J»ra viczi Glasilo KrščansKega delovnemu Ifuzi&iva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din 1‘—. ~ Cena: za 1 mesec II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 4'—, za četrt leta Din 10’—, za pol leta Din 20'—; za 11 Delavska zbornica, Miklošičev « cesta 22, 1. nad. ieva c, — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900 Skupščina Delavske zbornice Preizkušnja Že v prvih letih kršč. soc. delavskega gibanja je dr. J. Ev. Krek jasno začrtal smer ikršč. delavske strokovne organizacije. V svojem delovanju mora biti ta popolnoma svobodna. S to osnovno podlago je hotel dr. Krek obvarovati delavsko organizacijo pred vsakim vplivom izven njenih vrst. Vedel je, da lahko nastanejo motnje pri delu organizacije bodisi od strani časopisja, bodisi od posameznikov, kakor tudi od političnih strank. Zato je te činitelje v družabnem življenju tudi izrečno navedel v »Načrtu delovnih stanov«. Tega pa ni zahteval samo zaradi svobodnega zastopanja del. interesov pri pogajanjih in posredovanjih, ki jih vodi strokovna organizacija. S to svojo zahtevo je hotel dr. Krek postaviti tudi osnovni temelj vsemu javnemu katoliškemu gibanju. Da bo to javno udejstvovanje katoličanov šlo vedno po pravi tirnici, je kot osrednjo točko tega udejstvovanja hotel postaviti ravno delavstvu. Središče delavskega udejstvovanja pa je strokovna organizacija. In ta delavski forum mora biti v svojem delu popolnoma svoboden. Marsikdo bo morda vprašal, zakaj pa ravno delavstvo in morda ne kmet, ki ga tako radi imenujejo v zadnjih letih steber vsega življenja, ali pa obrtnih? Popolnoma prav je imel dr. Krek. Delavec je brez premoženja, edino njegova telesna sila je tisti kapital, s katerim si lahko služi vsakdanji kruh. Tu so seveda mišljeni prav tako vsi mali kmetje, kajžarji in prav tako tudi čevljarji, mizarji in drugi obrtniki, ki si morajo z golimi rokami služiti svoj vsakdanji kruh. V tem širšem smislu pa ni delavec več mišljen kot zgolj industrijski delojemalec, ampak že kot predstavnik dela. Živec te plasti človeške družbe pa je vprav pri pravem delavcu, ki spada v delavske strokovne organizacije. Zato pa je v našem družabnem življenju predvsem važna delavska organizacija Kdor je v resnici pravicoljuben in iskren katoličan, ki s celim svojim srcem koprni po Kristusovem kraljestvu na zemlji, to je po kraljestvu pravice in ljubezni, ta bo svobodne krščanske delavske organizacije vesel. Njemu bo krik iz tovarne in rudnikov po svobodni strokovni organizaciji — krik po pravici, ki je vreden vsega upoštevanja. Toda, če so krščanske strokovne organizacije podrejene najrazličnejšim vplivom, niso več pravi odraz delavskega položaja, niti njegovega hotenja in volje. Svoje delovanje morajo take delavske organizacije uravnavati po drugih vidikih in niso več ne delavska last, ampak organizacije z a delavstvo. Te pa niso več tisti svoboden klicar pravice v družbi, ki je prav v današnjih kapitalističnih časih posebno za katoličane nujno potrebna. V takem okolju je popolnoma razumljiva duhovna kriza, v kateri mnogi katoličani ne vidijo več jasno prave smeri in naloge v najtežjih časih. Ti danes ne vidijo tisočev človeških duš, ki zastonj kričijo po pravici. Njihov klic po svobodni strokovni organizaciji je zadušen. Ali sino že kdaj resno premislili, kaj se godi v teh dušah. Ali nam ni zamorjeni klic teh milijonov po drugih državah dovolj zgovoren zgled za nezdrave razmere, ki so se ustvarile na razvalinah razgnanih svobodnih delavskih strokovnih zvez. Jugoslovanska strokovna zveza živi in pade s svobodo. Dr. Krek ji je dal ta temelj, ker je vedel, kako silno važna je ta svoboda ne le za delavstvo, ampak za vse naše občestvo. In kaj se vse danes godi radi tega stališča z Jugoslovansko strokovno zvezo. Skoraj bi se človek vprašal, ali je še kaj poštenega v našem javnem življenju? Brezprimerni idealizem ni bil in ne more biti zastonj, ki ga je imel dr. Krek in vsi njegovi sodelavci v naših vrstah, ne more biti zastonj tudi idealizem vseh sedanjih naših borcev za pravico. V nedeljo, dne 22. t. m. bo v Ljubljani zborovala redna letna skupščina Delavske zbornice. Skupščina mora po statutu odobriti računski zaključek za poslovno leto 1935 in sprejeti proračun zbornice za leto 1937. Važnejše kot to, pa je poročilo