'konjunktura«. Naši gospodje so ,mu kaj kmalu Priskrbeli naše državi,anstvo, ker je oblekel no-»o barvo, megovn miseliost pa ga še vedno ‘eče v smer, danes tako opevanih zmag ... Je ^di svetovalec v noki domači instituciji. v SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvrši la-*°1 FOTO JAPELJ, gosposka 18-1. MARIBOR Popravite krivice železničarjem glede napredovanja in pokojnin Še vedno ni rešeno vprašanje priznanja delavski službenih let za napredovanje ter pokojnino onim železničarjem, ki so bili uastav-I ljeni po 1. septembru 1923. 1. Železničarji, ki so bili nastavljeni [pred to dobo pa uživajo te ugodnosti, dasi jih je mnogo več, ne oziraje se ali so že vpokojeni ali pa še vršijo aktivno službo. Le eni četrtim nastavljenega osebja se niso štela v napredovanje in za pokojnino ona leta, ki so jih prebili v železniški službi pred nastavitvijo. To je seveda nerazumljivo vsem, ki se na železničarske zadeve ne spoz.naio, sicer ipa je nerazumljivo tudi prizadetim, ker je jasno, da so si to pravico pridobili in kupiii s članstvom v Pokojninskih fondih, ker so plačevali prispevke, tako kakor jih plačujejo na primer privatni nameščenci. Nekateri prizadeti imajo takega članstva preko 20 let. Že nekaj let se borimo, da bi dosegli izenačenje z ostalimi nameščenci. Povdariti je treba, da sporni zneski niso malenkostni in so nekateri bivši starejši uslužbenci prizadeti mesečno do 1000 dinarjev, ker prejemajo n. pr. pokojnino, ki znaša samo 400 d(j 600 din. pripadalo pa bi jim cd 1000 do 1600 din. Vsled tega silno trpijo Odpusti delavcev pri tvrdki Marko Rosner. Zadnjič smo poročali, da je tekstilna tovarna J. Hutter in drug v nekaterih .oddelkih skrajšala obratovanje na 3 dni na teden. Med tem je nastalo tudi pri tvrdki Rosner hudo pomanjkanje surovin, radi česar je bilo baje že okrog 80 do 100 delavcev odpuščenih, obratovanje pa v nekaterih obratih skrajšano na 5 dni tedensko. — Tako zavzema kriza v tekstilni industriji vedno večji olbseg in delavstvo upravičeno s strahom gleda .bodočnosti naproti. Letovanje mariborske dece v šmarskem srezu. Druga skupina otrok 'bo odšla na letovanje te dni, takoj, ko nakaže 'banovina potrebni denar. Sedaj ko si je morala mestna občina nabaviti zaradi poskusne evakuacije vso potrebno opremo za letovanje 200 otrok, je prav, če bo to opremo tudi praktično izkoristila in poslala otroke vsako leto v last. režiji kam na počitnice. Prav gotovo bo to najcenejši način in bo tako omogočeno letovanje čim večjemu številu otrok, kajti za denar, ki ga zahtevajo zasebni počitniški domovi za enega otroka, bo lahko šlo sedaj dvoje otrok. Seveda je v urejenih počitniških domovih večji komfort, ki pa za otroka niti ni nujno potreben, saj zadostuje zanj mesec dni "letovanja na svežem zraku, ob izdatni hrani in skrbnem nadzorstvu, da se telesno okrepi in tudi duševno osveži. Tomšičeva cesta je na krčevinski strani zdaj že popolnoma zazidana. Tekom zadnjih let je bilo na tej strani zgrajenih cela vrsta lepih vil in nudi ta četrt res lep pogled, edino prostor pred sanatorijem je videti še nekam zanemarjen. Končno bo mrala tudi občina Košaki doprinesti svoj delež k .olepšavi tega predela in predvsem urediti Tomšičevo ulico; pokriti bi se moral odprti kanal pred novimi hišami, ki v sedanjem stanju nikakor ne napravlja lepega vtisa. Ulica pa naj se očisti plevela in utrdi, da bo sposobna za promet, da ne bo videti kakor blatna gmajna in odlagališče za smeti. Če si že Košaki na vsak način lastijo pravice samostojne občine, potem tudi ne smejo pozabiti na dolžnosti samostojne občine, kajti vsak človek se mora