257
O poštnih hranilnicah.
,,Poštne hranilnice — kaj pa je to?" bo morda prašal marsikateri naših bralcev, ki res o takih hranilnicah še nič ni slišal. Naj mu toraj najprej ob kratkem povemo, kaj so poštne hranilnice.
Kaj je hranilnica sploh, to uže vsak ve, namreč zavod, kjer se denar na varne obresti nalaga. Takih zavodov je po deželah več , a so povsod le na mestu, to je, kdor hoče denar shraniti, ga mora tje poslati ali nesti in ravno tako , če ga hoče ven vzeti, mora sam po nj priti ali poslati.
Poštna hranilnica pa je vse bolj priložna ljudem. To je namreč naprava, da moreš na vsaki pošti, ki je za to pooblaščena, vložiti svoj denar in to celo v tako majhnem znesku, da ga navadna hranilnica ne sprejme. Za vloženi znesek dobiš potrdilni list, za katerega potem dobiš svoj denar z obresti vred lahko pri vsaki pošti nazaj, ne le pri tisti, pri kateri si ga naložil; ravno tako k prej naloženemu denarju lahko na vsaki pošti zopet priložiš in potegneš svoj denar, kedar koli in pri kateri koli taki pošti hočeš, z določenimi obrestmi vred. Ni treba ne dolgih potov, ne posebnih dni, svojo reč opraviš lahko na pošti o njenih navadnih urah. ,,To je pa kaj čisto novega" — bo morda zopet kdo oglasil se.
Ne, prijatelj , stara reč ta pač ni, vendar je uže nekoliko let, kar se je ta naprava po drugih deželah uže vpeljala in se tako dobro obnaša, da jo tudi naša vlada misli prav kmalu vpeljati in se dotični načrti uže v ministerstvu nadrobno pretresajo , da bodo morda še letos podani državni zbornici v razpravo. Sprožena je bila ta zadeva uže v zbornici poslancev in vlada je obljubila predložiti posebno postavo.
Poštne hranilnice so napravili najprej Angleži in to uže leta 1861. Leto prej je bilo tam 638 privatnih hranilnic; ob koncu 1876. leta pa je bilo poleg teh uže 5448 poštnih hranilnic, ki so se jako prikupile posebno manj premožnim stanovom, rokodelcem, obrtnikom, uradnikom itd. Promet je bil ob malih vlogah vendar skoro neizmerno velik.
V Belgiji so poštne hranilnice napravljene od 1. 1870. Leta 1876. so se vstanovile tudi na Laškem in Nizozemskem. Francoska je poprijela se jih letoa doma in celo v Algirji (Afriki).    Še   celo Japonci  v
Aziji so po izgledu Angležev napravili take zavode. To je dovolj dokaza, kako dobrodejne so take hranilnice posebno za ,,manjše" ljudi.
Po teh kratkih zgodovinskih črticah vrnimo se nazaj k namenu poštnih hranilnic. Glavni namen njihov je, spodbujati prebivalce k varčnosti in dajati jim vsaki čas in na vsakem kraji priliko, hraniti svoje pridobljene krajcarje varno pod poroštvom države in nakladati jih na zmerne obresti. Privatnim in deželnim hranilnicam ne bodo hodile v škodo, ker se preveliki zneski ne bodo sprejemali in veči kapitalisti tudi ne bodo marali nakladati denarja na niže obresti, nego jih pri onih dobe. Tako bodo ti ostali pri svojih hranilnicah, kjer morejo više zneske na boljše obresti naložiti, bornejši ljudje bodo pa svoje krajcarje, groše in goldinarje dajali poštnim hranilnicam, kjer bodo ne le dobro hranjeni, marveč tudi primerne obresti nesli. To bo dobrota, kakor smo uže rekli, posebno za manj premožne delavne stanove, za kmeta, za rokodelca, za uradnika, za delavca — sploh za Človeka, ki si ne more vsak dan prihraniti goldinarja, marveč le par krajcarjev , katerih mu tudi ni treba daleč nositi, ampak jih lahko hrani v svojem kraji, na bližnji pošti in jih potem tudi lahko potegne, če gre prav daleč od tam.
Se ve, da bo potem treba tudi pošte, kjer se morejo vlagati in jemati denarji, tako razdeliti po deželi, da bo ljudem vstreženo. To ne bo pretežko, vsaj so nam druge dežele izgled. Kar je do zdaj slišati, mislijo poštne hranilnice osnovati le polagoma, zdaj tu, potem tam, kakor bo kazalo. Vso reč ima v rokah trgovinsko ministerstvo, v čegar področje spada, in to želi si pridržati prosto roko posebno o tem, kako naložiti vloženi denar in koliko dajati obresti od njega. Visoke obresti vsaj skonca ne bodo, morda ne več ko po 3 od sto; vendar je to tudi velika dobrota, če človek more svoj prihranjeni krajcar vsak dan sproti naložiti na obresti in mu ni treba čakati, da spravi veči znesek skup ter ga potem daleč poslati ali nesti mora. Ravno tako ga v nagli sili brž nazaj dobi brez dolgih potov in povsod, kjer je kaka poštna hranilnica. S tem se skoro poravna razloček med obresti, ki bi jih pri kaki drugi hranilnici dobil.
Vse to pač kaže , da Avstrija zopet daleč naprej skoči, ako osnuje poštne hranilnice. Državni zbor bo postavo gotovo nadrobno pretresal in našim razmeram pristojno vredjeno radovoljno sprejel. Slišali smo, da bo prav kmalu prišla na vrsto, in kedar bo, bomo svojim bralcem uže še več povedali o nji.