zborničnega predsedstva in uprave o socijal-nem političnem delu, ki ga je zbornica vršila od zadnje plenarne skupščine pa do danes. Ako pogledamo nazaj in se spomnimo samo vseh \ mezdnih gibanj, ki so pretresala slovensko delavsko in splošno javnost, ne bo težko ugotoviti, da je moralo biti delo zbornice zelo intenzivno. Pa o tej stvari bo naš list poročal po skupščini, ko bo v debato k poročilom o delo zbornice poseglo še 60 delegatov, ki tvorijo delavsiki parlament. Važna točka, ki je na dnevnem redu, je točka o spremembi obstoječega volivnega reda. Dne 22. oktobra t. 1. je poteklo troje let, kar so se izvršile druge redne volitve v Delavsko zbornico. Stojimo torej neposredno pred razpisom volitev v zbornico in izvestna stran že dela med delavstvom volivno razpoloženje. — Že prve volitve v Delavsko zbornico (1925-1926) so pokazale, da zahteva voTivni postopek veliko previdnost. Za delavstvo namreč, ki je včlanjeno pri organih bolniškega zavarovanja in katero ima edino pravico do volitev v zbornico, ni mogoče voditi stalnih volivnih imenikov, največ zaradi tega, ker je delavstvo zelo nestalno tako v pogledu zaposlitev kakor tudi svojih bivališč. Zato je tehnika volivnega postopka dopuščala velike možnosti sleparij in zlorab. Še dobro se spominjamo, kako so se prve volitve izvršile. Za druge redne volitve v zbornico je bil volivni red v mnogočem izpremenjen največ s težnjo, da se omogoči čim večjemu številu delavstva vo-livna udeležba in da se ikolikor toliko odstranijo nevarnosti zlorab. Delavstvo je volilo na tri načine: V soboto v taikozvanih obratnih volitvah, kjer je delavstvo težke industrije odvolilo enostavno po tovarnah. V nedeljo so bile splošne volitve po mestih in tistih občinah, kjer je bilo delavstvo številnejše zastopano. Delavstvo pa, ki je posejano po deželi v pretežno kmetskifi .Krajih maloštevilno, je volilo po pošti tako, da je glasovnice poslalo glavnemu volivnemu odboru v Ljubljani. Glasovalo je tajno po listkih na ta način, da je vlagalo v glaso- Koliko so vsi ti ljudje žrtvovali za to, kar danes imamo, to vedo samo oni in pa vsi tisti dobri ljudje, ki so jih dobrohotno opazovali in pravično cenili. Danes Jugoslovanska strokovna zveza je. Če bo delavstvo razumelo njen pomen in njeno poslanstvo, ji bo posvetilo vse svoje sile in dalo vse za njen še večji razmah. Ako pa ne bo razumelo ne časa, v katerem živimo, in ne Jugoslovanske strokovne zveze, bo samo krivo usode, ki ga čaka. Delavstvo je ustanovilo Jugoslovansko strokovno zvezo, ž njim je rastla in rodila sadove in uspehe, in samo od delavstva je odvisna njena bodočnost. Dokler bo naše krščansko delavstvo hotelo imeti tako svobodno organizacijo in bo zanjo pripravljeno žrtvovati, jo bo imelo, pa naj še toliko proti njej pišejo in jo grdijo. Preizkušnja, ki jo naše delavstvo doživlja v najbolj izraziti obliki prav te dni, je dobrodošla in zdrava. V boju se krepijo značaji in čisti ozračje. To, kar so nekateri pričakovali in napovedovali pred desetimi leti, to je danes dejstvo. Vsi zavestni in podzavestni pristaši kapitalističnega družabnega reda so zdaj usmerili svojo borbo proti svobodni dr. Krekovi Jugoslovanski strokovni zvezi, ne toliko zaradi njenega vodstva, ampak predvsem zaradi njene volje po svobodnem udejstvovanju. valne kuverte listke vseh kandidatnih list tako, da je pretrgalo listke nasprotnih list, listek liste pa, za katero je glasovalo, je pustilo cel. Kljub temu pa so se ob zadnjih volitvah izvršile velike sleparije, ki so plavi barvi prinesle najmanj 12 mandatov več, kakor ji po njeni strokovni moči pripada. Bilo je to prav ob proslulih občinskih volitvah leta 1933., v katerih je bivša JNS z organiziranim terorjem in z brezvestnimi sleparijami skušala ustrahovati slovenski narod. Iste metode kot pri občinskih volitvah je ta gospoda preizkusila tudi pri volitvah v Delavsko zbornico. Poslužili so se podjetnikov, svojih ravnateljev in delovodij, ki so brez skrupulov grozili delavstvu, da bo brez pardona letelo na cesto, ako ne bo volilo plavo. Pripovedovali so, da volitve ne bodo ostale tajne in so zares naročili delavstvu, da mora na voglu odtrgati koščke papirja drugih kandidatnih list ter s temi koščki dokazati, da je volilo plavo. Pritisnila je na delavstvo stranka in politična