čuditi ko vidi, da je ena stran Tomšičeve ceste, ki spada pod mesto, urejena kakor mora biti, dtuga stran pa predstavlja divjo gmajno. Ne gre, da bi se okoliške občine postavljale samo na račun mesta, morale bi tudi iz lastne inicijative kaj storiti za napredek in olepšavo kraja. Če pa tega ne morejo, naj se pa nikar tako krčevito ne branijo priključitve k mestu. Poziv zidarskim pomočnikom. Združenje zidarskih mojstrov poziva zidarske pomočnike, ki do zdaj še niso zamenjali starih poslovnih knjižic z novimi, da to čimprej store, ker se s staro knjižico ne bo nihče več sprejet v delo. Nova poita na Pohorju. S 4. avgustom ho začela poslovati na Pohorju nova razredna pošta v novem Poštarskem domu«. Selški pismonoša dnevno dostavljal pošto v Pohorski dom, Mariborsko kočo, gostilno Kop in vile dr. Robiča, dr. Blankeja, dr. Kovačeca, Kiffmana in Sprageria. Ta okoliš se izloči iz poštnega okoliša pošte Hoče. Dokler bodo v Mariboru taka stranišča kakor je ono na Vodnikovem trgu in na Meljski cesti, sc ne bomo mogli postavljati s čistočo našega mesta. Na ta nedostatek smo že večkrat opozorili, a se nič ne gane. Deževno vreme ovira dela pri gradnji Hutter-ievega bloka; temelji so izkopani že ob dveh frontah. O.b Razlagovi ulici so že ipričeli betonirati. Zaposlenih je nad 100 delavcev. Delovno taborišče so organizirali mariborski srednješolci pri Sv. Križu na Kozjaku pod vodstvom prof. Ravnikarja. Dijaki pridno pomagajo kmetom pri poljskem delu, jim popravljajo ceste in kopljejo jarke. Prebivalstvu so se stem zelo Priljubili. DraVa je zopet močno narasla zadnje dni in ie na Dravskem polju precej zemljišča poplavi-'a- Sedaj pa sret upada. Studijska knjižnica bo kmalu zopet odprta. — Zdaj bo imela na razpolago znatno večje prostore, kakor pa doslej. Dva nemška poskusna balona, z aparati za mcrienje atmosf. razmer, sta zopet pristala v okolici Maribora. Enega je našel posestnik Avgust Iierič v Bresternici pri Mariboru, enega pa posestnik Rudolf Rušnik pri Sv. Primožu nad Muto. Izpustil jih je v zrak meteorološki zavod v Lindhcrgu pri Beskovu v Prusiji. Oba balončka sta bila oddana okrajnemu načelstvu, ki jih bf- noslaln nazai v Nemčijo. Ririko dela. leško sc je ponesrečil 23 letni številni prizadeti vpokojeci materijelno, prav tako pa tudi moralno, ker niso ničesar • agre-šili, da bi se jih tako kruto kaznovalo. Ko sem zbiral pred kratkim podpise za novo vlogo, so mi nekateri naročili, naj na merodajnem, mestu vprašamo, zakaj se dela ta razlika samo glede prejemkov, ko je vendar jasno, da "smo morali vsi vršiti tudi enake dolžnosti. Jasno ie tudi, da bi morali biti vsi državljani pred zakonom enakopravni in uživati one pravice, ki nam pii-Padajo. Na pristojnih mestih sicer priznavajo, da je treba te krivice pocraviti. Tudi predsednik vlade je že pred 3 meseci izjavil da bo vlada izdala posebno uredbo, s katero bodo priznana delavska službena leta. 2al je ostalo vse pri starem. Ako je danes pogrebno povišanje prejemkov, kar je z ozirom na naraščajočo dragi-ijo samo ob sebi umevno, potem smo prizadeti železničarji upravičeni, da se nam popravi ta nezaslišana krivica. Vložili smo nešteto pred-stavk in naše daputacije so obiskale vse v poštev prihajajoče činitelje. Tekom junija in julija smo bili dvakrat v Beogradu in pri g. banu v Ljubljani. Prejeli smo zagetovila, da se bo zadeva uredila, v kolikor na se bo to zgodilo, bo pa pokazala šele bodočnost. Za prizadete Andrej Bahvn. ' stavbinski delavec R. Smodej, ki je bil zaposlen | pri gradnji nove Hutterjeve stavbe. Teško po-| škodovanega delavca so odpremili v tukajšnjo splošno bolnico. Izkaz pridobnin za odmero davka, ki je bil v Ljubljani te dni razgrnjen že za vse pridobitne sloje, v Mariboru še ni kornčan in ga bo predložila daočna uprava menda šele tekom meseca avgusta ali morda šele septembra na vpogled davkoplačevalcem. V samomorilnem namenu si je pognal kroglo v prša nek pokopališki paznik. Kaj je vzrok temu dejanju, ni znano. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnici. Kolo »Propeller« ev. štev. 23.685 je bilo te dni ukradeno kurjaču Petru Sušniku v Smetanovi ulici. — V Majstrovi ulici št. 11 pa je neznan tat ukradel kolo »Alfa« z ev. štev. 23.004, Voz med zapornicami. Nek mlad voznik je te dni na Jadranski cesti prispel z vozom na železniško progo baš v trenutku, ko je železniški čuvaj spuščal zapornice. Ker je prihajala lokomotiva, je voznik pognal konje, ki so zlomili zapornico in tako je bila preprečena nesreča, ki bi bila sicer neizogibna. Utopljenec. Na falskem jezu je Drava naplavila truplo 28 letnega delavca Josipa Melharja, rodom iz Celja, ki je 14. avgusta pri kopanju v Breznem utonil. 22 pesmi za moški, mešani in ženski zbor. V založbi Ipavčeve župe v Mariboru je izšla te dni pod tem naslovom prepotrebna zibirka za naše pevske zlbore. Zbirka vsebuje 11 skladb za moški zbor, 8 za mešan in 3 za ženski zbor. Namenjena je širšim pevskim krogom, vendar je ipt> vsebini zelo različna in bo enako služila tudi društvom z večjimi ambicijami. Skladbe so v glavnem lahko izvedljive in hvaležne, tudi one, ki na prvi pogled predstavljajo trši oreh. Večina skladb je na umetna besedila, osem pa je narodnih. Zbirko so uredili priznani glasbeniki Hinko Druzovič, Janko Gašparič, Vasilij Mirk in Milan Pertot. Med skladatelji, ki so prispevali za to zbirko, srečamo mnogo dobrih znancev, kakor na pr. neumornega Rista Savina, Karla Pahorja, Cirila Preglja, a tudi nekaj novih, ki jih s to zbirko Ipavčeva župa kot prva predstavlja pevski javnosti: Ubalda Vrabca, Franja Delaka in Rajka Vrečerja. V zbirki je tudi nekaj skladb iz glasbene zapuščine pokojnih skladateljev Oskarja Deva in Antona Schvvaba. Interesenti, zlasti pevska društva, naj naročijo to zbirko naravnost pri Ipavčevi peveski župi v Mariboru in naj tako podprejo njeno požrtvovalno in nesebično delo v teh mučnih časih. KRANJ Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mesecu avgustu bo razdeljena sledeče: 4. avgusta dr. Bezič Josip, 11, avgusta dr. Bežek Josip, 15. avgusta dr. Herfort Joža, 18. avgusta dr. Pance Pavel in 25. avgusta dr. Vrbnjak Vinko. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in ]ib porabijo prihodnjič. — Uprava. Iz ČeSke O tožbah nemških delavcev ali o mezdnih tožbah proti nemškim delodajalcem smejo v vseh socialnih sporih razsojati odslej le nemški sodniki in predsedniki sodišč. Radi draženja konj sta bila obsojena Karel Fuks, trgovec v Ogrskem Brodu na 15.000 kron in trgovec Oto Ziemlich, istotam na 15.000 kron. Več masla. Ministrstvo trgovine je razglasilo, da bo dodelilo v času od 5. avgusta do 1. septembra t. 1. na žvilske odrezke za običajne kon-zumente po 70 g masla, za otroke izpod 6 let po 125 g masla in za nadaljnje odrezke »ib 1« do »b 4« za običajne konzumente po 50 g svinjske masti ter na odrezke »c 2« do »c 4« po 40 g umetne masti. Opeko so dražili in so bili zato obsojeni opekarnarji Fr. Waverka v Lipniku nad Bečvo na 15.000 kron in Karel Prach v Gornji BHzi na 5000 kron. „ Nove praške ulice. Listi javljajo, da je dobil v Pragi Havličkov trg novo ime Senski trg, Pa-lackega (češki zgodovinar) obrežje je bilo spremenjeno v Vltavsko obrežje, Revolucijska ufica v Berlinsko, Jiraskov (češki romanopisec) most v Dienzenhoferov, Pariška ulica v Niimberško; Masarvkovo obrežje v Vltavsko obrežje, Leten-ska ulica v Magdeburško. Najnovejše vesti Finančni minister dr. Šutej, ki se nahaja na Bledu, bo danes obiskal Ljubljano, kjer bo v banovinski palači sprejel predstavnike našega tiska in jim dal razne informacije. Angleška letala so po poročilu DNB bombardirala Nizozemsko. Škoda ni nastala, ker je večina bomb padla na polja in v prekope. Nemška letala in podmornice povzročajo dan za dnem Angležem hude udarce. Tako so potopili dne 26. julija 53.000 ton ladij. 27. julija 97.000 ton in 28. julija 60.000 ton. Po poročilu Reuterja so prispele v neko zakadilo angleško pristanišče čete iz Nove Zelandije. V Bratiffavl so se vršile velike manifestacije, na katerih sta- govorila Tuka in Mach. Tu k a je govoril in naglasil pomen nove Evrope, nadalje, da se mora spreminjati ustava, odstraniti žide iz trgovskega življenja in onemogočiti korupcijo. Sam Mach pa se je zahvalil Hitlerju. Razno Poštne pristojbine za časopise občutno povišane. Počenši s 1. avgustom so z odlokom ministra pošte in telegrafa določene naslednje pristojbine za časopisje: Teža do 110 gr adresirano 0.10 din, neadresi-rano 0.04, vrnjeno 0.04, nad 100 do 200 gramov naslovljeno 0.20, nenaslovljeno 0.8 vrnjeno 0.08, od 200 do 300 gramov naslovljeno 0.30, nenaslovljeno 0.12, vrnjeno 0.12 din, nad 300 do 400 gramov naslovljeno 0.40, nenaslovljeno 0.16, vrnjeno 0.16 din, nad 400 do 500 gramov naslovljeno 0.50, nenaslovljeno 0.20, vrnjeno 0.20. Najvišja dovoljena teža enega izvoda novin in časopisov ostane 500 gramov. Paketi z nenaslovljenimi listi in časopisi, ki jih odpravljajo uredništva ali se jim vračajo od preprodajalcev, ne smejo biti težji od 10 kg. /Za liste in časopise, ki jih odpremljajo uredništva, se taksa plačuje v gotovini, za vrnjene liste in časopise se taksa plača v poštnih znamkah, tako da znaša najmanjša taksa za-te pošiljat ve 1 din. Za .priloge, ki se ne bi nanašale na dotične liste in časopise, se plača za vsakih 100 komadov ali del tega števila 5 din. Posamezna teža priloge, ki se od-prctmlja po tej tarifi, ne sme prekašati 30 gr. Poštne pristojbine za časopise so bile že doslej visoke. Z novo odredbo pa so se povišale za 100 odstotkov, kar pomeni hud udarec lastnikov časopisja. Vrhu tega pa naša pošta zelo slabo funkcionira in se zlasti časopisi neredno dostavljajo naročnikom. Finsko-sovjetska trgovinska pogodba. Pravkar sklenjena trgovinska pogodba med Finsko in Sovjetsko socialistično zvezo predvideva obojestransko izmenjavo v višini 7 in pol milij, dolarjev. Finska bo dobavila Rusiji vlačilne čolne, vodne turbine, fine jeklene cevi, 'bakreno žico, kobalt, žveplo, usnje, papir, kože, maslo, sir itd. Rusija 'bo izvozila na Finsko predvsem pšenico, rž, sol, tobak, opalit, petrolej, mangan, krom in bombaž. Letina v Švici bo slaba. Tudi v Švici je neprestani dež zadnjih tednov zelo poslabšal iz-glede za žetev, ki bo vrgla kvečjemu polovico žetve iz 1. 1939. Najmanj eno tretjino bo imela Švica premalo žita z z domačimi pridelki. Pri krompirju so pričakovali, da bodo pridelali okrog 10 milijonov meterskih stotov, toda slabo vreme, bolezen in krompirjevi kefori so uničili vsaj 1 milijon meterskih stotov letošnjega krompirja. V Švici tudi primanjkuje letos vsled vpoklicev in drugih razmer okrog 50.000 delovnih moči. Vlada ima resne skrbi, da najde za pospravljanje žetve zadostno število delavcev. Preseljevanje ruskih Nemcev. DNB. Velika akcija preselitve okrog 18.000 nemških rodbin iz Ruske Volinije in Galicije v bivši poljski