X nj "5 C ni > 4-1 »m PODNEBJE Primorsko je pestila huda suša, v drugi polovici meseca so jo ogrožali tudi požari v naravi VROČINSKI VAL IN OZON Poletno vročino so spremljate visoke koncentracije ozona, zlati na Primorskem. Tudi kužki so iskali osvežitev v vodi DOGODKI Na Finskem je bila prva svetovna konferenca »Živeti s podnebno spremenljivostjo in spremembami« VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2006..................................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2006 ....................................................................................................................23 UV indeks in toplotna obremenitev............................................................................................................28 Meteorološka postaja Strunjan..................................................................................................................32 ŽIVETI S PODNEBNO SPREMENLJIVOSTJO IN SPREMEMBAMI ESPOO, 17.-21. JULIJ 2006 34 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 43 Pretoki rek v juniju.....................................................................................................................................43 Pretoki rek v juliju......................................................................................................................................47 Temperature rek in jezer v juliju................................................................................................................51 Višine in temperature morja v juliju...........................................................................................................55 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2006 ........................................................................... 59 ONESNAŽENOST ZRAKA 62 Onesnaženost zraka v juliju 2006.............................................................................................................62 POTRESI 71 Potresi v Sloveniji - julij 2006.................................................................................................................... 71 Svetovni potresi - julij 2006....................................................................................................................... 73 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 75 Fotografija z naslovne strani: Julija je bilo nevihtnih dni več kot običajno. Posnetek bliska ob nevihti 24. julija 2006, Grosuplje (Fotografija: Iztok Sinjur). Cover photo: There were quite many thunderstorms in July. On the cover photo is the lightning during the thunderstorm in Grosuplje on 24 July 2006 (Photo: Iztok Sinjur). UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽE KNEZ JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v juliju 2006 Climate in July 2006 Tanja Cegnar Julij je pri nas kot osrednji poletni mesec običajno najtoplejši in najbolj sončen, tudi letos je bilo tako. Temperatura zraka je bila z redkimi izjemami vse dni nad dolgoletnim povprečjem, temu primerno je bila visoka tudi povprečna mesečna temperatura, ki je bila v nižinskem svetu najvišja od sredine minulega stoletja, le v visokogorju je bil julij 1983 toplejši od letošnjega. V pretežnem delu države je bil julij rekorden tudi po številu vročih dni, v spodnji Vipavski dolini so izmerili doslej najvišjo julijsko temperaturo. Ljudje smo občutili dva vročinska vala, prvi se je končal sredi meseca, sledila je nekajdnevna prekinitev, nato nas je zajel drugi vročinski val, ki ga je v celinskem delu končala osvežitev zadnje dni meseca. V Mariboru je bil julij najbolj sončen doslej, a tudi drugod po državi je bilo sončnega vremena več kot običajno. Padavin je julija povsod primanjkovalo, najbolj so to ob sončnem in vročem vremenu občutili na Primorskem, kjer je bila oklicana velika požarna ogroženost naravnega okolja. Ognjeni zublji so za seboj pustili obsežno pogorišče, gasilci pa so se več dni borili z obsežnim in trdovratnim požarom, preden so ga uspeli pogasiti. Julija je bilo več neviht, nekatere so prerasle v prava neurja, nad Obalo se je nevihta znesla 28. julija zvečer. 10 o 8 2— ra >o 6 ® Ci > O 4 "O O C 2 o ■o 0 o -2 10 o 8 2— TO >o 6 Ci > o 4 ■o o C 2 o ■o o 0 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 __) O 8 — ra >o 6 CD o > o 4 Ti O 2 C O ■o o 0 -2 10 O 8 ;— ra >o 6 o 4 Ti r 2 CD o 0 -2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2006 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, July 2006 Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V Ljubljani in Biljah so bile povprečne temperature ves mesec nad dolgoletnim povprečjem; v Ljubljani je odklon 21. julija presegel 8 °C, v Biljah istega dne 6 °C. V Novem mestu in Murski Soboti je bila temperatura večinoma nad dolgoletnim povprečjem, z izjemo dni od 2. do 4. julija ter 16. in 17., v Novem mestu Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tudi 29. julija, ko so bili odkloni negativni, vendar niso dosegli 2 °C. Pozitivni odklon je v Novem mestu 26. julija dosegel 8 °C, v Murski Soboti je presegel 6 °C. na Kredarici v mesecu juliju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in July and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 23,6 °C, kar je 3,7 °C nad dolgoletnim povprečjem; presežek je statistično pomemben. Letošnji julij je bil od sredine minulega stoletja najtoplejši, s slabo stopinjo °C manj mu sledi julij 1995 s povprečno temperaturo 22,8 °C. Daleč najhladnejši je bil julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954, pol °C višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C) in nato leta 1962 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 17,2 °C, kar je 3,1 °C nad dolgoletnim povprečjem; odklon je statistično pomemben. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C, najtoplejša pa letos s 17,2 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 30,2 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega dolgoletno povprečje. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši letos in leta 1983, obakrat s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil julij 2006 tudi v visokogorju opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 9,1 °C, pozitivni odklon 3,3 °C od dolgoletnega povprečja je statistično pomemben. Od sredine minulega stoletja je letošnji julij drugi najtoplejši doslej, toplejši je bil le julij 1983 z 9,8 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C je bilo v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bilo 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju ni bilo. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Julija so taki dnevi pogosti. V Ljubljani so zabeležili 18 vročih dni (slika 3), kar je 13 dni več od dolgoletnega povprečja, ki znaša 5 dni. Od sredine prejšnjega stoletja je to največ doslej, brez vročih dni pa je bilo 7 julijev. Tudi v Murski Soboti, Novem mestu, na Celjskem in Mariborskem so zabeležili rekord, v Murski Soboti je bilo 17 vročih dni, na Celjskem in Mariborskem po 16, v Novomeški pokrajini 14. V Portorožu so zabeležili 25 takih dni, kar letošnji julij uvršča na drugo mesto, po letu 1994 s 26 vročimi dnevi. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Kredarica je bila brez toplega dneva, po cel mesec pa so beležili tople dneve v Vipavski dolini, na Krasu in Obali. V Portorožu je bilo toliko toplih dni še v julijih 1994, 1995, 1997, 2001 in 2003. Najmanj toplih dni je bilo v Ratečah in Murski Soboti, in sicer po 26, 27 jih je bilo v Slovenj Gradcu, drugod po 28 oz. 29. V Mariboru je bilo 29 toplih dni, kar letošnji julij uvršča na drugo mesto, po letu 1983 s 30 vročimi dnevi. V Murski Soboti je bilo 26 toplih dni, kot v letu 1992; leta 1994 je bilo 29 toplih dni, v julijih 1952, 1983, 2002 in 2003 pa 28. V Novem 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mestu je bilo rekordnih 28 toplih dni, 27 jih je bilo v julijih 1983 in 2003. V Celju je bilo 29 takih dni, kar od sredine minulega stoletja uvršča letošnji julij med tiste z največjim številom, več jih je bilo le julija 1983, in sicer 30. Tudi v Ljubljani je bilo julija 29 toplih dni, kar je nad dolgoletnim povprečjem, ki znaša devet dni manj, in od sredine minulega stoletja je bilo več toplih dni samo leta 1983, ko so jih zabeležili 30. V Ljubljani še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa jih je bilo julija leta 1954, le 9 takih dni. 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 ^ 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število vročih dni v juliju in povprečje obdobja Slika 4. Število toplih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in July and the cor- temperature above 25 °C in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 responding mean of the period 1961-1990 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) julijska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in July and the 1961-1990 normals Na Kredarici je bilo najhladneje drugi julijski dan, izmerili so 2,6 °C. V preteklosti so julija na Kredarici že izmerili nižjo temperaturo, v letu 1962 se je živo srebro spustilo na -6,1 °C, sledil mu je julij 1971 z -5,4 °C, temperaturni minimum julija 1970 je bil -5 °C, leta 1962 pa -4,6 °C. V Postojni je bila najnižja temperatura 10 °C, v Lescah 9 °C. Na Krasu in v zgornji Vipavski dolini se je minimalna temperatura spustila na 15,5 °C, v spodnji na 14,7 °C. V Ljubljani so najnižjo temperaturo zabeležili 5. julija, bilo je 13,5 °C, kar je precej več od minimalnih temperatur v julijih 1948 (5,1 °C), 1962 (5,8 °C), 1968 (7 °C) in 1960 (7,2 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura drugo leto zapored nad dolgoletnim povprečjem. V Ratečah je bilo najhladneje prvega v mesecu, izmerili so 7,2 °C; na Obali je bilo najhladneje 17. julija, temperatura se je spustila na 12,5 °C, kar je za dobre 3 °C več od najnižje, izmerjene leta 1993 (9,2 °C). V Mariboru so 17. julija izmerili 12,7 °C, v Kočevju istega dne 7 °C, v Slovenj Gradcu 5 °C. Tudi v Murski Soboti so julija letos najnižjo temperaturo izmerili 17. julija, ko so zabeležili 10,1 °C, kar je precej več od najnižje iz leta 1969, ki je bila 0,8 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 n O 15 10 1 mm LEGEND: - altitude above the mean sea level (m) - total amount of precipitation (mm) - % of the normal amount of precipitation - number of days with precipitation >1 mm Slika 13. Padavine v juliju in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 13. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 Julija je v Ljubljani padlo 105 mm padavin, kar predstavlja 86 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juliju 1971, namerili so le 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 14. Padavine v juliju in povprečje obdobja 19611990 Figure 14. Precipitation in July and the mean value of the period 1961-1990 300 250 E J= c > ra T3 ra Ci ra C > 50 200 150 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 15. Zaradi vročine, suhega in sončnega vremena je bila na Primorskem velika požarna ogroženost naravnega okolja, žal so se razplamteli tudi požari. Posledice požara v Pri-morju (foto: Peter Habjan). Figure 15. Damage caused by wildfire (Photo: Peter Habjan) Slika 16. Trajanje sončnega obsevanja julija 2006 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 16. Bright sunshine duration in July 2006 compared with 1961-1990 normals 120% 110% 100% Na sliki 16 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod po državi je bilo več sončnega vremena kot običajno; najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Mariborskem in okolici, kjer je bilo četrtino več sončnega vremena kot običajno. V Mariboru je v letošnjem juliju od sredine minulega stoletja sonce sijalo najdalj časa, in sicer 314 ur; leta 1983 je sijalo 309 ur. Na Celjskem in v Prekmurju je bilo za petino več sončnega vremena. Najmanj (do 10 % več) sončnega vremena je bilo v skrajni severozahodni Sloveniji, na Koroškem, v jugovzhodni in večini jugozahodne Slovenije ter na Notranjskem. V gorah poleti nastane več kopastih oblakov kot nad nižino, na Kredarici je sonce sijalo 223 ure in za 13 % preseglo dolgoletno povprečje. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan E E 30 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 30 - ' 20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 12 40 12 50 9 9 40 6 20 6 3 10 3 0 0 50 5 40 12 2 50 9 30 9 6 20 6 3 10 3 0 0 0 0 50 40 E .E 30 I 20 10 MURSKA SOBOTA 15 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 50 . 30 Jo 20 10 PORTOROŽ : 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 12 9 9 6 6 3 3 0 0 0 0 Slika 17. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2006 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 17. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2006 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 17 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in July and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 V Ljubljani je sonce sijalo 299 ur, kar je 15 % več kot v dolgoletnem povprečju. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena julija 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 (307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija leta 1977 pa 213 ur. LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Število jasnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 19. Number of clear days in July and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 20. Število oblačnih dni v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 20. Number of cloudy days in July and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Krasu, zabeležili so jih 18, na Bizeljskem in v Novem mestu po 10, na Obali 9. Po 8 jasnih dni so imeli v zgornji Vipavski dolini, Ratečah, Beli krajini, na Mariborskem in v Murski Soboti, po 7 na Kočevskem in v Postojni. Kredarica je julija imela 4 jasne dneve, po 5 jih je bilo na Celjskem, Goriškem in v Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo šest jasnih dni, kar je dan več od dolgoletnega povprečja (slika 19); od sredine minulega stoletja so bili trije juliji brez jasnega dneva. Največ jasnih julijskih dni, po deset, je bilo v letih 1983 in 1990. 15 15 10 10 5 5 0 0 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer 7, jih je bilo na Kredarici, po 3 na Postojnskem, Kočevskem, Bizeljskem, v Novomeški pokrajini in na Celjskem. Brez oblačnih dni so bili v Vipavski dolini, na Krasu, en tak dan je bil zabeležen na Obali, po dva pa v Ratečah, v Črnomlju, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. V Ljubljani ni bilo oblačnih dni (slika 20), kar je prvič od sredine minulega stoletja. Dolgoletno povprečje znaša 6 dni, največ oblačnih dni je bilo julija 1954, in sicer 14. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 3,3 in 4,7 desetin. Najmanjša oblačnost je bila zabeleženih na Krasu (2 desetini) in Obali (2,9 desetin), največja pa na Kredarici (slabih 6 desetin). 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - julij 2006 Table 2. Monthly meteorological data - July 2006 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 20,6 2,7 28,8 15,5 33,5 21 9,0 17 0 28 30 270 18 13 5 13 0 0 0 0 Kredarica 2514 9,1 3,3 12,3 6,8 17,3 20 2,6 2 0 0 317 223 115 5,7 7 4 174 86 13 14 13 0 0 0 759,2 8,9 Rateče-Planica 864 20,0 4,3 27,9 11,6 32,6 21 7,2 1 0 26 0 252 106 4,5 2 8 30 20 6 11 0 0 0 0 921,8 13,4 Bilje 55 25,4 4,0 33,3 17,7 38,6 21 14,7 19 0 31 0 324 116 3,4 0 5 14 13 6 14 0 0 0 0 1010,8 17,7 Slap pri Vipavi 137 25,1 4,3 33,0 18,6 39,0 21 15,5 6 0 31 0 3,6 0 8 61 55 7 5 0 0 0 0 Letališče Portorož 2 25,4 3,0 32,3 17,9 35,9 24 12,5 17 0 31 0 353 112 2,9 1 9 19 26 2 8 0 0 0 0 1016,7 17,5 Godnje 295 24,4 4,6 32,5 18,7 37,5 21 15,5 17 0 31 0 2,0 0 18 38 40 7 4 0 0 0 0 Postojna 533 22,6 4,9 29,1 15,1 35,0 21 10,0 17 0 28 0 274 105 4,2 3 7 51 44 7 6 0 0 0 0 Kočevje 468 20,5 2,7 29,5 13,1 34,0 21 7,0 17 0 28 0 3,9 3 7 50 39 7 4 3 0 0 0 Ljubljana 299 23,6 3,7 30,2 17,2 35,9 21 13,5 5 0 29 0 299 115 3,8 0 6 105 86 9 13 1 0 0 0 984,4 16,7 Bizeljsko 170 22,8 3,4 31,2 35,8 27 29 0 3,5 3 10 35 35 5 1 0 0 0 0 Novo mesto 220 22,7 3,3 29,1 15,9 33,9 22 9,8 17 0 28 0 295 110 3,4 3 10 55 46 7 14 2 0 0 0 992,8 17,9 Črnomelj 196 23,5 3,4 30,3 15,5 34,7 27 9,0 17 0 28 0 3,6 2 8 26 23 5 7 0 0 0 0 Celje 240 22,4 3,3 29,4 15,2 34,1 21 8,6 17 0 29 0 286 120 4,2 3 5 48 36 7 13 0 0 0 0 991,0 17,4 Maribor 275 23,4 3,8 29,2 17,7 33,9 21 12,7 17 0 29 0 314 126 4,1 2 8 54 46 6 9 0 0 0 0 986,7 17,1 Slovenj Gradec 452 20,5 2,9 28,4 12,9 34,9 23 5,0 17 0 27 0 259 106 4,6 2 5 69 49 8 5 7 0 0 0 15,0 Murska Sobota 188 22,3 3,1 29,1 16,1 33,1 21 10,1 17 0 26 0 313 120 4,2 2 8 67 64 8 10 1 0 0 0 997,1 17,6 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, □ 12 °C). TD = £ (20 °C - TSi) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - julij 2006 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - July 2006 Postaja I. dekada II. dekada III dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 24,1 30,3 34,2 17,0 13,4 15,0 11,7 25,0 32,2 34,2 17,2 12,5 15,3 11,8 27,0 34,2 35,9 19,4 16,9 17,6 14,9 Bilje 23,6 30,8 34,2 16,7 15,0 15,5 13,1 26,0 33,5 36,0 17,6 14,7 16,7 13,4 26,5 35,4 38,6 18,8 16,4 18,3 16,2 Slap pri Vipavi 23,5 30,8 33,0 17,8 15,5 15,3 12,0 25,9 33,8 37,0 18,7 17,0 16,9 14,4 25,7 34,2 39,0 19,4 15,5 18,3 15,0 Postojna 20,4 26,1 29,0 14,7 12,0 12,6 10,2 23,4 30,0 34,5 14,1 10,0 12,0 7,8 23,8 31,0 35,0 16,4 13,8 14,3 11,6 Kočevje 18,5 25,8 30,5 12,9 8,0 11,8 7,0 20,7 30,0 33,5 11,5 7,0 10,2 5,7 22,0 32,3 34,0 14,7 11,0 13,4 9,7 Rateče 18,2 25,0 28,2 11,0 7,2 7,5 3,3 20,7 28,8 32,3 10,5 7,4 7,0 3,2 21,0 29,7 32,6 13,0 11,4 10,0 8,2 Lesce 19,8 26,4 31,0 14,9 12,5 13,6 10,7 21,9 28,7 32,2 14,4 9,0 12,8 8,1 20,1 31,0 33,5 17,1 14,7 15,6 13,0 Slovenj Gradec 18,9 24,7 28,4 13,0 8,5 11,1 5,0 20,2 28,8 32,5 11,3 5,0 8,6 2,2 22,3 31,3 34,9 14,2 10,6 12,9 9,2 Brnik 19,9 26,8 29,4 13,5 10,3 21,6 29,1 33,2 12,1 8,3 23,1 31,8 34,4 15,2 12,4 Ljubljana 21,7 27,4 31,1 16,4 13,5 13,6 9,5 23,8 30,7 35,2 16,3 13,7 12,9 9,6 25,1 32,5 35,9 18,6 16,8 15,3 12,2 Sevno 19,3 24,4 28,0 15,2 13,0 14,3 13,0 21,9 27,7 31,2 16,6 13,5 13,9 9,9 24,0 29,9 32,2 18,6 15,2 17,1 14,1 Novo mesto 20,6 26,1 29,9 15,0 11,3 13,6 8,8 22,7 29,0 33,3 14,5 9,8 12,1 7,0 24,8 31,9 33,9 17,8 15,5 15,7 12,1 Črnomelj 21,1 26,9 30,0 15,3 10,0 14,1 9,0 22,7 29,9 33,3 13,8 9,0 12,4 8,0 26,4 33,6 34,7 17,1 14,0 16,1 12,5 Bizeljsko 20,9 27,8 31,6 15,7 11,6 15,4 11,4 22,3 31,3 34,4 14,6 9,8 14,6 9,6 25,1 34,2 35,8 17,3 14,2 Celje 20,6 26,3 29,6 15,3 10,5 14,0 8,9 22,3 29,3 33,3 13,4 8,6 11,1 5,7 24,0 32,2 34,1 16,9 12,3 14,6 9,6 Starše 21,0 26,2 31,4 16,3 13,0 15,4 12,3 22,6 29,1 33,0 15,4 10,1 13,8 8,1 24,9 32,5 33,5 17,5 14,3 16,1 13,0 Maribor 21,1 26,0 30,4 16,5 13,2 23,1 29,0 32,8 16,9 12,7 25,8 32,3 33,9 19,6 17,7 Jeruzalem 20,4 24,8 28,5 16,6 14,5 14,9 12,0 22,4 27,3 30,5 17,5 13,0 14,8 9,5 25,3 19,6 32,5 19,7 17,0 18,1 15,5 Murska Sobota 20,6 26,2 30,0 15,6 11,4 14,6 10,0 21,6 28,9 31,7 14,7 10,1 12,7 7,4 24,5 32,1 33,1 17,8 14,4 16,0 12,5 Veliki Dolenci 20,4 25,3 29,5 15,3 12,6 13,5 9,5 22,3 28,0 31,0 16,0 13,0 13,0 9,4 24,6 31,4 32,6 19,3 17,4 14,4 12,4 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - julij 2006 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - July 2006 Postaja I. Padavine II. in število padavi III. nskih dni M od 1. 1. 2006 RR p.d. RR M. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 0,7 2 2,9 1 15,6 1 19,2 4 426 Bilje 4,0 4 1,7 2 8,6 4 14,3 10 472 Slap pri Vipavi 14,5 2 3,4 1 43,2 5 61,1 8 569 Postojna 2,5 3 1,2 2 47,0 6 50,7 11 744 Kočevje 12,5 7 0,5 1 37,1 4 50,1 12 654 Rateče 3,2 3 1,1 4 25,5 5 29,8 12 545 Lesce 5,7 4 6,2 3 5,8 6 17,7 13 504 Slovenj Gradec 10,1 5 4,7 1 54,3 6 69,1 12 542 Brnik 4,7 3 8,8 2 41,0 4 54,5 9 659 Ljubljana 8,8 3 24,0 3 72,5 4 105,3 10 672 Sevno 22,3 3 3,3 2 68,6 5 94,2 10 590 Novo mesto 20,7 6 2,6 2 32,0 3 55,3 11 566 Črnomelj 21,0 5 4,0 1 0,6 2 25,6 8 629 Bizeljsko 29,4 4 0,0 0 5,5 3 34,9 7 500 Celje 20,9 5 0,0 0 27,3 4 48,2 9 593 Starše 24,4 3 3,0 1 14,5 3 41,9 7 486 Maribor 28,5 4 2,0 2 23,6 3 54,1 9 496 Jeruzalem 41,1 4 9,4 4 2,4 2 52,9 10 606 Murska Sobota 16,4 4 25,6 3 25,3 4 67,3 11 549 Veliki Dolenci 6,6 5 25,4 3 13,6 4 45,6 12 454 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2006 - dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. julija 2006 600 ■5 400 S 200 0 LJU BLJA NA _ r ,—i r-- f 1.1.06 1.2.06 1.3.06 1.4.06 1.5.06 1.6.06 1.7.06 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 5 0 % NNW 55 %/s 21 m/S NNE 21 %/s Kredarica ««!«/ 0 3 % .„ 14 % SSW 12 m/s 05 % SSE 2 2 m/s S 13 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje «... 77 % 4 4 % SSW 10 m/s 12 6 % SSE 16 m/s S 13 m/s «... 3 6 % 2 4 % SSW 2 5 m/s 2 2 % SSE 14 m/s S 18 m/s Slika 21. Vetrovne rože, julij 2006 Figure 21. Wind roses, July 2006 m 4 2 % N 2 5 m/s 6 5 % N 10 m/s 10 6 % ^ ------- 2 0 % NNW 4 2 m/s NNE 21 m/s 3 9 % NNW 15 m/s NNE .„.,26 4 % NW 1 8 m/s 26.2 % NW 3 7 m/s 2.4 % NE 1 7 m/s 2 1 % NW 1 6 m/s 18 7 % NE 1 2 m/s NE 2.0 m/s 20.1 % WNW 1 5 m/s CMC 4 4 % ENE 1.5 m/s WNW 3 0 m/s 2.6 % ENE 1.5 m/s 2.7 % WNW 0 5 m/s CMC 12 1 % ENE 1.3 m/s 2.5 % W 12 m/s 2.5 % E 13 m/s 3 5 % E 14 m/s 12.6 % E 2 2 m/s W 14 m/s WSW 14 rn/s CCC 2 8 % ESE 1.7 m/s 0.4 % WSW 2 2 1-n/s ccc 125 % ESE 2.2 m/s WSW 2 1 % CCC 5 5 % ESE 2.0 m/s 1.2 % SW 1.0 m/s 5.4 % SE 1.5 m/s 1/5 % SE 3.0 m/s 3.8 % SW 1 7 m/s CE 7 0 % SE 1.8 m/s SW 1.5 m/s 1.3 % SSW 1 0 m/s 8 7 % SSE 2 1 m/s 3.5 % SSW 15 %/s SSE 3 0 % SSE 1.7 m/s 5.2 % S 16 m/s 2.8 % S 13 m/s m 1 5 % N 13 m/s N 15 m/s N 3 NNW NNE 1.0 m/s NNW 36 %/s NNW 1.8 m/s NNE 1.3 m/s NNE 2 4 m/s ME 8 5 % NE 1.8 m/s hic 2 4 % NE 1.6 m/s NW 1.3 m/s NW 4 5 mn/s me 5 0 % NE 5.2 m/s 4.0 % WNW 1 1 %/s 16.8 % ENE 2.3 m/s CMC 7 0 % ENE 2.0 m/s WNW 39 %s 5.0 % ENE 4.8 m/s 6.5 % W 10 m/s 5 7 % E 2 2 m/s 4.2 % W 34 m/s 34.0 % E 2 3 m/s E 3 4 m/s WSW 3? %/s pSp 151 % ESE 3.3 m/s WSW 0 1 %/s 4.6 % WSW 1 6 %/s 20 2 % ESE 24 m/s SW 3 4 %/s 26 g % SE 3.2 m/s «... 5 3 % SW 0.5 m/s 36 % SE 1.6 m/s 5.3 % SW 2 2 m/s 38 % SE 1.5 m/s SSW 14 rn/s , r ... SSE 2 3 rn/s S 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 28. julija dosegel 23,5 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjen dan je sunek presegel 20 m/s. V Kopru je bilo 8 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 28. julija dosegel 18,2 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 54 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 28. julija dosegel 19,9 m/s, bilo je 18 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v 40 % vseh primerov, vzhodjugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 30 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 14. julija 13,2 m/s; v sedmih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 2 dneh presegel 20 m/s, v sunku je 29. julija dosegel hitrost 26,1 m/s. Severozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 49 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 31 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 47 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno dobrih 19 % terminov. Sunek vetra je 29. julija dosegel 19,2 m/s; bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 43 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema je skupaj pripadlo dobrih 35 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 17,8 m/s 27. julija, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 15. julija dosegel hitrost 14,1 m/s, bilo je 8 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 20 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 28. julija dosegel 19,3 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, julij 2006 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, July 2006 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,0 3,1 3,9 3,0 2 14 68 26 104 126 108 112 Bilje 2,7 4,2 5,0 4,0 9 6 25 13 109 137 103 116 Slap pri Vipavi 3,3 4,7 4,6 4,3 31 11 130 55 Postojna 3,3 5,3 5,9 4,9 6 3 138 44 92 136 87 105 Kočevje 1,1 2,5 4,0 2,7 29 1 95 39 Rateče 2,8 4,7 5,1 4,3 7 2 61 20 84 140 95 106 Lesce 2,3 3,8 2,0 2,7 14 12 13 13 Slovenj Gradec 1,8 2,3 4,6 2,9 22 9 130 49 84 140 95 106 Brnik 1,9 2,8 4,4 3,1 12 18 95 41 Ljubljana 2,3 3,6 5,0 3,7 21 61 177 86 95 151 100 115 Sevno 1,6 3,4 5,3 3,5 55 8 199 79 Novo mesto 1,7 3,0 5,3 3,3 52 6 91 46 89 154 91 110 Črnomelj 1,5 2,3 6,2 3,4 55 12 2 23 Bizeljsko 1,9 2,6 5,6 3,4 82 0 19 35 Celje 1,9 2,8 4,7 3,3 46 0 68 36 98 156 107 120 Starše 1,9 2,9 5,3 3,4 69 6 42 36 Maribor 1,9 3,2 6,1 3,8 85 4 65 46 103 161 116 126 Jeruzalem 1,2 2,6 5,5 3,2 128 22 7 48 Murska Sobota 1,7 2,1 5,1 3,1 55 61 76 64 88 154 120 120 Veliki Dolenci 1,8 2,9 5,4 3,4 25 72 38 47 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - dekade in mesec V prvi tretjini julija je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so v precejšnjem delu države znašali od 1 do 2 °C. Najmanjši je bil na 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Kočevskem in v Jeruzalemu, največji v zgornji Vipavski dolini in na Postojnskem (po 3,3 °C). Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le v Jeruzalemu (za 28 %), drugod je bilo padavin opazno manj kot običajno; na Obali so zabeležili le 2 % običajnih padavin, pod 10 % tudi v Postojni, Ratečah in na Goriškem. Sončnega vremena je bilo več kot običajno le na Goriškem (za 9 %), Obali in na Mariborskem (pri obeh slabih 5 %), najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Ratečah in Slovenj Gradcu, dosegli so slabih 85 %. Osrednja tretjina meseca je bila povsod precej toplejša kot običajno, odklon je bil večinoma med 2 in 4 °C; še topleje je bilo v Postojni (presežek 5,3 °C), v zgornji Vipavski dolini in Ratečah (presežek 4,7 °C) ter na Goriškem, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 4,2 °C. Padavine so bile v drugi tretjini julija zelo skromne in povsod podpovprečne; na Bizeljskem in Celjskem jih ni bilo, drugod je padlo večinoma pod petino običajnih padavin, v Ljubljani in Murski Soboti šest desetin, največ v Velikih Dolencih, dobrih 70 %. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno; najbolj so dolgoletno povprečje presegli v Jeruzalemu (za 61 %), med 50 in 60 % več sončnega vremena kot običajno je bilo na Celjskem, v Murski Soboti in Novem mestu ter v Ljubljani. Na Obali je sonce sijalo dobro četrtino več časa kot običajno. Zadnja tretjina julija je bila temperaturno močno nad dolgoletnim povprečjem, pozitivni odkloni so bili večinoma med 4 in 6 °C; izjema so Lesce, kjer je bil odklon le 2 °C, v Portorožu je bilo topleje za 3,9 °C, na Mariborskem in v Beli krajini pa je bilo topleje kar za dobrih 6 °C. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo v Sevnem, kjer je padla skoraj dvakratna količina običajnih julijskih padavin, slabih 80 % več padavin je padlo v Ljubljani, za 30 do 40 % več v zgornji Vipavski dolini, Slovenj Gradcu in Postojni. V Črnomlju sta padla le 2 % običajnih padavin, v Jeruzalemu 7 %, pod 20 % tudi v Lescah in na Bizeljskem. Sončnega vremena je bilo v večjem delu države več kot običajno, v Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za petino, manjši je bil presežek v Mariboru, na Obali in Celjskem ter na Goriškem, v Ljubljani pa je sonce sijalo ravno toliko časa kot običajno. Najmanj glede na dolgoletno povprečje je sonce sijalo v Postojni, dosegli so 87 % dolgoletnega povprečja. 300 200 100 0 KREDARICA 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na Kredarici julija letos snega ni bilo. Julija 1978 so namerili 238 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju. Med bolj zasnežene spadajo še juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Brez snega je Kredarica bila še v 16 julijih. Slika 22. Največja višina snega v juliju Figure 22. Maximum snow cover depth in July Od sredine minulega stoletja na Kredarici sneg ni nikoli obležal celoten mesec. Brez dni s snegom je bilo poleg letošnjega še 18 julijev, največ takih dni pa je bilo leta 1978, ko so jih zabeležili 25, leta 1984 pa 20. Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem v okolici meteorološke postaje so julija 2006 zabeležili na Kredarici, Goriškem in v Novem mestu, in sicer po 14, po 13 v Ljubljani in na Celjskem. V Ljubljani je bilo julija število takih dni nadpovprečno, 13 nevihtnih dni predstavlja 3 nevihtne dni več kot običajno; največ nevihtnih dni je bilo leta 1972 in 1976, zabeleženih je bilo 18 dni z nevihto ali grmenjem, najmanj pa v letih 1954 in 2004, ko so bili le 4 taki dnevi. Enajst dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Ratečah, 10 v Murski Soboti, 9 v Mariboru, 8 na Obali, 7 v Črnomlju, 6 v Postojni, po 5 pa v Slovenj Gradcu in zgornji Vipavski dolini. Na Bizeljskem je bil le en tak dan, na Kočevskem štirje. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 23. Julij 2006 je bil nadpovprečno nevihten, 28. julija zvečer se je nad obalo razbesnela močna nevihta. Razburkano morje in močan veter nista prizanesla jadrnici. Figure 23. Thunderstorms were in July quite frequent. In the evening on 28 July a severe thunderstorm developed above the Coast region. 20 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 20 15 10 nr\ 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 24. Number of days with thunderstorms in July Slika 25. Nevihte so bile julija pogoste, razvile so se že zgodaj popoldne, kot je razvidno z radarskih slik 9., 10. 11. in 12. julija 2006. Razporeditev neviht je bila iz dneva v dan različna, tudi tekom popoldneva se je njihova razporeditev hitro spreminjala. Figure 25. Thunderstorm were in July quite frequent, distribution varied from day to day and even during the afternoon quite a lot. As sample radar images on early afternoon development on 9, 10, 11 and 12 July 2006 are shown. 15 10 5 0 5 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili 13 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Slovenj Gradcu je bilo 7 dni z meglo, v Kočevju 3, v Novem mestu 2, po en tak dan pa v Murski Soboti in Ljubljani. Drugod so megle niso opazili. Slika 26. Število dni z meglo v juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 26. Number of foggy days in July and the mean value of the period 1961-1990 20 15 c "O I 10 tn 0 LJUBLJANA Liliiin h.....iinli 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil le en dan z meglo, kar je pet dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja sta bili le trije juliji brez opažene megle, v juliju 1953 pa jih je bilo kar 17. Na sliki 27 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Po rahlem upadu na začetku meseca je sledilo izmenjavanje naraščanja in upadanja zračnega pritiska do 16. julija, ko je bil zabeležen višek meseca z 989,4 mb. Nato je pritisk postopoma padal, s kratkotrajnim manjšim porastom med 22. in 24. julijem, vse do 29. julija, ko bil izmerjen julijski minimum, in sicer 974,4 mb. Do konca meseca je nato zračni pritisk naraščal. Na sliki 27 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani, ker je delni pritisk vodne pare močno odvisen od temperature zraka, ki ga omejuje navzgor. Po nekajdnevnem porastu v začetku meseca je sledilo izmenjevanje naraščanja in upadanja vsebnosti vodne pare v zraku do 13. julija, ko je bil zabeležen sekundarni maksimum, 20,4 mb. Nato je prišlo do hitrega upada na 10,9 mb 17. julija, kar je bil minimum meseca. Sledilo je večdnevno postopno naraščanje vse do 25. julija, ko je bil zabeležen maksimum meseca, in sicer 20,7 mb. Do konca julija je vsebnost vodne pare v zraku večinoma upadala z vmesnimi manjšimi porasti. 988 983 978 973 . 22 > .<2 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 27. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare julija 2006 Figure 27. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in July 2006 5 17 7 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in July was above the 1961-1990 normals, temperature anomaly was mostly between 3 and 4 °C and exceeding the limits of normal variability. The most pronounced temperature anomaly, over 4 °C, was observed in northwestern part of Slovenia, Vipava valley, Postojna and Karst region. In Lesce, Kočevje and Koroška region observed temperature anomaly didn't reach 3 °C. On most low land stations the mean air temperature in July was the highest ever observed or among the highest ever observed in July, also on most stations the highest number of hot days in July was recorded, and the number of warm days was among the highest ever observed. Precipitation was the most abundant in Julian Alps, on Kredarica was registered 174 mm, in Ljubljana 105 mm. The smallest amount of precipitation was observed in Lesce, Goriška region and on the Coast. In Novo mesto, Maribor and Celje precipitation was among the lowest ever observed. Precipitation was everywhere below the 1961-1990 normals, close to the average it was in Ljubljana with surrounding and Julian Alps, where 86 % of the normal July precipitation was reached. Less than 30 % of the 1961-1990 normals was registered in Goriška region, Lesce, Rateče, Bela krajina, on the Coast and in parts of lower and upper Soča valley. Due to severe draught, sunny and hot weather there were several wildfires in Primorska region. Number of days with thunderstorms on most of the stations exceeded the long term average. There was more sunshine weather than on average during the reference period. The biggest anomaly was observed in Maribor with surrounding, where the normals were exceeded by 26 %; in Maribor July 2006 was the sunniest one ever observed. In Celje and Prekmurje region there was 20 % more sunny weather than on average during the reference period. Quite close to the normals was sunshine duration in northwestern, southeastern and most of southwestern part of Slovenia, in Koroška and Notranjska region. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount of precipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days P - average pressure (hPa) OBS - bright sunshine duration in hours PP - average vapor pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration 22 Razvoj vremena v juliju 2006 Weather development in July 2006 Janez Markošek 1. julij Sprva pretežno jasno, popoldne in zvečer krajevne nevihte in dež Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se je vzhodno od nas pomikala proti jugu in oplazila tudi naše kraje. V višinah jo je spremljalo tudi manjše jedro hladnega zraka. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan je bilo vse več oblačnosti. Popoldne in zvečer so bile krajevne nevihte, v noči na 2. julij pa je ponekod v notranjosti Slovenije deževalo. V severovzhodnih krajih je zapihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28 °C, na Primorskem od 30 do 33 °C. 2.-3. julij Na Primorskem pretežno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, občasno dež, več dežja na vzhodu Nad severno in srednjo Evropo je bilo še vedno območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od vzhoda pritekal precej vlažen zrak (slike 1-3). Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je burja. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Prvi dan je le v vzhodni Sloveniji občasno rahlo deževalo, drugod dan tudi drugod, vendar je več dežja padlo v vzhodnih krajih. Najvišje dnevne temperature so bile drugi dan v Pomurju okoli 18 °C, drugod do 24, na Primorskem do 30 °C. 4. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od severa pritekal nekoliko toplejši zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 26 °C, na Primorskem do 31 °C. 5.-6. julij Pretežno jasno, občasno delno oblačno Naši kraji so bili pod vplivom območja visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad našimi kraji ob šibkih vetrovih zadrževal topel zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 31 °C. 7.-10. julij Spremenljivo, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo, južno in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Nad našimi kraji se je zadrževal razmeroma vlažen in nestabilen zrak (slike 4-6). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, ki so se zavlekle tudi v noč na 8. julij. Čez dan je bilo nato delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne so bile krajevne nevihte. Naslednji dan zjutraj je bilo pretežno jasno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Tudi zadnji dan je po jasnem jutru že dopoldne začela rasti kopasta oblačnost, sredi dneva in popoldne so bile spet krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 25 do 30 °C, na Primorskem zadnja dva dni do 34 °C. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11. julij Pretežno jasno, čez dan občasno delno oblačno, vroče Nad Alpami je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa greben s toplim zrakom. Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 33 °C, na Goriškem do 35 °C. 12.-14. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, vroče Nad zahodno, srednjo in deloma vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. Vzhodno od nas je bilo v višinah jedro hladnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme pri nas (slike 7-9). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne, zadnji dan pa tudi zvečer, so bile krajevne plohe in nevihte. Vroče je bilo, najvišje temperature so bile večinoma od 27 do 34 °C. 15.-16. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, šibka burja Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je pihal vzhodnik, v višjih pa severni veter. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod zmerno oblačno. Prvi dan je bila na Goriškem osamljena kratkotrajna ploha. Ponekod na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 25 do 28 °C, na Primorskem prvi dan do 34 °C, drugi dan pa do 31 °C. 17.-21. julij Jasno in vroče Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad našimi kraji zadrževal zelo topel in suh zrak (slike 10-12). Vreme je bilo jasno in iz dneva v dan bolj vroče. Zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 33 do 39 °C. 22.