oblast. Glasovnice po pošti pa so enostavno premenjali sebi v korist. Gotovo je, da bi morale biti volitve v Delavsko zbornico tako svobodne kakor so volitve za rOI. Kakor se delavstvo ne vtika v volitve poslo-davskih zastopov, tako bi se poslodavci ne smeli vtikati v volitve Delavske zbornice. Ako bi se še tretjič izkazalo, da se mora delavstvo v svoji samo-lastni zadevi ravnati po pritisku strankarsko-poli-tičnih skupin in poslodavskih mogotcev, bo treba ob primerni priliki izpremeniti volivni red v tem smislu, da bo s težkimi kazenskimi sankcijami onemogočeno vtikanje nepoklicanih činiteljev tja, kjer gre beseda in odločitev samo delavcu. V predstoječi volivni borbi hoče biti Jugoslovanska strokovna zveza stvarna. Njen program je znan. S proglasi na delavstvo in nameščenstvo ga bo v volivni borbi še posebno podčrtala. Želimo samo, da se tudi druge skupine, ki se, bodo predvidoma potegovale za zaupanje delavskih mas, odločijo za našo taktiko. Boli nas, ko vidimo, da go-lovi krogi ustvarjajo volivno psihozo s podtikanjem, grdenjem delavskih organizacij in funkcijo-narjev in hočejo narediti vtis, kakor da je vse drugo, kar pač ni njihovo, v prikriti ali odkriti zvezi s kominterno, s požigalci cerkva v Španiji in z morivci nedolžnih redovnic in mučeniških dušnih pastirjev. 1 ako pisanje je krivično in grešno. Greh pa rodi greh. In tako se odpirajo vrata vsemu tistemu, česar delavstvo ne potrebuje in ne želi. Delavstvu smo v načelnih vprašanjih nalili že večkrat čistega vina in ga še bomo. Predvsem pa je potrebno, da se delavstvu priborijo pravice in pa košček kruha. Zato je na napačni poti tisti, ki delavstvo po nepotrebnem razbija, zlasti sedaj, ko so mu enotni nastopi v krušnih vprašanjih potrebni bolj kakor kdaj prej. Poglejmo samo, kako enotno so nastopili pri volitvah v TOI poslodavci, oni iz katoliških kakor tudi iz svobodomiselnih krogov! Živ krst ni nastopil v našem časopisju zoper to, nego se smatra, da so poslodavci ravnali zrelo in pametno. Ne vemo, zakaj bi pa delastvo postopalo napačno, ako bi nastopalo enotnejše, kakor predvidevajo to tisti, ki si danes pred javnostjo nadevajo videz, kakor da le oni morejo rešiti delavstvo iz brezdna pogube v višavo zmag. Naj bi delavstvo v predstoječih volitvah pokazalo, da zna samo dostojnejše voditi boj v svojih zadevah, kakor ga hočejo to učiti izvendelavski činitelji! Volitve v jeseni peč Tovarna Lutz peči, Ljubljana VU., Šiška. Tel. 32-52 STROKOl/MA POROČILA Brezposelne podpore pri Borzi dela Delavci in nameščenci, kakor tudi njihovi delodajalci so obvezani plačevati določene prispevke za Borzo dela. Ti prispevki so namenjeni za vzdrževanje Borz dela in dajanje podpor brezposelnim delavcem in nameščencem. Od podpore pri Borzi dela so izvzeti le oni delavci in nameščenci, ki so zavarovani pri Bratovski skladnici, ker ti ne plačujejo predpisanih prispevkov za Borzo dela. Postopek za dosego podpore je precej kompliciran zlasti za tistega, ki ne pozna tozadevnih predpisov. V naslednjem podajamo nekaj najvažnejših navodil, kako je treba postopati brezposelnemu, da činiprej pride do pripadajoče podpore. V prvi vrsti je treba vedeti, kdo ima pravico do podpore pri Borzi dela. Do podpore inia pravico vsak delavec(ka), nameščenec ali nameščenka, ki je bil v zadnjem letu, preden je ostal brez posla, vsaj štiri mesece ali v zadnjih dveh letih vsaj osem mesecev zavarovan pri Bolniški blagajni ali Trgovskem bolniškem podpornem društvu. Višina podpore, odnosno doba podpiranja se odmerja po dobi zavarovanja, največ pa ima brezposelni pravico do šesttedenske podpore, če je bil v zadnjih dveh letih neprekinjeno zaposlen 24 mesecev. Ker se pri Borzi dela doba zavarovanja šteje od dneva, ko se brezposelni prijavi Borzi dela, je važno, da se vsak, ki ostane brez posla, nemudoma prijavi Borzi dela v Ljubljani ali njenih ekspoziturah v Celju, Mariboru in Murski Soboti. Kako se prijaviš pri JBD? Ce nisi preveč oddaljen od sedeža Borze dela ali njenih zgoraj navedenih ekspozitur, se prijavi osebno. S seboj vzemi delavsko ali poselsko knjižico, na poseben listič papirja pa napiši točen naslov svojega bivališča, navedi zakonsko stanje, število otrok in občino, v kateri se nahaja tvoje bivališče. Če nimaš delavske ali poselske knjižice, vzemi krstni ali bolje domovinski list, od delodajalca pa zahtevaj, da ti izstavi potrdilo, da si bil pri njem zaposlen. Borza dela te mora vpisati v seznam brezposelnih in v teku petih dni izročiti polo, na podlagi katere prejemaš pripadajočo podporo. Oni brezposelni, ki stanujejo izven sedeža Borz dela, naj se prijavijo potom občine, v kateri stanujejo. Občini naj izroče že zgoraj omenjene dokumente, katere bo občina poslala Borzi dela. Borza dela potem, ko prijavljenega vpiše, dokumente zopet vrne občini, poleg pa priloži polo, ki jo brezposelni izpolni ter jo zopet pošlje občina Borzi dela, nakar ta nakaže podporo zopet preko občine, ki jo le-ta izplača prosilcu. Pogosto se zgodi, da pole, ki se rabijo za podporo, niso pravilno izpolnjene, bodisi da prosilec pole ni lastnoročno podpisal ali pa ni v določeni rubriki točno označil, pri katerem delodajalcu je bil zaposlen v zadnjem letu, odnosno v zadnjih dveh letih. To je važno zlasti zato, da je mogoče pri bolniški blagajni ugotoviti dobo zavarovanja, ker se, kakor zgoraj rečeno, doba podpiranja računa za dobo zavarovanja pri bolniški blagajni. Borza dela nakaže podporo vsakokrat samo za en teden. Kdor prejme prvi obrok, mu ni treba za nadaljnje obroke nove ole, ampak samo potrdilo občine, da je še vedno rez posla. Tako potrdilo pošlje občina borzi, nakar borza nakaže drugi obrok itd. Vsak brezposelni naj tudi sam skrbi, da bo občina sigurno in ob pravem času poslala borzi potrebna potrdila, ker drugače borza ne nakaže podpore. Organizirano delavstvo naj se za iskanje podpor obrača vedno le na svojo organizacijo, ki bo poskrbela, da pride čimprej in brez večjih težkoč do pripadajočih podpor. Jugoslovanska strokovna zveza je nedavno izdala priročnik iz delavske socialne zakonodaje, v katerem je tudi obširno pojasnilo o Borzah dela in dajanju podpor. Kdor želi tak priročnik, v katerem je navedena vsa najvažnejša socialna zakonodaja, ga more dobiti proti odškodnini 8 Din pri JSZ. f Tov. Janc Celje. Novice smo se skoraj ustrašili. Človeku ne gre takoj v um, da more umreti človek, ki je bil še na zadnjem sestanku, človek, s katerim si zaupno razpravljal važne zadeve in od katerega je naša organizacija pričakovala uspehe. Vse to zaradi značajnosti in možatosti. Zadela ga ie kap in marsikdo niti vedel ni, ko so ga na dan Vernih duš pokopali v Vojniku. — Spominjamo se ga | s spoštovanjem na tem mestu, spominjajmo se ga i pa tudi v-«molitvi! I Rudarji Hrastnik. Sestanek strokovne skupine rudarjev, ki se je vršil v nedeljo 15. t. m. pri Logerju, je uspel. Udeležilo se ga je lepo število tovarišev, dasi smo pa seveda marsikoga pogrešali. Sklenili smo, da priredimo še več podobnih sestankov, ker so nujno potrebni in koristni. Tovarišu Križniku iz Trbovelj smo za njegova strokovna izvajanja hvaležni in ga prosimo, da nas še večkrat obišče. Sestanku je prisostvoval tudi vikar č. g. Zalar, kar je napravilo na prisotne ugoden vtis. Hudajama. V nedeljo 15. t. m. ob 8. uri smo imeli v prostorih Čitalnice pri Sv. Jederli rudarski članski sestanek. Udeležba je bila srednja. Mnogo tovarišev je bilo službeno zadržanih, kateri pa so bolj hladni ter se ne brigajo za naša pereča vsakdanja vprašanja, pa so z mirno dušo ostali doma. Dragi tovariši, le več žilavosti, zanimanja in točnosti. Na sestanku je poročal tov. Diacci o splošnem pomenu delavske strokovne organizacije, o odnošajih članstva do nje, o lokalni razpravi, nje uspehu in kolektivni pogodbi. Pozival je člane k strokovni izobrazbi ter potrebi vaje za javne nastope bodisi na sestankih, shodih ali kjerkoli. Delavstvo uvideva naše jasne cilje in poštena pota, zato dnevno pristopa, članstvo raste, ustanavljajo se nove skupine, manjka nam le še dobrih govornikov, pravih, strokovno izobraženih značajev, ki bi se lahko menjavali po sestankih, na katerih bi bodrili članstvo k skupnemu delu za našo boljšo bodočnost. Marsikdo se izgovarja, češ, nimam talenta in zmožnosti za javne nastope, drugi, nimam dovolj močnega glasu itd. Toda, dragi tovariši, vse to ne drži, le s korajžo je treba začeti. Vsak nastop bo boljši od prvega in čim več bo v organizaciji zmožnih ljudi za javne nastope, bolj bo organizacija živa in večji bodo njeni uspehi. Tovariši, zavedajte se, da moramo v organizaciji delati vsi od prvega do zadnjega! Ne zanašajte se samo na odbor in zaupnike, ampak vsak je dolžan poleg članarine staviti organizaciji vse svoje zmožnosti na razpolago. Naša dolžnost je, da delamo z vso zmožnostjo in dobro voljo za procvit in mogočen porast naše JSZ, da bomo tako zmožni vsake še tako težite borbe za izboljšanje našega delavskega položaja. Živeli značaji, pravi strokovničarji, živela poštena borbena delavska strokovna organizacija, naša JSZ! Kovinarji Jesenice. Uradne ure v pisarni JSZ za skupino Jesenice bodo od sedaj naprej dnevno od 7. do 8. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 11. dopoldne. Op e^arsfco delavstvo Kozarje. V nedeljo, dne 15. t. m., se je v prostorih Gasilskega doma v Kozarjih vršilo strokovno zborovanje opekarskega delavstva z Viča in Brda. Na tem zborovanju je poročal centralni tajnik tov. Lombardo o splošnem položaju delavstva, o pomenu in delu prave delavske strokovne organizacije. Opekarsko delavstvo si je potom svoje strokovne organizacije že pri prvem nastopu znatno izboljšalo svoj položaj. Sedaj bo treba, da se to delavstvo pripravi za novo akcijo, za ponovno izboljšanje v prihodnji seziji. Delo opekarskega delavstva je naporno in težko. Pa t-udi ostalo delavstvo ni dosti na boljšem, ker je pri svojem delu čestokrat izpostavljeno raznim vremenskim neprilikam. Kar je pa za opekarsko delavstvo najhujše, je pa to, da delo ni stalno, ampak sezonsko. V jeseni se delo ustavi in prične šele spomladi. Delavstvo mora pet ali celo šest mesecev čakati na delo, čeprav jih je mnogo med njimi, katerih življenjski obstoj zavisi le od zaslužka na opekarni. Ti delavci se v največji bedi prerinejo preko zime. Zaslužki v času sezone so tako majhni, da ni mogoče misliti na kak prihranek za čas mrtve sezije. Vprašanje preskrbe sezonskega delavstva v času mrtve sezije se pri nas mnogo premalo uvažuje. Nujno bo treba v bodoče skrbeti, kako preživeti ljudi, ki zaradi sezonskega zapo-slenja ostanejo preko zime brez vsega, čestokrat najnujnejših življenjskih sredstev. Na zborovanju je dalje poročal gospod kaplan z Dobrove in podal idejne smernice krščanskega socializma, pri čemer je označil razliko med kr- ščanskim in materialističnim socializmom in komunizmom. Delavstvo je bilo g. kaplanu hvaležno za tak idejni nauk in je izrazilo željo, da naj bi še večkrat prihajal na sestanke, ker delavstvo z odprtimi rokami sprejema vsakogar, ki ima re6no voljo in iskrene namene pomagati, da se organizacija izpopolnjuje in z njo izboljšuje težki položaj delavstva. To zborovanje je ponovno pokazalo, da se opekarsko delavstvo v polni meri zaveda, da je edino strokovna organizacija zmožna ščititi njegove gmotne, socialne in kulturne interese. Delavstvo popolnoma zaupa svoji svobodni strokovni organizaciji JSZ, ki se je edina tudi lotila reševanja težkega položaja opekarskega delavstva. Bobovk. V nedeljo, dne 22. t. in., bo v gostilni Lakner na Kokrici sestanek opekarskega delavstva ob pol 10. uri dopoldne. Vsi opekarski delavci naj se tega sestanka sigurno udeleže, ker se bo sestanka udeležil zastopnik centrale iz Ljubljane. Porazgovorili se bomo na tem sestanku o našem bodočem delu in o enotni pogodbi, katero ima namen naša organizacija predložiti vsem opekarskim podjetjem. Vabljeni so na ta sestanek tudi delavci vseh drugih strok, tekstilne kakor tudi stavbinske iz Predoseljske fare. Zato naj tovariši opekarji vsakega prizadetega o tem obveste, da bo na sestanku čim večja udeležba. Mariborska ekspozitura Slovenska Bistrica. Imeli smo sestanek, na katerega jih je precej prišlo. Govoril je tov. Kores iz Maribora. V podjetju Stieger se šušlja nekaj o znižanju mezde, na kar bo treba biti posebno pozoren. Tovariši, pripravimo se in da smo organizirani. Zgornja Bistrica. V kamnolomu so novi prevzemniki znižali število delavcev, ker so mnenja, da tudi manj delavcev more naj>raviti isto produkcijo. Čudno in nerazumljivo je dejstvo in resnica, da zna delavec delavca mnogo bolj stiskati, kakor drugače drugi. O tem bo še treba besede. Tovariši, ki trpite, pa ne pozabite, da vas je strokovna organizacija JSZ dostikrat rešila in vas bo tudi sedaj. Ne nihati, ne begati, nič pa verjeti tistim, ki bi radi videli, da se organizacija razbije. Otiški vrh. Zadnjo nedeljo je bil tu sestanek tekstilnega delavstva. Govoril je