del Po\,arto (Warthland) bo končano sredi avgusta. »Volkisclier Beobachter« javlja, da je bilo do sedaj naseljenih okrog 10.700 nemških rodbin. Angleški parlament o češki vladi. V četrtek je govoril v angleški Spodnji zbornici državni sekretar Butler o angleškem sklepu, da priznajo v Londonu ustanovljeno začasno če&ko-slovaško vlado kot redno vlado Češkoslovaške. Reuter javlja, da je sekretar Butler pri tem izrazil visoko .priznanje češkoslovaški vojski na Angleškem in posebno češkoslovaškim letalcem, ki so se udeležili poletov nad Nemčijo. Državni sekretSr Butler je nadalje povdaril, da nihče ne ve, kako bodo v 'bodočnosti izgledale politične meje v srednji Evropi. Toda nikdo ne more odrekati češkoslovaškemu narodu pravice do svobodnega in neodvisnega obstoja. »Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brez-primerne Preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnivec, ie bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa - - pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo dvignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo — in laže nam bo trpljenje/« Ivan Cankar. Ali pride Narodna banka v državno last ali ne? »Radničke novine« pišejo: Sama od sebe se je razvila diskuzija o napovedanih reformah. Prav ta je zamenjala celo vrsto političnih problemov, ki so se pojavili v javnosti-. Govore tudi o novih političnih kombinacijah, kar najbrže ni povsem brez temelja. In, čeprav se ne more govoriti o krizi, vendar zahtevajo vprašanja neko razjasnitev. Do te bo vsekakor došlo prihodnje dni. Iz cele skupine problemov je ostalo na dnevnem redu edino vprašanje Narodne banke. V svojem zadnjem predavanju se je g. Bičanič dotaknil tudi tega problema in zahteval, da pride Narodna banka v državno last. Bistvo problema je v naslednjem. Nominalna vrednost delnic Narodne banke znaša po 3000 dinarjev in vse se nahajajo v rokah 1300 delničarjev. Medtem pa znaša borzni tečaj teh akcij več kot 8100 dinarjev \ Dividenda za eno delnico znaša; na leto cd 300 do 400 dinarjev. Narodna banka ima položaj pooblaščene ustanove glede našega novčar-stva. In prav zaradi teda se poudarja s hrvaške strani, da je treba preskrbeti tem ustanovam kompletno državno u-pravo. To ni le zahteva hrvaških političnih zastopnikov, ampak tudi indu-strijcev in finančnikov Hrvaške in Slovenije. Dovolj je, če omenimo, da je ljubljansko »Jutro« prvo načelo to vprašanje v naši javnosti in se je zanj zavzel tudi član upravnega odbora iz Splita, Marin Ferič, predsednik industrijske in trgovske zbornice. Končno se smatra, da je etatizacijo Narodne b:mke treba izvesti tudi zaradi tega, da se bo tudi decentralizirala. Proti tem zahtevam se navajajo na-slenji argumenti: država ima že sedaj popolno kontrolo nad vsem poslovanjem Narodne banke. Neposredni u-pravni aparat se postavlja na predlog ministra financ, razen tega je v banki še poseben vladni komisar. Brez njego- vega soglasja se ne more nič ukreniti. Potemtakem, se poudarja, je udeležba države popolnoma zasigurana in poceni je demagogija poudarjanja navedenih zahtev. Ah, glavna ni zahteva po kontroli, marveč po decentralizaciji. Do tega se pa ne more priti, dokler Narodna banka funkcionira kot delniška družba. Potrebno je, da ta postane državna ustanova in šele tedaj bo mogoče razpravljati o načrtih glede declentralizacije. ❖ Polemika o Narodni banki Stališče socialistov je že od nekdaj, da Narodna banka spada v področje državne uprave tudi v današnjih razmerah, ker država ne more biti odvisna od kapitala ali finančnega zavoda, ki ščiti in pospešuje predvsem privatno špekulacijo. To vprašanje je načel sedaj znani izvozni direktor dr. Bičanič, ki predlaga, da naj država Narodno banko nacionalizira. Proti predlogu se j oglašajo deležniki Narodne banke, češ. da je dr. Bičanič državni uradnik ter ni I upravičen staviti in zagovarjati tak predlog. Izkušnje v Nemčiji, v prejšnji Avstriji, v Franciji, Angliji in drugod nas uče, da so »pooblaščene: državne banke, ki jih upravlja privatni kapital po svojih interesih, največja ovira razvoju državne politike. Socialistične vlade v Nemčiji, Angliji in Franciji so se morale ponovno umakniti, ko se je kapital »narodne banke« in ostali finančni svet u-prl nameravanim ukrepom in reformam in jim odrekel vsakršni kredit. V tem rporu ni bil udeležen samo »domači« kapital, marveč vedno tudi »mednarodni«, ker se je_ bal za svoj dominantni položaj. Take finančne ustanove notorično branijo svoj privatni dobiček in vpliv. Podržavljenje Narodne banke je torej potrebna stvar. Potreben pa je tudi vpliv na ostali finančni svet, ker pametna in poštena vlada ne sme biti lutka sporedne finančne sile. Nova smer bolgarske zunanje politike V nezasedeni Franciji primanjkuju 2ivil Krivci pridejo pred sodišče. Po poročilu Havasa je Petainova francoska vlada sklenila, da se s 1. avgustom uvedejo v vsem nezasedenem ozemlju krušne karte. Osebe v starosti od 12 do 70 let bodo dobivale dnevno 300 do 500 g kruha, otroci pa od 100 do 200 g. Ministrski svet je sprejel tudi osnutek zakona, ki določa osnovanje posebnega vrhovnega sodišča, pred katerega bodo postavljeni politiki, ki so zakrivili vojno. Japonska za premirje s Kitajsko Po poročilih iz Hongkonga namerava Japonska staviti Kitajski mirovne predloge, v katerih bo zahtevala, da naj se nekatere severne kitajske pokrajine prepuste Japonski. Predsednik kitajske republike naj bi postal Vančingvaj. — Ostale kitajske pokrajine z angleško Birmo, francosko Imdokino in Siam pa naj se združijo v enoten gospodarski blok pod vodstvom Japonske. Temu bloku bi se pozneje pridružila tudi Mandžurija. , , jfc-jji!! Uvedba splošne vo-jaSke dolfnostlv Mehiki Zvezni kongres javlja o zakonskem načrtu o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Mehiki ter o ustanovitvi posebnega vrhovnega sveta za državno obrambo. Splošna vojaška obveznost v Zedinjenih državah se bo pričela izvajati že 24 ur nato, ko bo kongres sprejel ta zakon. Službovanja bodo zaenkrat oproščeni oni obvezniki, ki imajo družine. Danska Šteje okrog 100 tisoč brezposelnih. Po uradnih poročilih je .bilo koncem junija na Danskem 96 tisoč 777 brezposelnih. Lani je bilo ob istem času na Danskem le 55 tisoč 341 brezposelnih. Kaj pravi angleSkl letalski minister ; Minister za letala lord Beaverbrook je izjavil v nekem govoru, da je Anglija kupila od ustanovitve tega ministrstva v Ameriki 1,215 letalskih motorjev. Večina letalskih ogrodij je bila izdelana v Angliji in tudi motorji se vdelajo doma. Kupljeni motorji so nenavadno močni in moderni. Pretekli teden so v tem pogledu dosegli rekordno produkcijo V tem mesecu bodo proizvodnjo letal podvojili. Nadalje je minister sporočil, da mu ie dal ameriški finančni minister Morgen-thau zadotovilo potom kanadskega letalskega ministra, da bo gradila Amerika mesečno za Anglijo 3000 letal še preko rednih naročil. Romunija uvala reakcijo Romunska vlada je izdala nov delavski zakon, po katerem prepoveduje stavke, pač pa dovoljuje podjetjem, da podaljšujejo delovni čas nad osem ur. TaJnlkD^uilva narodov odstopil Reuter poroča, da je tajnik Društva narodov Jože Avenol odstopil. Vodstvo Društva narodov prevzamejo začasno trije višji uradniki društva. Od 19. maja 1934 je Bolgarija z izredno intenzivnostjo razvila svojo revizij onistično propagando. Za novi režim je to bila »velika ideja«, okoli katere se je posrečilo združiti znaten sloj prebivalstva. Neposredni' namen cele te revizionistične kampanje je Dobrudža. pokrajina, ki je po minuli vojni pripadla Romuniji. Tudi z Grčijo in Turčijo se še niso mogli računi smatrati za poravnane. S tem načrtom je Bolgarija prišla do prisrčnejših odnošajev s SSSR. Vlada v Sofiji je smatrala, da bo Moskva pristala, da te zahteve' podpre brez rezerve. V Sofiji se je govorilo, da so /e dogovorjene neke modalitete. Zaradi tega je prišlo do ekskurzij političarjev, novinarjev in gospodarstvenikov v SSSR. En sofijski list je branil od po-četka vojne stališče Moskve in njeno naziranje. Zadnje tedne se pa zdi, da je ta od-nošaj prenehal biti tako prisrčen. S sovjetske strani je ta odnosaj dobil demonstrativen značaj z odhodom Lav-rencijeva v Bukarešto brez poslovilne avdijence in izročitve odpoklicanih pisem. Dočim se je prej govorilo o prihodu Majskega v Sofijo, je postavljen za poslanika 28 letni tajnik poslaništva Lavriščev. Nekaj tednov je minilo, ko je šele bila napovedana svečana avdi-jenca, na kateri naj bi se izročila tudi odpoklicna pisma prejšnjega sovjetskega poslanika v Sofiji. Mem tem časom je prišlo do potovanja glavnega vojnega poveljnika bolgarske vojske v minuli svetovni vojni na zapadno bojišče. Ta način je vidna manifestacija težnje, da naj se v zrahljanem ravnotežju, poišče krepkejša in neposrednejša naslonitev na nove sile. Zveza Bolgarije z Nemčijo ni nov pojav. V gospodarskem oziru je definitivno sklenjena že 1937, ko je nad 60 odst. zunanje trgovine vršila z Nemčijo, dočim je drugi del blaga šel v Italijo. Nasprotno se pa gospodarske vezi s SSSR nikakor niso premaknile z mrtve točke že zaradi tega, ker Bolgarija ni imela ničesar, kar bi izvažala. Nova orientacija Bolgarije izhaja potem takem samo kot nadaljevanje gospodarske politike. In čim se je znašla v krogu onih sil, ki jim je najmanj do razširjenja raznih zapletljajev, je oči-vidno, da so morale nastopiti izpre-membe v odnošajih z ostalimi silami, in sicer predvsem z Romunijo. Pričakovanje, da se bo mirnim potom na mirovnih konferencah sklenilo, kc.r bo zadovoljevalo revizijonistične težnjo Bolgarije, je zmagalo v vladajočih krogih Sofije. S tega stališča ima sprejem novega sovjetskega poslanika ter stavke tekstilnih in tobačnih delavcev v Bolgariji poseben pomen. . •ju''- Po »R. N.« Jasne besede celo iz meščanskega tabora Da tudi nekateri meščanski krogi pravilno razumejo sedanji prelom, pričajo članki dveh švcarskih meščanskih listov: Glasilo vzhodnošvicarske industrije in trgovine, »St. Galler Tagblatt< piše; »Razume se, da se bomo morali v gospodarskem oziru prilagoditi novim razmeram, in bomo iskali novih oblik. Sprememba političnega ravnotežja sil ia- svetu pa nas ne sme pripraviti do tega, da bi se odpovedali svoji svobodi, ki smo jo podedovali-Ohranitev svobode našega teritorija mora. iti vzporedno z ohranitvijo osebne svobode vsakega posameznika. Človeško dostojanstvo in človeške pravice so večne besede, svobode duha ne smem > nikdar iz-.gub ti!« V »Ziircher Anzeiger« pa beremo: »V časiu, ko mora ves narod napeti za rešitev gospodarskega in nacionalnega obstoja vse svoje sile ne sme.imeti visoka ri"anca prav noben:h predpravic. Vsi veliki dobičkarji in premoženja se naj postavijo v službo domovine in žive dejavnosti.« Književnost Knjiga Cangkajšekovih govorov. Založba »Vita nova« v Luzernu je izdala knjigo z imenom »Chinas Kampf«. s podnaslovom >