-29. julij Sprva pretežno jasno, v drugi polovici dneva spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami Nad večjim delom Evrope je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje pritekal zelo topel zrak (slike 13-15). Ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo povečini pretežno jasno, popoldne in zvečer pa so rasli kopasti oblaki in pojavljale so se krajevne plohe in nevihte, ki so se prva dva dni obdobja zavlekle tudi v noč. Največ ploh in neviht je bilo zadnji dan obdobja, ko se je tudi nekoliko ohladilo. Sicer pa je bilo vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 22. do 25. julija od 31 do 37 °C, od 26. do 28. julija pa od 29 do 35 °C. 30. julij Sprva pretežno oblačno, čez dan razjasnitve Plitvo območje nizkega zračnega pritiska se je prek srednje Evrope pomikalo proti vzhodu. Oslabljena vremenska fronta je v noči na 30. julij in ta dan zjutraj oplazila Slovenijo. Zjutraj je bilo zmerno do pretežno oblačno, čez dan se je postopno jasnilo, zvečer je bilo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 31 °C, na Primorskem do 35 °C. 31. julij Spremenljivo oblačno, popoldne in zvečer krajevne plohe in posamezne nevihte Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta je od zahoda dosegla Alpe. Veter v višinah se je počasi obračal v jugozahodno smer (slike 16-18). Zjutraj je bilo delno oblačno, čez dan spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 3. 7. 2006 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on July, 3rd 2006 at 12 GMT ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on July, 9th 2006 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 3. 7. 2006 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on July, 3rd 2006 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 9. 7. 2006 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on July, 9th 2006 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 3. 7. 2006 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on July, 3rd 2006 at 12 GMT 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 8. Satelitska slika 13. 7. 2006 ob 14. uri 13. 7. 2006 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on July, 13th 2006 at 12 GMT Figure 8. Satellite image on July, 13 2006 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 7. 2006 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on July, 13th 2006 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 11. Satelitska slika 18. 7. 2006 ob 14. uri 18. 7. 2006 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on July, 18th 2006 at 12 GMT Figure 11. Satellite image on July, 18th 2006 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 7. 2006 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on July, 18th 2006 at 12 GMT 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 14. Satelitska slika 23. 7. 2006 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23. 7. 2006 ob 14. 23. 7. 2006 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on July, 23rd 2006 at 12 GMT Figure 14. Satellite image on July, 23 2006 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on July, 23rd 2006 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 17. Satelitska slika 31. 7. 2006 ob 14. uri 31. 7. 2006 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on July, 31st 2006 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on July, 31st 2006 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 7. 2006 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on July, 31st 2006 at 12 GMT 27 UV indeks in toplotna obremenitev UV index and heat load Tanja Cegnar UV indeks Sončni žarki so proti koncu julija že nekoliko šibkejši kot na začetku meseca, vendar je moč ultravijoličnega dela sončnega sevanja še vedno primerljiva z močjo v juniju. O UV indeksu in zaščitnih ukrepih pred močnimi ultravijoličnimi žarki smo obširneje pisali že v junijski številki Mesečnega biltena. Slika 1. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju 1., 11. in 21. julija 2006 v DU (zgornja vrstica) in odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 1. Total ozone on 1st, 11th and 21th of July 2006 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); source: Meteorological Service of Canada Običajne vrednosti za ta letni čas so ob jasnem vremenu sredi dneva v visokogorju okoli 10, po nižinah 9. Odkloni od teh vrednosti so predvsem posledica odklonov debeline zaščitne ozonske plasti od dolgoletnega povprečja. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na moč UV sončnih žarkov, ki dosežejo tla, je oblačnost. V začetku julija je bila debelina zaščitne ozonske plasti nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, že 7. julija pa se je debelina povečala nekoliko nad običajno vrednost, nato je bila ozonska plast večino meseca povprečna in le v dneh od 21. do 24. in od 27. do 29. julija se je stanjšala nekoliko pod dolgoletno povprečje. Pretirano izpostavljanje UV sevanju ima za zdravje škodljive posledice, predvsem škodi očem in koži (pospeši nastanek sive mrene, ki lahko povzroči tudi slepoto, pospeši staranje kože, pripisujejo mu celo kancerogene učinke) ter slabi imunski sitem. Vendar je potrebno poudariti, da ima zmerno izpostavljanje sončnim žarkom tudi koristne učinke: UV sevanje sodeluje pri tvorbi vitamina D, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter delovanje hormonskih žlez, v medicini ga uporabljajo za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Na sliki je prikazan odklon debeline zaščitne ozonske plasti 29. julija 2006. Odklon je izražen v % od povprečne debeline ozonske plasti v obdobju 1978-1988. Podatki so povzeti po Kanadski meteorološki službi, ki deluje v okviru organizacije Environment Canada. Svetlo zelena barva označuje območje, kjer je bila zaščitna plast 5 do 10 % tanjša kot v povprečju, močno zelena pa od 10 do 15 % tanjša kot v povprečju Figure 2. Ozone deviation from the normals in % on 29th July 2006; source: Meteorological Service of Canada Toplotna obremenitev Prvi vročinski val smo imeli že junija, vročina pa se je po kratki prekinitvi v začetku julija nadaljevala skoraj ves mesec. Nekoliko smo si lahko oddahnili v začetku druge polovice julija. Večjih razlik med nižinskimi kraji ni bilo, le osvežitve so bile na Primorskem manj izrazite, kot so bile drugod po državi. Slika 3. Najvišja dnevna vrednost ekvivalentne temperature v juliju 2006 Figure 3. Maximum daily equivalent temperature in July 2006 Na sliki 3 je podana ocena toplotnih razmer na osnovi ekvivalentne temperature izračunane po Faustovem pravilu, ki je preprosta in zato pogosto uporabljena mera za toplotno obremenitev. Upošteva le vpliv temperature in vlažnosti zraka, medtem ko ostale dejavnike zanemari. Prag splošne toplotne obremenitve je pri 56 °C. Prve tri dni so bile razmere obremenilne le za najbolj občutljive ljudi na Primorskem, 4. in 5. julija pa je bilo sveže povsod po državi. Že naslednjega dne so se 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo razmere približale obremenilnim in sledil je prvi julijski vročinski val, ki se je končal sredi meseca. Tri do štiri dni je bilo povsod sveže, nato je sledil drugi vročinski val, ki je v notranjosti države nekoliko popustil zadnja dva dni julija. Q O 0 - LJUBLJANA ^----- r. ---- ------- ------- III II 10 8 Q 6 O _J > 4 1— C/5 2 0 MURSKA SOBOTA tu .ili.mf o m 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2 - O > BILJE I rin 1 ni Q O _J > LLI I- •co 2 NOVO MESTO i 1 1 h 11 I. 11 1 i i nil ir muL ■ 1111\ 11 1 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 20 °C v juliju Figure 4. Number of days with maximum temperature below 20 °C in July 6 4 2 3 0 Kot zanimivost si oglejmo, kako pogosti so v osrednjem poletnem mesecu razmeroma sveži dnevi, ko temperatura ves dan ne preseže 20 °C. V dolgoletnem povprečju sta julija v nižinskem svetu v notranjosti države dva dneva, ko temperatura ne preseže 20 °C, na Goriškem in na Obali pa so taki dnevi julija zelo redki. V zadnjih letih opažamo, da postajajo taki dnevi bolj redki, kot so bili v preteklosti. Njihova pogostost je prikazana na sliki 4. Julija 2006 dolgoletno povprečje ni bilo nikjer preseženo. V Biljah in Ljubljani takih dni ni bilo; v Biljah julija že 25. leto zapored ni bilo dni z maksimalno temperaturo pod 20 °C, v Ljubljani so bili brez takih dni poleg letošnjega še v 18 julijih. V Murski Soboti je bil v letošnjem juliju en tak dan, največ jih je bilo leta 1984, in sicer 8, brez le-teh so bili v 16 julijih. V Novem mestu je bil prav tako en svež dan, največ jih je bilo julija leta 1962, ko so jih zabeležili 7, brez njih pa so bili v dvanajstih julijih. Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo nad 20 °C v juliju Figure 5. Number of days with minimum temperature above 20 °C in July O 6 O g 5 O &4 I- ž 3 Q O d 2 > LU I- >D 1 0 LJUBLJANA | | MARIBOR I BILJE I I I I I 1111 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I'M I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 7 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Topla noč je noč, ko temperatura ne pade pod 20 °C. Take noči so za ljudi zelo obremenilne, saj je v toplih nočeh pogosto moteno spanje in si telo od vročine ne more dovolj odpočiti. V Ljubljani je bila po ena topla noč tudi v juliju 2002, leta 2003 pa so bile 3; v ostalih letih julija takih noči ni bilo. Maribor je v letošnjem juliju imel kar 6 toplih noči, kar je od sredine minulega stoletja največ; po eno toplo julijsko noč so zabeležili v letih 1994 in 1957, dve julija 2003, po 3 pa v letih 2000 in 2002. V Biljah so zabeležili eno toplo noč, toliko jih je bilo tudi v julijih 1986, 1996, 1997, 1998 in 2002, julija 2003 so imeli 2 take noči. V Portorožu je bilo 7 toplih noči, v Novem mestu, Murski Soboti in Celju pa po ena taka noč. 16 12 Q O > LLI I— •co 4 0 NOVO MESTO ■ i 1 Ii J.II .1 Uli h lV ' mm i n 11 30 24 Z Q 18 O _j > 12 LLI 12 I— >co 6 0 PORTOROŽ S 8 I- •co 4 MURSKA SOBOTA 11 it 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 30 25 20 15 10 BILJE „ I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 0 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 Slika 6. Število vročih dni v mesecu juliju in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Number of hot days in July and the corresponding mean of the period 1961-1990 Za primerjavo še nekaj podatkov o povprečnem številu vročih dni (temperatura doseže vsaj 30 °C) v juliju. Marsikje julija še nikoli ni bilo toliko vročih dni kot letos. V Ljubljani je v povprečju 5 vročih in 20 toplih dni, julija letos je bilo povprečje močno preseženo, saj je bilo 18 vročih in 29 toplih dni. V Murski Soboti julijsko povprečje vročih dni znaša 3 dni, letos jih je bilo 17. V Portorožu je bilo 25 takih dni, kar presega dolgoletno povprečje za kar 21 dni, več jih je bilo le leta 1994, ko so jih zabeležili 26. V Biljah je bilo 27 dni s temperaturo nad 30 °C, povprečje je bilo preseženo za 17 dni. V Novem mestu je bilo dolgoletno povprečje prav tako preseženo, bilo je 14 vročih dni, povprečje znaša 11 dni manj. 8 5 SUMMARY The Global UV index describes the level of solar UV radiation at the Earth's surface. The typical high values in Slovenia are in high mountains up to 10, in lowland up to 9. On many meteorological stations July 2006 was the warmest ever recorded and on most of the measuring sites the record number of hot days was registered. After a relatively fresh weather at the beginning of July, a heat wave occurred, in the middle of the month a few fresh days interrupted a hot period, but temperature promptly rose again and hot weather persisted till the end of July, inland heat was less oppressive during the last two days of July. 31 Meteorološka postaja Strunjan Meteorological station Strunjan Mateja Nadbath Strunjan je tretji kraj na Obali, kjer ima Agencija RS za okolje svojo meteorološko postajo. Poleg omenjenega sta meteorološki postaji še na letališču Portorož, tu je glavna postaja, in v Seči, kjer je padavinska postaja, tako kot v Strunjanu. Slika 1. Geografska lega Strunjana (vir: Atlas Slovenije (levo) in Interaktivni naravovarstveni atlas (desno)) Figure 1. Geographical position of Strunjan (from: Atlas Slovenije (left) and Interaktivni naravovarstveni atlas (right)) Meteorološka postaja je v Strunjanskem zalivu, ob manjši laguni Štjuža; postavljena je na prisojnem pobočju griča Ronek, na nadmorski višini 30 m. Dežemer je od opazovalčeve hiše oddaljen približno 10 m proti severu; v njegovi okolici so okrasne rastline in posamezno sadno drevje. Slika 2. Dežemer v Strunjanu, slikano proti zahodu, Slika 3. Opazovalca Branko in Alojz Osko, december december 2003 (foto: P. Stele) 2003 (foto: P. Stele) Figure 2. Rain gauge in Strunjan, photo taken to the Figure 3. Observers Branko in Alojz Osko, December west in December 2003 (photo: P. Stele) 2003 (photo: P. Stele) Kot na vsaki padavinski postaji, prav tako v Strunjanu poleg višine padavin merimo tudi višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo oblike padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja ter važnejše vremenske pojave. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so v Strunjanu pričeli januarja 1903, trajala so do konca decembra 1918. Ta čas je bil meteorološki opazovalec Giovanni Gombach. Ponovno so začeli meriti in opazovati vreme januarja 1925, končali so konec marca 1945. Novo obdobje meritev in opazovanj je bilo od junija 1951 do konca decembra 1952. Brez prekinitev pa potekajo meritve in opazovanja od 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo junija 1954 naprej. Domenico Ruzzier je bil meteorološki opazovalec v času od 1925 do 1955. Meteorološke meritve in opazovanja je v času od 1955 do 2003 opravljala družina Bolčič, od decembra 2003 pa jih opravljata Branko in Alojz Osko. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Strunjanu v obdobju 1961-2005 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station in Strunjan in the period 1961-2005 največ leto/datum maximum year/date najmanj leto/mesec minimum year/month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) višina snežne odeje (cm) snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 1288 1963 346 oktober 1992 156.6 28.9.1978 25 16. 1. 1985 22 1963 639 2003 0 januar 1964 in 1989, avgust 0 1962, oktober 1965 0 — 0 — 0 25 let od 45-ih 25 years out of 45 1200 1000 800 600 400 200 1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 Slika 4. Povprečna letna višina padavin po desetletjih in dolgoletno letno povprečje (rdeča črta) v Strunjanu Figure 4. Mean annual precipitation per decades and long-term annual mean value (red line) in Strunjan ■ 1961-1970 ■ 1971-1980 ■ 1981-1990 □ 1991-2000 450 400 350 300 e 250 S 200 150 100 50 0 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter Slika 5. Desetletna povprečja višine padavin po meteoroloških letnih časih v Strunjanu Figure 5. Mean decade seasonal precipitation in Strunjan Povprečno (1961-1990) pade v Strunjanu 996 mm padavin na leto, v povprečju je najbolj namočen mesec september, 112 mm padavin, najmanj padavin pa dobi februar (58 mm). Običajno pade največ dežja jeseni, v povprečju 307 mm, najmanj pa pozimi (206 mm). Snežna odeja v Strunjanu obleži v povprečju slabe 3 dni. V zadnjih 45 letih so 6-krat izmerili vsaj 10 cm debelo snežno odejo. 0 SUMMARY In Strunjan is a precipitation meteorological station. Strunjan is in southwestern part of Slovenia, on the coast. Precipitation, snow cover and new snow cover are measured and meteorological phenomena are observed. The meteorological station was established in 1903, but from 1954 on observations and measurements are without interruptions. From December 2003 meteorological observers are Branko and Alojz Osko. 33 ŽIVETI S PODNEBNO SPREMENLJIVOSTJO IN SPREMEMBAMI ESPOO, 17.-21. JULIJ 2006 LIVING WITH CLIMATE VARIABILITY AND CHANGE, ESPOO, 17-21 JULY 2006 Tanja Cegnar Podnebni sistem se spreminja in izgube zaradi izrednih vremenskih in podnebnih dogodkov se povečujejo. Okoli 250 vodilnih strokovnjakov iz več kot 60 držav se je zbralo v kraju Espoo na obrobju Helsinkov na Finskem, da bi proučili, kako s spoznanji in podatki najbolje podpreti tiste, ki sprejemajo odločitve povezane s podnebno spremenljivostjo in spremembami. Pomanjkanje osveščenosti o upravljanju s podnebjem povezanimi tveganji je velika ovira na poti k preprečevanju in zmanjšanju škode. Podnaslov konference je bil »Razumeti negotovost in upravljati tveganje«. Gostiteljica konference je bila Finska državna meteorološka služba (FMI), sofinancirali sta jo Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in Mednarodni raziskovalni inštitut za podnebje in družbo (IRI). Cilj konference je bil zarisati svetovne usmeritve za upravljanje podnebnih tveganj in predlagati nabor dejanj, ki bodo pripomogla k doseganju optimalnih družbenih odgovorov na podnebno spremenljivost in spremembe. Poleg Svetovne meteorološke organizacije so bile zastopane tudi pomembnejše mednarodne organizacije: FAO je zastopal dr. Rene Gommes, Svetovno zdravstveno organizacijo dr. Carlos Corvalan, UNEP dr. Alexander Alusa, OECD dr. Shardul Agrawala, zastopani sta bili tudi UNDP in UNESCO. Slika 1. Kongresni center Espoo Figure 1. Congress centre Espoo Slika 2. Zvočna in gibljiva skulptura na dvorišču kongresnega centra Figure 2. Sound and kinetic sculpture within the congress centre Časovna in prostorska spremenljivost lahko povzroči večje odklone od običajnih razmer. Tako je bilo leto 2005 eno od dveh najbolj vročih od začetka 19. stoletja, poleg tega pa se je zgodila še cela vrsta drugih ekstremnih podnebnih dogodkov: podaljšalo se je obdobje suše v predelih Rta Horn v Afriki in milijoni ljudi so bili v nevarnosti zaradi lakote; vztrajna suša je ustvarila pogoje za nekaj najhujših požarov, kar jih je kdaj bilo v jugozahodni Evropi; neobičajno moker monsun je povzročil obsežne poplave v predelih Indije; glede na rekorde, je bila sezona atlantskih orkanov rekordna, bilo je kar 27 poimenovanih tropskih neurij (dolgoletno povprečje je 10). Naj omenimo še letošnje poletne vročinske valove v Evropi in Združenih državah Amerike. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije (WMO), gospod Michel Jarraud, je povedal: "Pravzaprav je lahko ogroženo celotno družbeno delovanje, saj podnebne nesreče ogrožajo tako življenja kot tudi družbeno-gospodarsko infrastrukturo in dejavnost. Ta problem je veliko bolj pereč v državah v razvoju, še posebej v najmanj razvitih, saj sistemu upravljanja podnebnih tveganj največkrat ne posvečajo pozornosti ali si ga ne morejo privoščiti. Zato lahko podnebna nesreča za tako državo pomeni katastrofalen propad celotnega državnega gospodarstva." Slika 3. Okolica kongresnega centra Slika 4. Eden izmed številnih otokov v bližini Helsinkov Figure 3. Surrounding of the Espoo Conference centre Figure 4. One of many islands nearby Helsinki Konferenca se je osredotočila na iskanje rešitev, kako izboljšati sprejemanje odločitev v ključnih družbeno-gospodarskih vejah (vključno s kmetijstvom in prehrano, vodnimi viri, zdravstvenim sistemom in energetiko) z učinkovitim vključevanjem podnebnih informacij v procese odločanja. Konferenca je izpostavila interdisciplinarnost, predvsem pri sprejemanju odločitev za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč ter učinkovito delovanje sistemov za zgodnje opozarjanje. Udeleženci so izhajali iz izkušenj javnega in zasebnega sektorja z upravljanjem s podnebjem povezanih tveganj. Na konferenci so sodelovali predstavniki raznovrstnih organizacij, vlad, industrij, raziskovalnih inštitutov, razvojnih agencij, meteoroloških služb, zavarovalnic, medijev in nevladnih organizacij. Boljše vključevanje podnebnih informacij v proces odločanja bo izboljšalo varnost ljudi in blaginjo ter tako prispevalo k doseganju Razvojnih ciljev Združenih narodov za to tisočletje (United Nations Millennium Developement Goals) - osmih ciljev, ki so namenjeni odpravljanju najhujše revščine in spodbujanju trajnostnega razvoja. Generalni direktor Mednarodnega raziskovalnega inštituta za podnebje in družbo (IRI), gospod Stephen Zebiak, upa, da bo konferenca pripomogla k večji mobilizaciji moči v vseh sektorjih. Izpostavil je politične, institucionalne in tehnične potrebe za doseganje široko razširjenega razumevanja znanja o podnebju in razpoložljivost podnebnih podatkov v korist celotne družbe. Vodilni govorec je bil tudi profesor Jeffrey D. Sachs, direktor Earth Institute na Univerzi v Kolumbiji (ZDA), in posebni svetovalec v Združenih narodih. Poudaril je, da je za velikimi družbenimi krizami in celo vojnami v ozadju pogosto podnebna anomalija, ki destabilizira gospodarstvo in družbo ter posredno sproža konflikte. Naštel je kar nekaj odmevih mednarodnih primerov. Konferenca je bila zasnovana kot kolaž vabljenih plenarnih predavanj, vabljenih sektorskih predavanj in posterjev, dovolj prostora pa je bilo namenjenega tudi interakciji udeležencev in izdelavi končnega poročila. Na vabilo organizatorja sem predstavila povezavo med turizmom in vremenom ter podnebjem ter negotovosti in grožnje za turizem, ki jih prinašajo podnebna spremenljivost in podnebne spremembe. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Sibeliusov spomenik v Helsinkih Figure 5. Sibelius monument in Helsinki Udeleženci konference specializirani za področja naravnih nesreč, javnega zdravstva, energije, urbaniziranega okolja, vodnih virov, kmetijstva, okoljskih organizacij, prehrane, politike in klimatologije, so soglašali, da je vsak večji družbeni, gospodarski in okoljski sektor zelo občutljiv na podnebno spremenljivost in spremembe, ki sta pomembna dejavnika v trajnostnem razvoju. Odločanje v podnebno občutljivih sektorjih se bo izboljšalo z večjim vključevanjem podnebnih informacij in znanja, rezultate pričakujejo predvsem pri nadziranju nevarnosti in izrabljanju priložnosti. Proces razvoja učinkovitega upravljanja podnebnega tveganja bo deloval bolje, če bo upravljan s strani primernih sektorjev odločanja, bo razvit znotraj konteksta realnih odločitev, bo podprt s podporo zakonov in politike, se bo opiral na okoljske, sektorske in družbeno gospodarske razmere, bo slonel na po meri izdelanih podnebnih informacijah, bo podprt z lokalnimi možnostmi, bo vključen v razvojne strategije, ki vključujejo spodbude, in ga bodo podpirale specifične sektorske službe iz državne meteorološke in hidrološke službe ter drugih sorodnih ustanov. Upravljanje podnebnega tveganja potrebuje multidisciplinarno delovanje in izmenjavanje informacij. Nadaljnje sodelovanje med sektorskimi partnerji in dobavitelji podnebnih informacij bo koristilo vsem področjem. Praksa upravljanja podnebnih tveganj ni široko razširjena znotraj sektorjev in obstaja pomanjkanje zavesti o možnostih upravljanja podnebnih tveganj med skupnostmi, ki bodo imele od tega korist. Precejšen napor bo potrebno vložiti v združevanje različnih znanj, identifikacijo dobrih navad in cenjenje vrednosti vključevanja v upravljanje podnebnih tveganj. Udeleženci so predlagali razvoj mehanizma, ki bi olajšal potrebe sodelovanja med dejavniki v upravljanju podnebnih tveganj in bo uporabljen za izboljšanje kvalitete le-teh v dobro vseh. Mehanizem bo pomagal pri: • analizi sedanjega upravljanja podnebnih tveganj na vseh področjih, • boljšem vrednotenju upravljanja podnebnih tveganj, • vzpostavitvi podatkov potrebnih za informiranje tistih, ki odločajo, • raziskavah za izboljšanje upravljanja podnebnega tveganja, • razvoju orodij za odločanje, • izobraževanju o upravljanju podnebnih tveganj, • nadaljnjem vrednotenju rezultatov. Svetovna meteorološka organizacija je specializirana agencija Združenih narodov. Proučuje in spremlja stanje in obnašanje zemeljskega ozračja, njegovo sovplivanje z oceani in podnebjem, ki ga ustvarja in vpliva na razporeditev vodnih virov. Omenjen dogodek je ena od številnih aktivnosti te organizacije, na temo podnebnih sprememb in z njimi povezanih potreb sodobne družbe. Novembra 2005 je Svetovna meteorološka organizacija v Pekingu na Kitajskem organizirala tehnično konferenco 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o podnebju kot viru, katera je prinesla priporočilo o okrepitvi podnebnih služb kot podpore trajnostnemu razvoju. Za oktober 2006 Svetovna meteorološka organizacija planira mednarodno delavnico na temo Upravljanje agrometeoroloških tveganj: Izzivi in možnosti, ki bo potekala v New Delhi (Indija). Poseben del konference bo namenjen delavnici, osredotočeni na zagotavljanje vodnih virov za potrebe kmetijstva. Marca 2007 bo Svetovna meteorološka organizacija sklicala mednarodno konferenco v Madridu (Španija) na temo Varno in trajnostno naravnano življenje: socialne in ekonomske ugodnosti vremena, podnebja in vodnih služb. Organizirali jo bodo pod pokroviteljstvom kraljice Sofije Španske, pomeni pa možnost predstavitve posameznih sektorjev, ki prikazujejo pomen vremena, podnebja in vodnih informacij v sprejemanju odločitev za zmanjševanje tveganj. Mednarodni raziskovalni inštitut za podnebje in družbo (IRI), ki je del Earth Instituta na Univerzi v Kolumbiji (ZDA), namerava izboljšati družbeno razumevanje, predvidevanje in upravljanje s sezonskimi podnebnimi kolebanji s ciljem izboljšati kvaliteto življenja in okolja. IRI s partnerji se osredotoča na možnosti izgradnje kapacitet, ki bi vnesle podnebne informacije v regionalno planiranje in sprejemanje odločitev na področju okolja in napovedovanja podnebnih razmer, upravljanja orodij za ugotavljanje podnebnega tveganja in prakse pri vodnih virih, v javnem zdravstvu, kmetijstvu in prehrani. Slika 6. Pogled na Helsinke z morja, v ospredju je pristanišče za velike trajekte Figure 6.View of Helsinki, in foreground is a port for huge Baltic ferryboats Finska državna meteorološka služba (FMI) je na mnogih področjih evropski pionir v znanju o ozračju; njihovi kakovostni rezultati opazovanj in ugotovitve raziskav so uporabljeni v dobro ljudi in okolja. Poleg vremena in varnosti so najpomembnejša področja njihovega delovanja podnebne spremembe in vpliv ozračja na okolje in ljudi. Dodatne informacije o konferenci in poročilo se nahajajo na spletnem naslovu: www.livingwithclimate.fi. 37 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust, Andreja Sušnik Tako kot večji del junija so se tudi julija nadaljevale vremenske razmere z visokimi temperaturami zraka in pomanjkanjem padavin. Prevladovali so dnevi z maksimalno dnevno temperaturo zraka nad 30 °C. V Ljubljani jih je bilo 18, junija in julija skupaj pa kar 30, podobno kot leta 2003. Podobno je bilo tudi v drugih krajih po državi. Povprečna mesečna temperatura zraka je bila v osrednji Sloveniji 24 °C, v Pomurju 22 °C, na Goriškem in na Obali pa nekoliko nad 25 °C. Julijska povprečna temperatura zraka je bila za 3 do 4 °C višja od dolgoletnega povprečja. Najvišje maksimalne temperature zraka so bile izmerjene v Biljah 38,6 °C, na Obali 36 °C, drugod pa od 33 do 34 °C. Celo v Zgornjesavski dolini se je kar devetkrat segrelo nad 30 °C, v povprečju se to zgodi le enkrat. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2006 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration-ETP according to Penman-Monteith's equation, July 2006 Postaja I. dekada II.dekada II.dekada mesec (M) povpr. max. S povpr. max. S povpr. max. S povpr max. S Portorož-letališče 5.5 6.4 54 5.8 6.4 56 5.3 6.4 58 5.5 6.4 167 Bilje 5.2 6.0 51 5.7 6.4 56 4.9 6.4 52 5.3 6.4 160 Slap pri Vipavi 5.1 5.9 52 5.7 6.3 56 4.7 6.3 51 5.2 6.3 158 Godnje 5.5 6.1 55 5.8 6.2 58 5.2 6.2 56 5.5 6.2 169 Postojna 4.2 5.8 42 5.5 6.0 55 4.3 6.4 46 4.7 6.4 144 Kočevje 4.0 5.1 39 5.0 5.5 50 4.5 5.8 49 4.5 5.8 138 Rateče 4.2 5.5 41 4.9 5.9 48 4.0 5.8 42 4.3 5.9 131 Brnik 4.3 5.4 42 5.2 5.8 51 4.4 5.8 47 4.6 5.8 139 Ljubljana 4.7 5.5 47 5.4 6.1 54 4.8 6.1 52 5.0 6.1 153 Sevno 3.9 5.3 40 5.3 6.0 54 4.6 6.1 52 4.6 6.1 145 Novo mesto 4.2 5.6 43 5.6 6.1 56 4.9 6.1 55 4.9 6.1 154 Črnomelj 4.3 5.6 43 5.4 5.9 53 5.2 6.2 56 5.0 6.2 153 Bizeljsko 4.2 5.4 42 5.3 5.7 54 5.1 6.1 56 4.9 6.1 152 Celje 4.1 5.4 41 5.3 6.0 53 4.7 5.9 51 4.7 6.0 145 Starše 4.5 5.9 44 5.5 5.9 54 5.1 6.1 56 5.0 6.1 154 Maribor-letališče 4.3 5.9 43 5.4 6.0 54 4.7 5.9 51 4.8 6.0 148 Jeruzalem 4.3 5.6 43 5.3 6.2 53 5.0 6.3 55 4.8 6.3 150 Murska Sobota 4.3 5.9 43 5.1 5.9 51 4.7 5.7 51 4.7 5.9 144 Veliki Dolenci 4.4 5.7 43 5.4 6.1 54 4.8 6.1 53 4.9 6.1 149 Padavine, večinoma kot nevihte, so bile povsem lokalnega značaja. Nekaj več dežja je 23. in 24. julija padlo le ponekod v severozahodni in osrednji Sloveniji, na primer v Ljubljani 57,3 mm. V Murski Soboti so namerili 19 mm, na Celjskem 12 mm. Drugod po Sloveniji so bile padavine precej manjše. Ponovno je v večjem delu Slovenije deževalo 29. in 30. julija, padlo pa je od 20 do 40 mm dežja. Na območjih, kjer je pomanjkanje vode v tleh povzročalo že hudo sušo, zlasti na Primorskem, Goriškem, v Beli krajini in v Posavju, so bile količine padavin tudi tokrat manjše od 20 mm, zato se stanje povsem izčrpanega talnega vodnega rezervoarja ni izboljšalo. Suša se je vse do konca julija le še stopnjevala. Odstotek skupnih padavin junija in julija je bil v primerjavi z dolgoletnim povprečjem na najbolj ogroženih območjih na Goriškem in Primorskem le okrog 15 %, na Dolenjskem 33 % (slika 1). Izjemno visoke temperature so povzročile zelo močno izhlapevanje iz rastlin in tal. Dnevna količina izhlapele vode je bila na Goriškem in v Primorju večja od 6 mm. Mesečna količina izhlapele vode se je gibala od 140 do 170 mm (preglednica 1). V primerjavi s padavinami je bila bilanca vode povsod po Sloveniji negativna, razen v predelu Julijskih Alp, Karavank in Pohorja. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 250 200 E 150 100 50 junij-31.julij (povp. 1961-2005) □ junij-31 .julij 2006 lili Ljubljana Novo mesto Maribor Murska Sobota Portorož Slika 1. Višina padavin za obdobje od 1. junija do 31. julija 2006 v primerjavi s povprečjem 1961-2005. Figure 1. Percipitation in the period from June 1 to July 31 2006 compared to the LTA 1961-2005. ft ■3 FV ■ h^pLI kif4.JUti(i4( 5; * I TV ■ lnko racmji X) 1 ' n i t Slika 2. Povprečna dnevna vlažnost tal v treh globinah tal, merjena s TRIME sondami ter dnevna evapotranspiracija (Etp) in padavine na meteorološki postaji Bilje, od 1. maja do 31. julija 2006 Figure 2. Average daily soil moisture at three soil depths measured by TRIME probes, daily evapotranspiration (Etp) and precipitation recorded at meteorological station Bilje, from May 1 to July 31 2006 Od globine in vrste tal, predvsem od njihove zadrževalne sposobnosti za vodo, je bil odvisen dejanski primanjkljaj vode za posamezne rastline. Vegetacijski primanjkljaj vode za travno rušo (od 1. aprila dalje), je ob koncu julija na Goriškem in na Obali znašal od 300 do 400 mm vode. Na Goriškem je zaloga vode vse do globine 30 cm padla pod mejo še dostopne vode za rastline (slika 2). Potrebna so bila namakanja. Na primer breskve je bilo potrebno za optimalno vodno preskrbo julija namakati vsaj 10-krat in dodati 200 mm vode, celo sušno obdobje, torej junija in julija skupaj pa vsaj 16 krat in dodati več kot 300 mm vode. Padavine v zadnji tretjini julija so nekoliko izboljšale preskrbo tal z vodo le v osrednji in severovzhodni Sloveniji. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil odstotek skupnih junijskih in julijskih padavin v osrednji Sloveniji 57 %, v Podravju 77 % in v Pomuiju 86 %. Kljub temu je bila zaloga vode v tleh tudi na teh območjih na ravni težje dostopne vode za rastline, zato so bile rastline vse do konca meseca tako v vodnem kakor tudi v vročinskem stresu. 0 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, julij 2006 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, July 2006 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-let. 28.6 27.8 42.2 34.8 21.4 21.7 30.3 28.9 43.7 35.1 20.0 21.4 31.2 30.1 45.0 36.8 20.2 21.4 25.5 24.7 Bilje 28.7 28.8 39.0 37.6 21.8 22.3 31.3 31.3 39.5 38.2 25.5 25.4 31.1 31.3 39.9 38.4 23.2 24.0 25.4 25.5 Lesce 21.7 21.6 27.8 25.2 17.1 16.8 23.6 23.5 30.5 27.8 17.3 18.5 — — Slovenj Gradec 22.5 22.3 30.2 28.0 15.7 16.5 24.5 24.3 30.4 29.0 16.6 17.7 25.1 24.9 31.3 29.6 19.1 19.5 20.5 20.3 Ljubljana 25.3 25.0 36.9 34.7 19.2 18.7 26.8 26.7 36.9 35.4 19.6 19.3 26.6 26.5 38.4 36.2 20.3 20.5 24.0 23.0 Novo mesto 23.5 23.3 31.1 29.3 18.5 18.4 25.6 25.1 33.8 31.5 19.0 19.2 26.9 26.4 35.2 32.6 21.5 21.6 22.0 21.7 Celje 23.3 22.9 34.0 30.2 18.6 18.4 26.2 25.2 35.6 32.0 19.2 19.0 25.6 25.0 35.6 31.3 21.1 20.7 21.8 21.1 Maribor-let. 23.4 23.2 34.8 33.2 17.2 17.2 27.5 27.2 37.5 35.9 18.9 18.7 28.9 28.5 39.5 37.6 21.1 21.2 21.8 21.4 Murska Sobota 21.8 22.2 29.2 28.5 17.4 17.2 23.9 23.6 32.0 29.1 16.1 16.5 26.6 26.2 34.1 32.1 21.0 20.7 21.0 21.2 LEGENDA: Tz2 Tz5 40 -| _35 o o ¥30 D £25 S 20 15 -I -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) -ni podatka PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 _35 o o ¥30 3 rt £25 S 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 241 249 297 788 83 191 199 242 633 83 141 149 187 478 83 2783 1857 1145 Bilje 236 260 291 787 123 186 210 236 632 123 136 160 181 477 123 2649 1765 1084 Slap pri Vipavi 235 259 281 774 129 185 209 226 619 129 135 159 171 464 129 2603 1713 1040 Postojna 204 234 262 699 151 154 184 207 544 151 104 134 152 389 151 2089 1361 775 Kočevje 185 207 242 634 81 135 157 187 479 81 85 107 132 324 81 1965 1255 677 Rateče 182 207 230 620 132 132 157 175 465 132 82 107 120 310 131 1691 1053 571 Slovenj Gradec 189 202 245 636 92 139 152 190 481 92 89 102 135 326 91 1963 1270 693 Brnik 199 216 254 668 95 149 166 199 513 95 99 116 144 358 95 2048 1350 773 Ljubljana 217 238 277 732 115 167 188 222 577 115 117 138 167 422 115 2376 1614 983 Sevno 193 219 264 675 108 143 169 209 520 108 93 119 154 365 107 2113 1393 792 Novo mesto 206 226 272 704 104 156 176 217 549 104 106 126 162 394 104 2305 1553 916 Črnomelj 211 227 290 728 105 161 177 235 573 105 111 127 180 418 105 2420 1651 1003 Bizeljsko 209 223 276 708 106 159 173 221 553 106 109 123 166 398 106 2352 1597 956 Celje 206 223 264 693 99 156 173 209 538 99 106 123 154 383 99 2251 1511 884 Starše 210 226 273 709 106 160 176 218 554 106 110 126 163 399 106 2310 1570 933 Maribor 211 231 284 726 119 161 181 229 571 119 111 131 174 416 119 2337 1593 954 Maribor-letališče 203 219 272 695 88 153 169 217 540 88 103 119 162 385 88 2253 1511 878 Jeruzalem 204 224 278 706 99 154 174 223 551 99 104 124 168 396 99 2285 1544 910 Murska Sobota 206 216 270 692 96 156 166 215 537 96 106 116 160 382 96 2261 1519 888 Veliki Dolenci 204 223 275 702 111 154 173 220 547 111 104 123 165 392 111 2240 1501 875 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ■ ■ . - I ^P Hodna Mbinra i 1 mJ L:J 4) »-11 Slika 4. Bilanca vode (padavine - izhlapevanje) v Sloveniji julija 2006 Figure 4. Water balance (precipitation - evapotranspiration) in Slovenia in July, 2006 RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Vm I., II., III. M SUMMARY In most of July, agricultural drought intensified in the great part of the country. In the most affected areas in Goriška region, Vipava Valley, the Littoral and in Posavje region the drought was intensified up to the extreme level. Water balance indicated the soil water deficiency of about 400 mm in Goriška region and on the Littoral even more than 300 mm (calculations for grass turf). Drought severely affected the agricultural crops for feeding stuff in cattle production and the yield of peaches. Other affected areas occurred in the central part of Slovenia: Ljubljana basin, Dolenjska, Bela krajina and Posavje. soil temperature at 2 cm depth ( °C) soil temperature at 5 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) sum in the period - 1st January to the end of the current month declines of monthly values from the averages ( °C) decade, month 42 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v juniju Discharges of Slovenian rivers in June Igor Strojan Značilnost letošnjega junija je bila manjša povprečna vodnatost v zahodnem in večja povprečna vodnatost v vzhodnem delu države (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se junija večinoma postopno zmanjševali. V prvih dneh meseca so bili pretoki srednji do veliki, ob koncu meseca mali do srednji. Pretoki rek, na katere vplivajo režimi hidroelektrarn, so se spreminjali v manjši meri. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1971-2000 Največji pretoki so bili v večini primerov prvega junija. Visokovodne konice so bile največje na Krki, Sotli, Ljubljanici in v spodnjem toku Save. Drava je imela največji pretok zadnji dan junija (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili v celoti gledano povprečni. Največ vode je junija preteklo po Sotli in Dravinji, najmanj po Soči in Idrijci (preglednica 1). Najmanjši pretoki večine rek so bili doseženi proti koncu junija. Krka, ki je imela prvi dan največji pretok, je imela zadnji dan junija najmanjši pretok. SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in June were lower at the western and higher at the eastern parts of the country. In the whole they were similar to June mean discharges of the long term period 1971 — 2000. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki junija 2006 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v obdobju 19712000 na slovenskih rekah Figure 1. Ratio of the June 2006 mean discharges of Slovenian rivers compared to June mean discharges of the 1971-2000 period 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 I RAKOVEC 19 21 23 25 27 29 31 —VELIKO ŠIRJE I 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ^ 200 g E- 150 RADOVLJICA ŠENTJAKOB -HRASTNIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I SUHA —PODBOČJE I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -• CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek junija 2006 Figure 2. The June 2006 daily mean discharges of Slovenian rivers 80 ^ 60 40 1000 350 300 250 600 00 50 250 200 = 150 00 50 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 5,0 i ! 3,0 i 2,0 1,0 0,0 1 HJ m TÜ 1 IÜ _0J ül ^ / //////./ f// ///// cf / 'ff/S □ Qvk jun 2006 □ junij 1971 - 2000 6,0 5,0 I S 4,0 B ^ 3,0 + i 2,0 1,0 0,0 JU Si J m f / / / / / / / / ^ / / / / / / / / / ^/s