tov. Arh iz Maribora. Podjetje Ornik & Mitrovič je vprav prejšnji teden izplačalo razliko povišane mezde po novi kolektivni pogodbi in to od dne 1. sqitembra naprej, ker se delavstvo ni podalo v stavko (ubogalo je navodila svoje organizacije JSZ). Tudi urne plače, po novi kolektivni pogodbi, so sedaj za en dinar višje. Tovariši! Pri naši skupini v Otiškem vrhu bo treba še mnogo dela in zlasti izobrazbe, da bo organizacija to, kar mora biti. Zato bomo rajši, takoj po plačilnih dnevih, šli na strokovna deT&v-ska predavanja in sestanke, kot pa po gostilnah, kjer nas vabijo in mamijo z glasovi harmonike naši gostilničarji. Če smo na plačah pridobili, nismo tega dobili zato, da bomo to sedaj gostilničarjem znosili. Prvo je treba, da bo vsak plačal redno svojo članarino in da bo naročen na svoj delavski časopis in delavsko knjigo. Vsak prihranjen dinar je več vreden kot novo zaslužen. Ormož. Vršil se je sestanek delavcev naših članov. Poročal je tov. Rozman Peter iz Maribora. Sestanek je potrdil, da bo gibanje strokovne organizacije med ormoškim delavstvom dobilo trdniti tal. Omahljivci se še dobe, toda ko bodo prestali prvi strah pred delodajalci, to zlasti v lesni industriji, bo organizacija kompaktna. Prihodnji sestanek bo v decembru. Slatina Radenci. Običajno smo imeli sestanek v osnovni šoli. To pot pa smo morali v gostilniške prostore. Delavci in delavke so prišli polnoštevilno, da je res bilo veselje nad tako lepim sestankom. Govoril je tov. Rozman Peter iz Maribora o vseh različnih delavskih vprašanjih. Na sestanek so prišli tudi delavci petanjskega slatinskega vrelca. Izjavili so željo, da se tudi oni hočejo organizirati. Tako bo s tem v tem kraju vse zdraviliško delavstvo enotno organizirano v JSZ. Slatina Radenci. Poročili so se člani naše skupine: tov. Seršen Franc, naš obratni zaupnik in agilni blagajnik skupine, z delavko tov. Zemljič {ožefo, in delavki tov. Vavpotič Marija ter Polak 'erezija. Vsem želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem zakonskem stanu. Čevljarsko delavstvo Žiri. V nedeljo, dne 29. t. m., ob 3 popoldne, bo tukajšnja skupina imela svoj sestanek v Društvenem domu na Dobračevi. Sestanka se bo udeležil tudi zastopnik centrale. Tovariši, udeležite se sestanka! — Odbor. Sestanek delavstva JSZ v Š1. Vidu nad Liubliano V nedeljo, dne 15. t. m., ob 9 dopoldne, se je vršil zelo dobro obiskan sestanek delavstva v St. Vidu nad Ljubljano. Sestanek je otvorila tovarišica Gaberškova in pozdravila navzočne. Nato je govoril tov. Gašper Štibil in najodločneje protestiral Proti lažnivim napadom tako zvane »Delavske fronte« na Jugoslov. strok, zvezo. Tov. Jurač iz Celja je v krasnem govoru razložil načela JSZ. Poudaril je, da so pri tej organizaciji kršč. načela, borbena načela, ker hočemo, da zavlada krščanstvo v javnem življenju. Gostinčar je govoril o pomenu delavstva in dela za javno gospodarsko življenje ter omenil sedanjo gonjo proti JSZ, kjer protivnikov, ki hočejo biti katoličani, ni sram tako na debelo lagati. Poudaril je tudi potrebo dobre organizacije za delavstvo. Delavske organizacija, ki jih priporočajo delodajalci, niso delavske. Kot tretji je govoril zastopnik centrale tovariš France Žužek iz Ljubljane. Iz zaključenih mezdnih gibanj tekstilnega in drugega delavstva je izvajal logične zaključke. Poudaril je, da JSZ delavstva v nepotrebno stavko ni pustila nikjer, kjer ima 100% vpliv: v Stori v &t. Vidu, Jaršah in Otiškem vrhu. Zato v teh tovarnah ni bilo nepotrebnih žrtev. Odrekle so marksistične organizacije in še te pod vplivom tajnih komunističnih trojk. Proti koncu svojega govora je jasno poudaril, da mora biti strokovna organizacija neodvisna od političnih strank, je ostro obsodil tiste, ki grdijo funkcionarje JSZ, da niso pravi katoličani in pozval delavstvo, naj si zapomnijo vse tisto časopisje, ki ni v delavskih rokah, ki pravi, da piše v prid delavcem, *'dino staro preizkušeno organizacijo krščanskega delavstva pa krivično napada. Shod je uspel zelo lepo. Križnik Filip: Poziv č'nnom JSZ Na vse natolcevanje in blatenje JSZ in njenega članstva od strani« Delavske fronte«, se naprošate, da v mesecu decembru sleherni član pridobi enega elana v našo strokovno organizacijo JSZ. Na vse napade in podtikanja odgovarjajmo v naprej le z delom po vseh skupinah. Nadalje vas tovariši pozivam, da dobi vsaka skupina JSZ vsaj pet inse-ratov za »Delavsko Pravico«. ' Pozivam vas tudi, da vsak prispeva za tiskovni sklad »Pravice« v mesecu decembru Din 2.—. To vsoto naj plača vsak Pri članarini v mesecu decembru. S tem bomo lahko razširili naš list »Delavsko Pravico-, ki je naše glasilo in katerega vzdržujemo sami delavci. Zavedajmo se pa tega: če nas blati meščansko časopisje, smo na pravi poti. Kdor pa ne dela, Judi blaten ne more biti, ker če nič ni, tudi govoriti 'n pisati nikdo nič nima. Člani JSZ, le pogumno * delom v organizaciji naprej, saj hudega vetra bo kmalu konec. Kdor drugemu jamo koplje, pade gotovo sam v njo. Naša parola bodi, delati na načelih Kristusovih naprej, pa če se na drugi strani vse polomi in zbije zobe. Slab vojak je oni, ki pri vsaki nevarnosti vrže puško v koruzo. Slab pa bi moral biti tudi oni član v JSZ, kateri bi se ustrašil 'ega, kar se ga kot delavca in pravega katoličana Pray nič ne tiče. Zapomnite si, da je z novimi organizacijami rado tako kot s pratiko samo za eno 'eto, drugo leto pa kupiš drugo, morda s kakim novim naslovom, ki je bolj privlačen. JSZ pa ni nova organizacija, katero odnese vsak vetrič. Bodimo ponosni, da smo člani te organizacije. Bodimo Pa tudi ponosni, da smo za delavstvo mnogo storili in se smemo blatenja le veseliti, posebno, če nas blatijo oni, ki so vsa povojna leta spali spanje Pravičnega. — Tovariši upoštevajte moj poziv! Usnjene p'ašče. suknjiče itd. najboljše — dobite pri ČiRTANC, Črnuče št. 71. Inserirajte v „Del. Pravici**! 99 Delavski fronti** v premislek! Od strani »Delavske fronte« se je začela naravnost ogabna gonja proti krščanski delavski organizaciji JSZ. Ako se spomnimo, da je ob ustanovitvi tega mariborskega lista bilo rečeno, da bo »Delavska fronta« popolnoma neodvisen, za Maribor in Štajersko lokalen časopis, ki bo med delavstvom propagiral zlasti slovenstvo in katolištvo, ki bo pomagal zlasti že obstoječemu delavskemu pokretu JSZ, tedaj vidimo, da so vsi tisti sestanki bili samo pesek v oči, besede raznih gospodov pa docela zlagane. »Delavska fronta« je danes pristranski časopis v službi »Zveze združenih delavcev« in je celo obvezno glasilo te organizacije. Kakor ni bila iskreno mišljena njegova ustanovitev, prav tako nič iskreno, še manj pa katoliško ali krščansko ni njegovo pisanje. Vidi se, da ima vse osti naperjene samo proti Jugoslovanski strokovni zvezi. Ne toliko proti socialdemokratom, še manj proti nacionalistom. Noben drug, tudi krščanstvu idejno najbolj nasproten časopis, ne polni v taki meri in tako redno svojih stolpcev proti kršč. soc. delavstvu, kakor to dela »Delavska fronta«, ki hoče veljati celo kot »nadkrščansko« in »nadkatoliško« delavsko glasilo. Vsak pošten katoličan, ki bere ta natolcevanja, zre s pomilovanjem, da so se neki katoličani tako daleč že spozabili. Toraj gospodje okoli »Delavske fronte«, ste li pozabili, da je obrekovanje, podtikanje -in namerno natolcevanje ne samo grda lastnost, marveč po naši krščanski veri tudi velik greh. Nekateri, celo Kristusovi namestniki, ste li pozabili, da On ni nikdar Vjčil: »Kregajte, denuncirajte in sovražite se!« — marveč: »Ljubite se med seboj!« Ali nas zato morda ne morete ljubiti, ker smo krščanski in ker smo pač sirote — delavski? Zakaj tako stalno ne napadate rajši kapitalistov, da celo židovskih kapitalistov, ki imajo v našem katoliškem Mariboru največjo moč in prospevajo prav na račun katoliškega delavstva, če vam je v resnici kaj za delavstvo? Ali nje bolj ljubite in jih morete ljubiti? Zakaj? Morda pač zato, ker so bogataši in ker znajo kake, delavstvu odtegnjene, tisočake stisniti kje tako za dobrodelne namene in akcije. V knjigi življenja svetnikov tudi nikjer ni najti, da bi recimo sv. Avguštin, ali sv. Frančišek, ali katerikoli drug svetnik, obrekovali in sejali mržnjo! Gospodje od »Delavske fronte«! Ta pot, ki ste jo ubrali, vam bo v večno sramoto, nikakor pa ne v korist in čast. Blatenje in denunciranje kršč. soc. delavstva, organiziranega v nad 45 let obstoječi Jugosl. strok, zvezi, ki jo je ustanovil katoliški duhovnik dr. Jan. Evg. Krek in kateri je dal smer najvišji organ katoliške cerkve po svoji okrožnici »Rerum novarum«, ki je vzdržala in se borila za krščanske socialne ideale in pravice delovnega človeka, ko še vas nobenega ni bilo, je naravnost vse obsodbe vredno. Kdor razbija katoliško skupnost, služi nasprotnikom katolištva! To predvsem, ako razbija to skupnost med delavstvom! Najbolj vas boli, da so pri občinskih volitvah nekateri naši delavci volili liste, katere nosilci niso pristaši JRZ. Takoj ste to označili nekam nevarno in protidržavno in da se JSZ politično udejstvuje v neki »ljudski fronti«. Tistim pa, ki so volili JRZ, še bolj pa tistim, ki ste jih vabili ter od njih zahtevali, da morajo hoditi na volivne shode JRZ, pa niste nič očitali »politikarstva«, še manj pa, da bi po njih obsodili JSZ, češ da se meša v politiko. Zakaj »Delavska fronta« nič ne piše, še manj pa zamerja kompromisu pri volitvah v TOl!? Le delavec ne bi smel voliti po svobodnem prepričanju, če vidi, da je tako zanj boljše. Skrajni čas je, da se združijo vse katoliške sile tudi pri nas in da one rešijo vsa pereča in rešitve potrebna vprašanja, zlasti vprašanje delovnega ljudstva, ki zaradi današnjih skrajno krivičnih razmer od te strani najbolj pričakuje rešitve. Zdaj ni čas prepirov in kregov, marveč nujnost pozitivnega dela in prizadevanja za kraljestvo Kristusovo na zemlji. Kores Martin, Maribor. Okrožni sestanek JSZ na Jesenicah V nedeljo, dne 8. novembra, se je vršil okrožni sestanek Jugoslovanske strokovne zveze na Jesenicah. Za ta sestanek je vladalo veliko zanimanje in tudi jeseniški tovariši so se ga udeležili v večjem številu. Poleg Jeseničanov so bili na sestanku tudi zastopniki skupin iz Bohinja, Koroške Bele, iz Sv. Križa nad Jesenicami in iz Lesc. Iz Ljubljane je prišel na sestanek tov. Srečko Žumer, ki je v svojem poročilu o položaju centrale podal jasno sliko in pokazal razveseljivo borbenost vseh članov JSZ. S posebnim ozirom na še vedno trajajočo volivno psihozo, ki je pri preteklih občinskih volitvah prav na Jesenicah razburila do viška duhove, je tov. 2umer opozarjal na to, da taki politični boji ne smejo imeti prav nobenih posledic za gibanje v strokovnih organizacijah. Kdor jx>greva to razburjanje še po izvedenih občinskih volitvah, ta čisto gotovo išče pri tem svoj kapital, ki pa more biti delavstvu le v škodo. Strokovna organizacija je bila že dolgo pred občinskimi volitvami in tudi bo še takrat, ko se bodo te volitve že davno pozabile. Strokovna organizacija je organizirana borba za pravice v podjetjih. Vsakega oslabljenja ali pa razbitja strokovne organizacije se more v prvi vrsti veseliti le delodajalec, trpett škodo pa zopet le delavstvo. Zato je predvsem v podobnem primeru nujno potrebna neodvisnost strokovne organizacije. Strok, organizacija mora iti nedotaknjena preko takih političnih dogodkov. Če bo delavstvo to razumelo, se mu ni ničesar bati. Vse druge pa, ki bi eventualno radi živeli od takih dogodkov, iz njih delali spore, prepire in razbitja, pustimo mirno ob strani. Nato so podali nekateri zastopniki še poročila o delu njihovih skupin, ki so se vsa zrcalila le v tem, kako silno važna je močna strokovna organizacija. Razgovorili smo se še o nameravanem tečaju JSZ, ki naj bi se vršil za vsako skupino posebej, da bo udeležba tem večja. Na tem sestanku je jeseniško delavstvo pokazalo svojo zrelost in razumevanje za pravo neodvisno strokovno organizacijo — Jugoslovansko strokovno zvezo — in bo korajžno sl 10. uri v Krekovem domu v pevski sobi za odrom in se bo nadaljeval naslednje nedelje. Za jes^n ira zimo priporoča F. B. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 veliko izbiro blaga za moške obleke in površnike, za ženske obleke, plašče in kostume. Trpežne fla-nele, barhente, žamete, flanel rjuhe, kovtre, deke, triko perilo, volnene jopice, nogavice. rokavice in razno drugo zimsko blago. Velika izbira dežnikov o 1 Din 36’— dalje. Izgotovljene otroške in damske plašče ter hubertuse. Vse, kar rabite v oblačdnih potrebščinah, dobite v tej trgovini v ogromni izbiri, po tako nizkih cenah kot nikjer drugje. Vsak, kdor nakupi nad Din 100* , dobi primeren nameček, ako se sklicuje na ta inserat. TOVARIŠI! Pristopajte kot člani k »Delavski tipkami«, registrovani zadrugi z o. z. Urejaj« in z« uredništvo odgovarja: Peter Lombarda - Za Jugoslovani« tiskarno: K. če«. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: S. Žumer.