# ^ ^ J-' , V //// - -/ / + ^ f/, □ Qsr jul 2006 ? J * # \ 1 1 1 1 \ N i1 i _ L'" 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i i i i 1 1 1 1 Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v juliju 2006 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in July 2006 1 3 5 7 9 11 13 15 1 7 1 9 21 23 25 2 7 29 — Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 35.0 25.0 15.0 5.0 & 15.0 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 28. julija ob 21 uri in 20 minut, ko je višina dosegla 289 cm. Najnižja gladina je bila zaznana 12. julija ob 4 uri in 40 minut pri koti 145 cm (preglednica 1 in slika 2). 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Primerjava z obdobjem. Srednja višina gladine morja je bila v mesecu juliju nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Amplituda med najvišjo gladino morja in najnižjo gladino je dosegla 144 cm, kar je enako amplitudi srednjih obdobnih vrednosti. NVVV in NNNV sta se ob tem gibali nekoliko nad srednjimi vrednosti (preglednica 1, slika 3). -50 -J- -1 Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja juliju 2006 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru pri Kapiraniji. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in July 2006 and difference between them (Hres) 360 -- 330 300 270 240 150 120 90 60 30 0 -Vv dP Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juliju 2006 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in July 2006 50 0 3 7 9 11 13 15 19 21 25 27 31 Ha 210 180 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v septembru 2006 13:16 8:34 16:27 8:06 18:06 — r V/V v— — * H ^ « v- i- /A 2 8 2 M 3r i- 3 H 2 2 - a if 33 23:55 11:04 0:54 13:01 80 11: 12 23:37 11:31 0:27 11:48 11:43 9:13 7:43 18:10 7:4919:00 60 40 P\ 20 -t :=i - t — V Y \ 0 - ¥ 1 1 1 —f TT 1 >Y / \ 1 rt 1 1 5 "v v 1 6 iT V 1 7 /- -V -20 -- n 4 -d. i \ —I j —1 4 15 / —1 i1-- —v 4 t - \ -40 -- —v .L -60 -80 4:40 17:52 4:58 18:33 5:04 19:33 22:09 0:03 13:34 0:52 13:45 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v septembru 2006 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in September 2006 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juliju Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Ko se je morje proti koncu junija že močno segrelo, je v začetku julija sledilo nekaj dni z dokaj močnim vzhodnim vetrom. Le-ta je zgornjo toplejšo plast premešal, kar je povzročilo precejšen padec temperature. V nekaj dneh se je temperatura po spremembi smeri vetra spet dvignila nad 25 °C, vendar so kmalu nastale podobne razmere. V sredini meseca je bil zabeležen ponoven padec temperature za približno 4 °C. Proti koncu meseca se je voda ponovno segrela in ob koncu meseca presegla 27 °C. Najvišja temperatura morja je bila zabeležena 30. julija 2006 ob 16 uri in 50 minut, ko je voda dosegla 28,6 °C. 30 0 1 20 - 15 750.0 550.0 450.0 -§ 3 250.0 19 21 23 25 25 Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v juliju 2006 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in July 2006 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2006 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v trinajstletnem obdobju 1992-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in July 2006 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 13-years period 1992-2005 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Kapitanija julij 2006 °C julij 1992-2005 min sr max °C °C °C Tmin 1 18.7 Tsr j 24.7 Tmax j 27.6 15.8 21.0 27.4 20.3 24.5 29.0 22.6 27.0 31.9 SUMMARY Daily sea levels in July were near average this season of the year. The highest sea level was 289 cm which was measured on 28th of July. Sea temperature was a bit over of the long-term period average sea temperature. 58 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v juliju 2006 Groundwater reserves in alluvial aquifers in July 2006 Urša Gale V juliju je prevladovalo upadanje gladin podzemne vode. Stanje zalog podzemnih vod je bilo različno. V vodonosnikih ob Muri in Dravi je prevladovalo običajno in visoko vodno stanje, v vodonosnikih Ljubljanske in Celjske kotline pa so poleg običajnih zabeležili tudi nizke vodne zaloge. Ekstremno nizke vodne gladine so bile julija izmerjene na pretežnih delih vodonosnikov Vipavsko-Soške doline, na delih vodonosnikov Ljubljanske in Krško-Brežiške kotline ter na iztočnem delu vodonosnika Prekmurskega polja. Povprečne mesečne padavine na območjih aluvialnih vodonosnikov julija niso bile dosežene. Nekaj več dežja, kot znaša polovica običajnih vrednosti, je padlo na območju Ljubljanske in Krško-Brežiške kotline. Najmanj padavin so že četrti mesec zapored zabeležili na območju Vipavsko-Soške doline, kjer je padla le okrog desetina običajnih vrednosti. Dež se je pojavljal v obliki poletnih ploh in neviht, ki so bile pogostejše v drugi polovici meseca. Največje znižanje gladin podzemne vode je bilo julija zabeleženo v vodonosniku Kranjskega polja. Tako je bil na postaji v Cerkljah izmerjen 267-centimetrski, na postaji v Mostah pa 209-centimetrski upad podzemne vode. Veliki upadi so bili zabeleženi tudi v Preseijah, v dolini Kamniške Bistrice ter na Ljubljanskem polju. Glede na relativne vrednosti, so bili največji upadi izmerjeni v vodonosnikih ob Muri. Največje relativno znižanje podzemne vode je bilo z 31 % glede na maksimalno amplitudo postaje zabeleženo na postaji v Brezovici (slika 1) . V juliju je bil dvig podzemne vode zabeležen le v Vipavski dolini na postaji Vipavski Križ, vendar relativna vrednost dviga ni dosegla 1 % maksimalne amplitude postaje. Kljub temu, da so bili največji relativni upadi podzemne vode v juliju zabeleženi na Murskem, Prekmurskem in Apaškem polju (slika 1), je bilo stanje zalog podzemnih vod v vodonosnikih severovzhodne Slovenije povečini v območju normalnih vrednosti (slika 3). Slika 1. Največji relativni upadi podzemne vode so bili julija izmerjeni v vodonosnikih ob Muri Figure 1. Maximal relative groundwater decrease in July were mesured in aquifers by Mura river 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje 179 178 - 177 - 176 - 175 - 0 100 200 300 400 500 600 Krško polje - Skopice 151 - 149 - 147 145 143 -I 0 100 ~ - 200 E, - 300 , £ - 400 -g ro 500 Q-600 44444455555566666 00000000000000000 ro ro EE E oroMV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2006: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2006: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan/24 hours Leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 48 (DV) CO 10 (MV) (mg/m3) Benzen 7 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 za julij 2006, izračunane iz urnih meritev Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in July 2006, calculated from hourly values mesec / 1 ura / 1 hour 3 ure / Dan / 24 hours month 3 hours MERILNA MREZA Postaja % pod Cp Maks >MV >MV £od 1.jan. >AV maks >MV >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 96 2 9 0 0 0 4 0 0 Maribor* 75 4 12* 0* 0 0 7* 0* 0 Celje 96 6 26 0 0 0 8 0 0 DMKZ Trbovlje 82 4 61 0 0 0 23 0 0 Hrastnik 96 6 134 0 0 0 15 0 0 Zagorje 87 4 92 0 0 0 10 0 0 Murska S.Rakičan 88 6 25 0 0 0 8 0 0 Nova Gorica 91 9 31 0 0 0 17 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 134 0 0 0 23 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 90 4 30 0 0 0 8 0 0 EIS CELJE EIS Celje* 96 0 4 0 0 0 1 0 0 EIS KRŠKO Krško 90 50 931 9 39 0 143 2 4 Šoštanj 94 7 337 0 1 0 26 0 0 Topolšica 96 6 288 0 0 0 29 0 0 Veliki vrh 96 24 533 3 19 0 78 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 95 8 126 0 1 0 29 0 0 Velenje 94 5 28 0 0 0 10 0 0 Graška Gora 96 4 173 0 0 0 17 0 0 Pesje 96 3 162 0 0 0 14 0 0 Skale mob. 96 2 93 0 0 0 8 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 7 533 3 21 0 78 0 0 Kovk 88 9 325 0 3 0 37 0 0 EIS TET Dobovec 86 5 155 0 3 0 16 0 1 Kum 89 6 26 0 0 0 9 0 0 Ravenska vas 96 20 590 1 1* 0 69 0 0* SKUPAJ EIS TET 10 590 1 7 0 69 0 1 EIS TEB Sv.Mohor* 68 5 97* 0* 1* 0* 17* 0* 0* 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Koncentracije NO2 v pg/m3 za julij 2006, izračunane iz urnih meritev Table 2. Concentrations of NO2 in pg/m3 in July 2006, calculated from hourly values mesec / month 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >MV >MV >AV MREŽA £od 1.jan. Ljubljana Bež. UB 92 20 74 0 0 0 DMKZ Maribor UT 96 33 94 0 0 0 Celje UB 94 19 75 0 0 0 Trbovlje UB 96 23 81 0 0 0 Murska S. Rakičan R 96 9 62 0 0 0 Nova Gorica UB 91 15 58 0 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 87 1 11 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje* UT 0 EIS TES Zavodnje R 91 4 86 0 0 0 Skale mob. R 96 5 47 0 0 0 EIS TET Kovk R 83 10 65 0 0* 0 EIS TEB Sv.Mohor* R 64 7 42* 0* 0* 0* Opomba: Za merilno mesto EIS Celje ni podatkov zaradi okvare merilnika Preglednica 3. Koncentracije CO (mg/m3) in benzena (pg/m3) za julij 2006 Table 3. Concentrations of CO (mg/m3), and benzene (pg/m ) in July 2006 CO benzen mesec / month 8 ur / 8 hours mesec / month MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >MV % pod Cp Ljubljana Bež. UB 92 0.3 0.7 0 97 1.1 DMKZ Maribor* UT 77 0.3 0.7* 0* Celje UB 96 0.2 0.4 0 Nova Gorica UB 96 0.4 0.7 0 Krvavec R 96 0.2 0.6 0 EIS CELJE EIS Celje* UT 55 0.1 0.5* 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 za julij 2006, izračunane iz urnih meritev Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in July 2006, calculated from hourly values mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA Postaja podr % pod Cp maks >OV >AV AOT40 maks maks >CV MREŽA od 1.apr. >CV £od 1. jan. Krvavec R 96 129 190 9 0 60382 177 27 81 Iskrba R 96 76 179 0 0 44969 160 20 65 Otlica R 93 129 243 18 1 67235 221 28 70* Ljubljana Bež. UB 96 74 182 1 0 34984 142 16 45 DKMZ Maribor UT 94 67 164 0 0 10552 134 5 7 Celje UB 93 74 162 0 0 29715 150 12 37 Trbovlje UB 95 59 179 0 0 26824 147 8 29 Hrastnik UB 94 71 186 1 0 36697* 155 15 43* Zagorje UT 95 58 158 0 0 17106 134 3 20 Nova Gorica UB 93 91 228 23 0 43540 205 21 51 Koper UB 96 113 233 36 0 53425 215 23 62 Murska S. Rakičan R 94 72 153 0 0 28895 141 13 28 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 96 1 76 0 0 41318 148 12 64 OMS LJUBLJANA Maribor Pohorje R 93 112 176 0 0 35241 160 17 57 EIS TES Zavodnje R 95 106 177 0 0 36141 155 19 54 Velenje* UB 87 90 176* 0* 0* 43871 167* 17* 63 EIS TET Kovk* R 81 106 176* 0* 0* 26405 163* 17* 41* EIS TEB Sv.Mohor* R 76 91 216* 6* 0* 20906 177* 10* 22* 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 za julij 2006 Table 5. Concentrations of PM10 and PM2.5 in pg/m3 in July 2006 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA Postaja podr >MV kor. MREZA % pod Cp maks >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 84 30 45 0 35 1.03 20 31 DMKZ Maribor UT 92 38 56 5 68 1 22 37 Celje UB 87 28 43 0 42 1 Trbovlje UB 94 34 49 0 56 1.04 Zagorje UT 82 34 49 0 73 1 Murska S. Rakičan R 81 29 51 1 42 1.1 Nova Gorica UB 80 32 49 0 19 1.11 Koper Iskrba (R) UB R 83 100 40 18 67 27 8 0 37 0 1.3 18 36 MO MARIBOR MO Maribor UB 88 45 68 9 76 1.3 EIS CELJE EIS Celje UT 75 28 42 0 58 1.3 OMS LJUBLJANA Vnajnarje (sld)* R 68 28 46* 0* 4* 1.3 EIS TES Pesje R 97 24 43 0 20 1.3 Skale mob. R 94 24 42 0 19 1.3 EIS TET Prapretno R 87 34 53 2 16 1.3 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method Lj ublj ana Bež. Maribor* Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje* Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 DMKZ _. -' m-■ EIS TEŠ =1 -1 EIS TET ■- ' EIS TEB □ cp(^g/m3) □ MV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v juliju 2006 Figure 1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedances of SO2 in July 2006 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1 2 3 4 5 - Ljubljana Bež -Hrastnik 9 1 0 11 12 13 14 1 5 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Maribor - Šoštanj Celje -Murska S.Rakičan Zagorj e Krško Trbovlj e Nova Gorica Slika 2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m ) v juliju 2006 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in July 2006 (MV- 24-hour limit value) Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Škale mob. Kovk Sv.Mohor* MESTNO PODEŽELSKO □ cp(^g/m3) I MV-1 ura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v juliju 2006 Figure 3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedances of NO2 in July 2006 0 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje* Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk* Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 140 I □ Cp(^g/m3) □CV-8ur(št.primerov) □OV-lura(št.primerov) I Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v juliju 2006 Figure 4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedances of Ozone in July 2006 Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. Prapretno 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 □ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v juliju 2006 Figure 5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedances of PM10 in July 2006 1 1 .-1-1- MESTNO 1 1 1 1 1 __i_i_i_i__ 1 -!-1-1-!-1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 __1_1_, 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 !- 1 1 1 1 PODEŽELSKO 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 1 . 1 -!-!-!-!-1 1 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. —■—Maribor —■—Celje —■—Trbovlje —■—Koper • Nova Gorica —A—Murska S.Rakičan Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (ig/m3) v juliju 2006 Figure 6. Average daily concentration of PM10 (ig/m3) in July 2006 SUMMARY Air pollution in July 2006 was on the level of June except the decreased number of PM10 limit value exceedences. Weather was mainly hot, clear and stable but rather windy. PM 10 daily concentration exceedences occurred at 5 out of 15 stations with maximum of 9 days in Maribor and 8 days in Koper. In the cities SO2 concentrations were very low with slight increase in the Zasavje region, which is influenced by the emission from local industry and Trbovlje Power Plant occasionally. Exceedences of the hourly limit value as well as daily limit value were observed at the Krško site, which is influenced by the VIPAP paper mill factory. At Veliki vrh, which is influenced by Šoštanj Power Plant, and at Ravenska vas, which is influenced by the occasional emission from Trbovlje Power plant. Concentrations of Nitrogen dioxide, Carbon monoxide and Benzene were below the allowed values. Ozone concentrations exceeded the 8-hour target value, and also the 1-hour information threshold value was often exceeded mostly at Primorska region (Koper, Nova Gorica, and at Otlica where one hourly concentration exceeded the alert threshold as well). 70 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - julij 2006 Earthquakes in Slovenia - July 2006 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2006 zapisali 195 lokalnih potresov, od katerih smo za 153 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 35 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juliju 2006 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - julij 2006 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in July 2006 Najmočnejši potres v juliju 2006, ki so ga prebivalci čutili, se je zgodil 19. julija ob 2. uri 34 minut UTC (oziroma 4. uri 34 minut po lokalnem, srednjeevropskem poletnem času) na Hrvaškem, v bližini 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo kraja Gorica Svetojanska. Magnituda tega dogodka je bila 3,3. Potres so v Sloveniji čutili prebivalci Brežic, Dobove, Kostanjevice na Krki, Jesenic na Dolenjskem, Metlike, Podbočja, Gradca v Beli krajini, Šentjerneja, Suhora, Cerkelj ob Krki, Kapel, Krške vasi, Krškega, Črnomlja, Novega mesta, Maribora in številnih okoliških krajev. Marsikoga je prebudilo iz spanja tresenje tal, ponekod so slišali tudi predhodno bobnenje. Hrvaški seizmologi so po ogledu epicentralnega območja sporočili, da potres ni povzročil gmotne škode, čutili pa so ga prebivalci v območju od slovenske meje do Zagreba. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - julij 2006 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - July 2006 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina km Intenziteta EMS-98 Magnituda ML Področje 2006 7 1 11 3 45,71 15,47 8 1,2 Zumberak, Hrvaška 2006 7 2 10 15 45,44 14,39 8 1,1 Klana, Hrvaška 2006 7 2 11 9 45,92 14,36 16 1,2 Borovnica 2006 7 2 20 52 46,05 14,34 16 1,2 Polhov Gradec 2006 7 3 22 35 45,60 15,34 9 1,1 Metlika 2006 7 4 4 25 46,21 15,42 12 2,0 Gorica pri Slivnici 2006 7 4 7 49 46,21 15,45 10 1,1 Gorica pri Slivnici 2006 7 5 1 21 46,10 15,03 4 III* 1,2 Zagorje ob Savi 2006 7 5 10 27 45,63 15,27 7 1,8 Metlika 2006 7 7 19 25 46,07 14,85 6 1,1 Litija 2006 7 8 19 47 46,21 15,44 10 1,1 Gorica pri Slivnici 2006 7 9 21 11 45,77 14,20 17 1,1 Postojna 2006 7 10 11 3 45,56 15,09 5 1,1 Miklarji 2006 7 10 19 46 45,61 15,29 6 1,2 Metlika 2006 7 10 20 14 45,62 15,30 7 1,2 Metlika 2006 7 11 21 58 46,03 15,27 9 1,5 Sevnica 2006 7 12 23 21 46,21 15,44 10 1,4 Grobelno 2006 7 14 15 8 45,97 14,80 12 2,0 Ivančna Gorica 2006 7 15 12 45 46,13 14,62 9 1,2 Domžale 2006 7 15 12 59 45,99 15,62 12 2,1 Sromlje 2006 7 15 20 27 46,79 14,38 0 1,1 Bernaich, Avstrija 2006 7 16 2 26 46,48 14,22 13 1,7 Wind. Bleiberg, Avstrija 2006 7 17 2 38 45,95 14,89 10 2,0 Temenica 2006 7 19 2 34 45,70 15,60 11 IV* 3,3 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2006 7 20 0 7 46,14 14,20 16 1,1 Sopotnica 2006 7 20 21 13 45,70 15,60 12 1,7 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2006 7 21 12 25 45,43 15,39 0 1,3 Vukova Gorica, Hrvaška 2006 7 22 11 27 45,61 15,38 5 1,3 Metlika 2006 7 24 10 36 46,32 13,52 4 1,1 Bovec 2006 7 24 11 12 45,28 14,82 8 1,5 Gorski Kotar, Hrvaška 2006 7 24 12 24 45,69 15,64 5 1,2 Gorica Svetojanska, Hrvaška 2006 7 24 17 42 46,16 14,46 17 1,0 Medvode 2006 7 26 7 39 46,31 13,65 10 1,1 Lepena 2006 7 30 17 21 46,53 14,15 5 1,0 Feistritz, Avstrija 2006 7 31 14 52 45,93 14,49 10 1,3 Gornji Ig 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - julij 2006 World earthquakes - July 2006 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - julij 2006 Table 2. The world strongest earthquakes - July 2006 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 8.7. 20:40:00,9 51,21 N 179,31 W 6,2 6,4 6,6 22 otočje Andreanof, Aleuti 17.7. 8:19:28,7 9,22 S 107,32 E 6,0 7,2 7,7 34 južno od Jave, Indonezija V potresu je v Ciamisu 403 oseb izgubilo življenje, 452 je bilo ranjenih in 26 pogrešanih. V Tasikmalayi je bilo 62 žrtev, 46 ranjenih in 13 pogrešanih. V Garutu sta življenje izgubili dve osebi, dve pa sta bili ranjeni. V Cilacapu je bilo 151 žrtev, 8 ranjenih in še 73 pogrešanih. V Kebumenu je bilo 14 žrtev, 30 ranjenih in 52 pogrešanih. Dve osebi sta izgubile življenje v Banyumasu, 3 v Gunung Kidulu, še tri pa so bile ranjene v Bantulu. Na območju Java Barat je bilo uničenih vsaj 1430 zgradb in 1176 bark, na območju Java Tengah pa 83 zgradb in 698 bark. Poškodovanih je bilo veliko cest, motena je bila preskrba z električno energijo in telefonske povezave so bile pretrgane. Pri Pangandaranu so zabeležili tsunami z višino valov 1,8 metra. Tsunami so opazili tudi v Cilacapu, Kebumanu in Tasikmalayi. 19.7. 11:48:58,2 5,47 S 150,66 E 5,6 6,5 6,4 28 Nova Britanija V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2006. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120' -¡5 LU I— >cn 150 100 4 50 - I ■ 1111 r HIPI 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v juliju 2006 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2006 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku julija 2006 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru julija 2006 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, July 2006 pelin pravi kostanj metlikovke ščirovke bor trpotec trave kislica lipa koprivovke % Koper 0,5 13,2 1,3 3,7 3,3 15,7 0,4 1,4 44,3 83,8 Ljubljana 0,3 30,4 1,9 1,3 7,4 13,6 0,4 0,8 35,4 91,5 Maribor 0,3 15,7 1,4 0,6 5,3 11,7 0,2 0,4 59,2 94,8 Julij se je začel s sončnim vremenom, popoldne je bila v Ljubljani manjša ploha, v Mariboru in Ljubljani so bile manjše padavine v noči na 2. julij. Obremenjenost zraka s cvetni prahom je bila na začetku julija visoka, največ cvetnega prahu je prispeval pravi kostanj, nekoliko manj koprivovke in trave. Poleg teh dveh vrst je bil v zraku v manjših količinah še cvetni prah trpotca, bora in lipe. 2. in 3. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo julija je bilo v Ljubljani in Mariboru oblačno, v Mariboru je pogosto deževalo, zato je bilo tam v zraku 3. julija malo cvetnega prahu, a tudi v Ljubljani se je koncentracija opazno znižala. Do vključno 6. julija je bilo nato sončno, vsebnost cvetnega prahu v zraku se je ponovno dvignila. Na Obali je bila obremenjenost zraka nižja kot v Ljubljani in Mariboru, vrstni sestav cvetnega prahu pa je bil enak kot na celini, na Obali je bilo do vključno 6. julija sončno in suho, a je 3. julija vsebnost cvetnega prahu v zraku kljub sončnemu vremenu prehodno upadla. Od 6. do 8. julija se je na Obali močno zmanjšala količina cvetnega prahu, 7. in 8. julija je prevladovalo je oblačno vreme, 7. julija so bile manjše padavine. CO E z Ct N O _J > LU I— Koper ■ Ljubljana ■ Maribor PELIN 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pelina julija 2006 Figure 2. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen, July 2006 8 6 4 2 0 7 Na celini se je glavna sezona pojavljanja cvetnega prahu kostanja počasi iztekala, nadaljevala pa se je sezona pojavljanja cvetnega prahu koprive. V Mariboru so bile koprive glavni vir cvetnega prahu do konca meseca. Vse do 23. julija je prevladovalo sončno vreme, vendar so bile vmes tudi občasne padavine. V noči na 8. julij so jih zabeležili v Ljubljani in Mariboru, v Ljubljani pa je bilo v noči na 14. julij veliko dežja. Kratkotrajne so bile padavine popoldne 14. julija v Mariboru, vendar to ni pomembneje vplivalo na koncentracijo cvetnega prahu, je pa ta upadla 16. julija. V naslednjih dneh je bilo v zraku veliko cvetnega prahu. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo CO E z a: N O > LU I- >w 150 120 -- 90 -- 60 -- 30 - 0 Koper Ljubljana Maribor PRAVI KOSTANJ iJl 3 5 flL + rlll 13 15 17 19 21 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja julija 2006 Figure 4. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea) pollen, July 2006 I 23 25 27 29 31 10 CO E Ž CU N O _J > LU ■ Koper ■ Ljubljana ■ Maribor LIPA iW Mill 1111111 13 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lipe julija 2006 Figure 5. Average daily concentration of Lime (Tilia) pollen, July 2006 10 CO E z Q1 N O _J > LU I— 0 Koper Ljubljana Maribor METLIKOVKE/SCIROVKE II I 1 i i i i ■ i 3 5 7 + mi II II innnni 4- 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk/ščirovk julija 2006 Figure 6. Average daily concentration of Amaranth/Goosefoot family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, July 2006 8 6 4 2 0 8 6 4 2 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 20 16 12 4 -- Koper Ljubljana Maribor TRPOTEC nn Ji 0 ..... nr 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca julija 2006 Figure 7. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2006 12 10 CO E z a: N O > LU I- >w 2 0 Koper ■ Ljubljana ■ Maribor BOR I I ..... 1 1 J . Ü i rprinnnnirr I.I. In 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora julija 2006 Figure 8. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, July 2006 4 CO E Ž or N o > LU I— >W 0 Koper Ljubljana Maribor KISLICA 1 i i i 3 5 ■4—1- 7 (+ -I- - in 1111111 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice julija 2006 Figure 9. Average daily concentration of Sorrel (Rumex) pollen, July 2006 8 7 8 6 4 3 5 7 3 2 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23. julija je zvečer deževalo v Ljubljani, pogoste so bile padavine do opoldneva naslednji dan, popoldne pa se je koncentracija cvetnega prahu ponovno dvignila. Dež popoldne 28. julija v Ljubljani in zvečer naslednjega dne v Ljubljani in Mariboru je bolj vplival na nizko obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Ljubljani kot pa v Mariboru. Mesec se je zaključil z nizko obremenjenostjo zraka s cvetnim prahom. V zraku je bilo največ nizko alergogenega cvetnega prahu koprive, na Obali je bila prisotna tudi močno alergogena krišina in posamezna zrna trpotca, trav, metlikovk in ščirovk. Pojavila so se prva zrna pelina. Koncentracija cvetnega prahu na Obali je bila kljub sončnemu vremenu večino časa nizka, saj je bila tam suša, ki jo je vročina še stopnjevala. 29. julija so na Obali k nizki koncentraciji prispevale tudi padavine. Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk julija 2006 Figure 10. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2006 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in July: Mugwort, Nettle family, Grasses, Sorrel, Plantain, Lime, Pine, Amaranth/Goosefoot family and Sweet Chestnut. 79 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo že tretjič po vrsti zbrali vsebino letnikov 2001-2005 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2-3 MB) ali tiskanje (velikost okoli 5-9 MB) v PDF formatu. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje.