188. štev. V Ljubljani, sreda 6. avgusta 1019. II. leto Velja v Ljubljani in po pošti: «<*> leto ... K 84— 3»ol leta .... 42— 8* trt leta . . . „ 21— ** mesec i . . „ 7— inozemstvo: *> celo leto naprej K95— pol leta , . 50-- • *» četrt ieia „ „ 26' ~ ** mesec » , G— Uredništvo je aa Starem trgra Štev. IS. Telefon Itev. 880. — Upravništvo Je aa Marijinem trg« ' Stev. 8. — Telefon Ste*, 44. — % m potu?iCu5l Ra plamene naročite bre« ‘ > denarja se ne mo ozirati. naj pošiljajo ročnino op oar.nvud akasnici. ‘TRg •I cs Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjutraj« Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vpraianjem glede lnsoratov i. dr. se naj priloži as odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se ftrsnkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Veliki izgredi proti Slovencem in socijalistom v Trstu. Italijanska vojaška in policijska oblast pospešuje izgrede. Več mrtvih in ranjenih. sopise iz knjižnic »Slovanske Cltalni- Trst, 4. avgusta. Včeraj zvečer ?e i® vračalo okoli 1600 otrok od izr *?‘a> ki go ga bili piiredili sodjalisti. Ko so okoli 21. ure prišli do ulice Madonnlna, kjer se nahaja Delavski dom, je nastal prepir med sodjabsti tn karabinerji. Ti slednji so rabili o-režje. Bilo je več ranjenih. Postala je Panika med otroci, več mater se je onesvestilo. Danes so delavci v protest proti tem dogodkom zapustili delo. Ob 10. uri je množica stavkujočih prikorakala na veliki trg, odkoder je de-Putacija odšla k guvernerju, In potem nadaljevala svoj obhod proti trgu Lipsia (sedaj Piazza degli studi) Karabinerji so jih tam ustavili in zavrnili; ker se demonstranti niso hoteli takoj ukloniti, so karabinerji nanje streljali. Bilo Je več težko ranjenih in nekaj mrtvih. Socijalisti so se razpršili. Nato je nacijonalistična mladež pod vodstvom italijanskih oficirjev priredila protidemonstracljo in zahtevala razobešenje italijanskih za-Demonstranti so navalili na u-redniške in upravniške prostore soci-jalistiČnega lista »II Lave ratore", na čelu jim »srditi* s samokresi v rokah. Prerezali so telefonske žice, toda vkljub temu se je posrečilo urednikom poklicati takoj na pomoč vojaško silo, ki je napadalce odpravila, predno so mogli povzročiti večjo škodo. Ker niso mogli ohladiti svoje jezice nad soci-jalistl, so navalili proti „Nar. domu", kjer ni nihče pričakoval ne demonstracij, ne napada.Tolpa kakih 20 demonstrantov, večinoma vojaki, med njimi osem oficirjev, so vdrli * kavarno in zahtevali, da se razobesi italijanska zastava, Pottm so vdrli v Prostore »Slov. Čitalnice*, ki se nahaja v prvem nadstropju, razbivši vhodna Vfata. Razobesili so dve ital. trikolorl, *no na pročelju in eno v stranski klici Geppa. Razbili so slike in pohištvo ter pometali vse knjige in Ča- če" in »Češke besede" na cesto, kjer jih je razerajajoča množica študentov zažgala. Šele ko so razgrajali že Čez pol ure, so prišli karabinerji, ki pa niso imeli nobenega opravi a več, ker so razgrajači že odšli na drugo podjetje. Podili so se namreč v bližnjo ulico sv. Frančiška, kjer se v hiši št. 20 nahaja v I. nadstropju uredništvo »Edinosti", v II. nadstropju pa uradi »Trgovske obrtne zadruge". Ponavljalo se je isto, kar se je zgodilo v »čitalnici": vojaki so s puškinimi kopiti in s sekirami razbili vrata ter vdrli v prostore. V dvajsetih minutah je bilo vse, kar je bilo premakljivega, knjige, časopisi, rokopisi itd., pometano na ulico. V veži je stel ves čas polkovnik, na bližnjem oglu pa avtomobil poln vojaštva in karabinerjev. Sele, ko so vandali opravili svoje »junaško" delo in vzkl kniii svoj »dovršeno jel" (Tutto e fattoi), je nek! častnik poklical bližnje vojake in karabinerje, da so navidezno stopili v akcijo. Škoda je posebno na knjigah in listinah neprecenljiva. V »Trgovski obrtni zadrugi" so uničili vse knjige, ki niso bile v blagajni. Ob 1335 je prišlo pod vodstvom štirih oficirjev kakih 40 demonstrantov pred slovensko šolo na Acquedottu. Dva oficirja in okoli zO oseb je šlo v hišo, ostali, katerim se je pridružilo mnogo drugih in tudi nekaj vojakov s puškami na ramah, so napravili okoli poslopja na široko kordon. Oni, ki so vdrli v hišo, so razbili vsa vrata, vdrli v vse sobe in kabinete in odnesli in pometali na ulico vse knjige, knjižice, učne pripomočke itd. Tudi ta operacija je trajala nemoteno nad pol ure. Uničena je tudi dragocena knjižnica »Slovenskega učiteljskega društva *, ki se je nahajala v šolskih prostorih. Karabinjerji so prišli šele, ko so razgrajači odhajali, in so jih prijazno pozdravljali. Demonstrantom na čelu so hodili »arditi" s svojo zastavo: Črna z mrtvaško glavo. Popoldne je prišla množica demonstrantov pred prostore »Ljubljanske kreditne banke", ki so bili zapiti. Vojaki, ki so vodili demonstracije, so vdrli v prostore in zahtevali z grožnjami, da se razobesi italijanska zastava. Šele ko se je pritisku ugoddo, so demonstrantje odšli, ne da bi napravili kaj škode. Tudi v kavarno »Balkan** so prišli popoldne zopet razgrajat pod vodstvom italijanskih oficirjev in zahtevali, da se odstranita lista »Lavora-tore" in »Edinost". Kolikor so teh listov dobili v roke, so jih raztrgali. Častnik je hotel sneti slovenski napis »Kavarna". Da se izogne večji Škodi, je kavarnar dal sam odstraniti črke, katere je oficir prevzel, da jih vrže v morje. V ulici »Madonnina**, kjer se nahaja socijalistični ‘‘Delavski dom", in v domu samem je prišlo do hudih spopadov med »arditi" in socijalisti. »Delavski dom" je zaseden po „ar-ditih". Socijalistični zaupniki so bili odvedeni v zapor. Bilo je več mrtvili ln ranjenih. Iz vsega je jasno spoznati, da policijska in vojaška oblast pospešuje izgrede proti socijalistom in Slovencem, kateri slednji pa niso dali ni najmanjšega povoda. Za javni red In mir. Trsi, 5. avg. (Izv. por.) Civilni komisar Ciufelli je izdal ostre odredbe za zdržanje javnega reda in miru. Vsako zbiranje ljudi je prepovedano. Poziv delavstvu. Trst, 5. avg. (Izv. por.) »II La-voratore« prinaša poziv delavstvu, naj ne ustavi dela in naj se obnaša mirno. Ranjenci. Trst, 5. a\g. (Izv. por.) Iz poročila včerajšnje »Edinosti«: Razun otrok in mater, ki so od strahu padle v nezavest, je bilo veliko ljudi težko ranjenih. V kolikor smo mogli doslej ugotoviti, so bile tele osebe ranjene: Viktor Maurich, Silvij Paglfaga, Peter lvanlsevich, Jurij Zatler, Mario Ch edigo in Martin Cri-vicich. V vojaško bolnico so bili prepeljani: dva karabinjerja, dva berza-ljerja in dva araita, v mestno bolnico pa Fran Pagliaga (zadet v rebra od kroglje), Ivan Ferluga (ranjen v glavo s kamnom), berzaljer Josip Aurigio (ranjen s puškinim kopitom), Roman Gasparidio (ranjen v nogo), berzaljer Rikard Pisone (zadet od kroglje v laket) in Karl Campanauro (ranjen s puškinim kopitom na glavo). Iz poročila »Edinosti« je razvidno, da so se vršili ljuti boji med vojaštvom in civilisti ter da so žrtve bile ranjene pri prvem spopadu med vojaštvom in socijalisti. Cenzura je zaplenila ostali del poročila. K tržaškim dogodkom. Demarkacijska črta, 4. avgusta. Včerajšnje in današnje protislovenske demonstracije v Trstu so razžalostile in razjarile vse naše ljudstvo tostran demarkacijske črte. Kakor blisk se je raznesla vest o italijanskih izgredih proti tržaškim domačinom. Prinesli so jo potniki, razširili naši narodni kurirji, italijanski oficirji, ki so dobili tozadevna rezervatna poročila, pa so s svojimi opazkami med moštvom gotovo še povečali obseg in izid krvavih dogodkov v Trstu. Govori se — med italijanskimi oficirji ni to nobena tajnost — da so se začeli izgredi na neposredno željo oziroma s posrednim sodelovanjem odhajajočega vojaškega gubernatorja Petittija. Novi civilni gubernator Ciu-ffeli nsj bi ob prtliki teh dogodkov, ki so izključno političnega značaja, spozna), da je civilna uprava v zasedenem ozemlju še preuranjena. Poveljnik ital*]anske okupacijske oblasti v — je pred par dnevi izjavil našemu občinskemu predstojniku, da se politične in gospodarske razmere s civilno upravo v »Julijski Veneciji" nikakor ne bodo zboljšale, pač pa v splošnem poslabšale. Da je imel, sicer koncilijanten mož, prav, so pokazali kolikortoliko naročeni protislovenski izgredi v Trstu. VLADIMIR LEVSTIK. 140 nadaljevanje. Višnjeva. repatica. Dokler ne vidim grofu v karte - hudimana! Mene obdelava po enem kopitu, Smučiklasa no dru gem, klerikalce po tretjem; iz vsega skupaj' bi se videlo jasno, kaj naj storim. Za tako usodno početje sem pač premalo odpiral oči.« Rečeno, storjeno. Še tisti hip je stopil k telefonu ter poklical k sebi polici i škega komisarja doktorja Skobylla; bil je to rejen temnolasec, temno bodečih očes in sumno argečočim nosom, ki je vzlic svoji zelo vsakdanji obliki bogve zakaj spominjal človeka na smrček lovskega psa. Odkod so ga dobili, ni vedel nihče z gotovostjo; znano je bilo samo, ?a je slovenskih staršev sin, po imenu nekdaj Skobilj, ln je »odkril svoje germanstvo« ter svoj poklic edino Pod nagibom nadvse razvitega zmisla za varno kamero ter jako majhne dovzetnosti za to, kar tvori 8lcer moralo spodobnih ljudi. Zvest kakor skopljen Pes. ni poznal človeških ozirov; uvažujoč to redko f^nesljivost, so mu kmalu izročili politični referat, “kterega upravlja brez usmiljenja, večno hladan, siri«.0 -k° I£rogIa iz puške, zaverovan samo v svoj tev ..e.n‘ U8Peh. Mnogo naših ljudi je živel« po pro-kciji doktorja Skobylla daljši ali krajši čas na dr-v*e tro*ke, med njimi celo več umetnikov in lite- ratov, vsled česar ga skoraj lehko imenujemo me-cenata; mimogrede bi tudi omenil, iti kondominij in tudi ne posebna luka za nobeno obeh interesiranih držav. Jugoslovani bodo deležni vseh potrebnih ugodnosti, ki jim bodo zajamčile prostost t go-vine glede uvoza, kakor tudi glede izvoza. Jugoslavija. Pozna odredba. j Ldu. Bel grad, 4. avgusta. Vojni minister je odredil, da se imajo izpustiti na svobodo vsi oni vojni ujetniki, ki so z našega ozemlja, t. j. naši državljani. Nabava telefonskega in brzojavnega materijala. j Ldu. Belgrad, 5. avgusta. V ministrstvu za pošto in brzojav je odločeno,. da se nabavi potrebno tele fonsko in brzojavno gradivo. Posebna komisija bo v to svrho odpotovala na Francosko in Angleško. Zahtevajte Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah i Pridobivajte novih naročnikov t morebiti tudi zagrebška opera. Tedaj je nastalo vprašanje, kje naj se vršijo predstave ali v Narodnem domu aii v mestnem gledališču. Jasno je bilo, da nemško gledal šče v Mariboru mora prenehati, če se hoče uspešno razvijati slovensko. Dasl je dos ej nemško gledal šše, ki je last mesta, Že staro poslopje, je vendar prevladovalo mnenje, da vzl c temu odgovarja v večji meri zahtevam pravega gledališča nego oder Narodnega doma, ki nam je sicer dobro siužil v dobi zatiranja. Zato je Dramatično društvo stopilo v dogovor s predstaviteljem mesta Maribora, z g. vladnim komisarjem dr. Pfeiferjem, ki je umeval težnje slovenskega prebivalst/a po stalnem gledališču in je odprl vrata doslej nemškega gledališča Slovencem, na drugi strani pa je Dramatično drušlvo priskočilo bodočemu slovenskem j gledališču s tem na pomoč, da mu bo dalo vso svojo bogato garderobo, dekoracije, arhiv in sploh ve3 svoj inventar na razpolago. Obenem s temi sklepi pa je dalje Dramat črto društvo v Mariboru stopilo že tudi v dogovor z raznimi umetniki in posrečilo se mu je pridobiti kot ravnatelja slovenskega gledališča v Mariboru Meodrešena domovina. Iz naše Koroške. (Od našega posebnega poročevalca.) Življenje in razpoloženje v Celovcu. n Velikovec, 5. avgusta. Komaj so odšli Jugoslovani iz Celovca, se je pričel že prepir med trgovci in obrtniki na eni in med uradniki, prof;sorji in odvetniki na drug! strani. Za časa jugoslovanske zasedbe je bilo namreč dosti cenih živil, česar ne bo več, ko poteko zaloge, ki jih j * pustilo tam naše vojaštvo. Trgovci in obrtniki so spoznali takoj, da b! biia za nje Jugoslavija boljša domovina, kot Nemška Avstrija in se jih je že mnogo izreklo za Jugoslavijo. D.ugi oa čutijo, dahi za slučaj, da prip ida Celovec Jugos'a-vlji ne bodo več imeli lepih eksistenc in agitirajo za Nemško Avstrijo. Samo »Vielf-eiser-ji" so za Jugoslavijo. M )-goče bo pa imel želodec odiično besedo. Roparji v zoni B. n Velikovec, 5. avgusta. Koroški ,,Volksw:hi" je, kakor dohajajo vesti, razpuščena in so se boljševiški elementi te imenitne organizacije razšli na vse kraje. Sedaj prihajajo oboroženi po noči k kmetom in zahtevajo živeža, denarja ali živine i. t. d. Pred par dnevi so ropali v Smišvavčah pri Rožeku in Lipi, kjer so pri kmetu Jeseniku streljali skozi okno in trikrat raniii starega posestnikovega očeta. Pri posestniku Valentinu Faletu, ki ima tudi trgovino in gostilno so na zagoneten način ukradli vse ključe, da bi bili po noči lažje kradli. Sploh bo zona B, kakor vse kaže, morala mnogo pretrpeti pred roparji, ki jih je vzgojila koroška deželna vlada. Slovanski svet. Vseučilišče v Kamlencu Podoljskem. sl Ldu. Dunaj, 4. avgusta, (č TU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča i* Kamlenca Podoljskega, da se otvorijo zimski tečaji tamošnjega vseučilišča s predavan ji na 4 f ikultetah: zgodovinsko-modroslovni, bogoslovni, pravo^lovnl in prirodoznansko-matematični. Možnost preobrata v Rusiji. sl Ldu. Nauen, 4. avgusta. (Brezžično.) Vesti o skorajšnjem preobratu v Ras ji se v nemškem časopisju sprejemajo rezervirano, vendar smatrajo pa previdni opazovalci izpremembo sistema v Rusiji še pod zimo za mogoče, brsk me zaradi tega, ker je nemogoče, da bi rusko ljudstvo prenašalo boijševiške odredbe še preko zime in ker se bo ojačil zunanji vpliv na boljševiško Rusijo vsled sklepa miru. Močno gibanje med Vend!. sl Ldu. Dresden, 4. avgusta. (CTU.) Med Vendi se pojavlja v no- slovečega igralca In režišerja g. Hinka Nučiča, ki se jo poprijel tega podjetja z vso vnemo in energijo, ki je njemu last la. Za naše slo /en3ko gledališče je že pridobljenih a pogodbami ve? prvovrstnih moških in ženskih umetnikov in smelo trdimo, da se bo slovensko mariborsko gledališče uspešno kosalo z ostalimi jugoslovanskimi gledališči. Mestno gledališče v Mariboru je sicer, kakor že omenjeno, staro poslopje, a ima tudi s/oje prednosti; prod vsem je njegova akustika izredno dobra; tuli prj3tor za gledalce je precej v redu; marsikatere pomanjkljivost! pa so na odru, a vse to se bo dalo popraviti še pred otvoritvijo sezije. Niš znani umetnik g. profesor Cotič je radevolje prevzel obnovitev in popravo kulis, a tudi mnogo drugih pddnih rok dela od jutra do večera, da bo gledališče moglo uspevati. Z«* leti bi bilo, da pridobi mestna uprava v svojo last tudi vso garderobo bivšega nemškega ravnatelja, in poten* imamo vse, česar potrebujemo. Pa še nekaj moramo omenitU Dramatično društvo je poskrbelo tudi za to, da se otvorl v najkrajšem casu dramatična šola pod spretnim vodstvom vejSi dobi novo močno gibanje. Zdaj, •to so se izjalovili vsi poizkusi, doseči ? Pomočjo entente in po prikiopitvi * češkoslovaški republiki svojo samostojnost, poizkušajo z vsemi sredstvi graditi si svojo notranjo organizacijo y zapadni in pruski Gornji Lužici in uveljaviti svojo moč v vseh pokrajinah, »a mesto vendijskega narodnega odbora stopa vendijsko društvo, katero začenja razvijati zelo obsežno propagando in postopa pri tem po veliko Poteznem načrtu. Veliko pozornost »zouja, da skuša nakupiti posestva po vseh večjih krajih Gornje Lužice. V °'Jdyžnu (Bautzen) se ustanavljajo 'čndijgka banka, trgovinsko skladišče 11 hotel. Vendi v pruski Gornji Lužici 0 se združili s saksonskimi. Sosedne države. Madžarska. 30.000 romunskih vojakov v Budimpešti. n. e LDU. Dunaj, 4, avgusta. (ČTU) dimSot? P°fcčiia, ki je prišlo iz Bu-si'?Pe!.te ob testih zvečer, je romun-,n^ov«i poveljnik Mardarescu s 000 možmi zasedel Budimpešto. (DimirnRH; BudimPe§ta« 4- avgusta. \wunKU.) Danes popoldne so romun- čete vkorakale v Budimpešto. Sle skozi mesto in se zbirale ra pro-£«nih središčih. Povsod vlada mir n red. Poveljujoči general romunskih Je odredil, da se zasedejo obe ‘e|efonski centrali »n kolodvori. Ponoči tudi takoj opravljale stražo romunske čete in že ob pol 10. zvečer, ki •e določena za policijsko uro, so romunske patrolje korakale po ulicah. **riprave za koalicijsko vlado. , e LDU. Budimpešta, 4. avgusta. tJJunKU.) »Esti Nepszava« poroča: provizorična vlada je v zmislu načel «nokracije že drugi dan po prevzetju postov ukrenila pripravljalne korake, „ ,8t°Pt v dogovor s pokrajinskimi izven delavskega sloja. Ministrski predsednik Heidel je že včeraj telegrafično povabil Štefana Szabo, ki je bil v stari zbornici zastopnik malega kmeta. Italijani imajo glavno besedo 1 e LDU. Budimpešta, 4. avgusta. (DunKU.) Šef italijanske vojaške misije v Budimpešti podpolkovnik Ro-juanelii je poslal ogrski vladi noto, v kateri opozarja, da se mora ogrska v°i*ka zmanjšati in da more civilno Prebivalstvo oddati orožje, ker so dospele v Budimpešto romunske čete, °a vzdržujejo mir in red. Preustroj in [azorožitev rdeče armade se morajo Prtčeti člmprej. g- ravnatelja Nučiča. Vsi oni, ki se nočejo posvetiti poklicu igralcev in &ralk, bodo imeli tu priliko izuriti »voje spretnosti, a tudi diletantje, ki •majo veselje za sodelovanje na odru, ISj°,tovox radevolje posečali našo Itln« ^ H? Tako bo Preskrb- gdU Slovensko gledališče pa ne bo delovalo samo v Mariboru, temveč tudi v Celju in v Ptuju, ker bo vsak teden po enkrat stalno gostovalo. Na ta način bosta tudi ti dve mesti imeli Potrebno razvedrilo in duševno hrano. Pomanjkljivo bi bilo to poročilo, bi se ne dotaknili tudi vprašanja, kako bo z denarnim stanjem našega s>ovenskega gledališča. Povedati moramo, da se je to vprašanje pretresajo vsestransko in po kalkulacijah strokovnjakov smemo reči, da je naše gledališče tudi v tem oziru na pravi Poti in [se ni treba bati neprijetnih Presenečenj. Tako je torej zaključilo Drama-‘Cno društvo v Mariboru svoje desetino delovanje z važnim korakom od •etantskega do gotovo prvovrstnega i_,ne8a gledališča v Mariboru, Celju ,n v Ptuju. 1C_J 696 smrtnih obsodb. e LDU. Ženeva, 4. avg. (ČTU) Agenze Havas objavlja depešo, glasom katere so dobili zaveznik: iz Budimpešte zanesljivo poročilo, da je bilo tekom 4 mesecev sovjetske vlade izvršenih 696 smrtnih obsodb in da so ljudski poverjeniki zasedli premoženja v vrednosti 3 milijard kron. Romunske silovitosti in grozodejstva, e LDU. Dunaj, 5. avg. (DunKU.) Kakor javljajo listi, vlada danes v Budimpešti popoln mir. Zjutraj je naznanjalo hobnanje, da je tekom dveh ur oddati vse orožje. Mesto so za-zedie začasno tri divizije. — Romunski vojaki so izvršili v budimpeštanskih predmestjih mnogo silovitosti in so uporabljali strelno orožje pri najmanjših pripetljajih. V delavskem oddelku Zuglo je zaprlo vojaštvo veliko cesto ob osmih zvečer. Delavci, ki so se baš vračali iz tovarn domov, niso smeli preko ceste- Ko so nekateri njih poskušali, da prekoračijo cesto, so jih zadele krogle romunskih vojakov. Število mrtvih še ni znano, ker niso Romuni nikogar pustili do trupel. Anglija. Policijska stavka. Tanki proti demonstrantom. e LDU. Saint Germain, 4. avgusta. (DunKU) Kakor poroča »Dai!y Mail«, so včeraj nastali v Livverpoolu v zvezi s stavko policistov resni nemiri. Množica je razbijala in plenila trgovine in so jo čete morale napasti z nasajenim bajonetom. Ako se bo položaj poostril, so za to pripravljeni tanki. e LDU. London, 3. avg. (DunKU.) Na shodu strokovnih organizacij v Livverpoolu so z organizacijo policistov sklenili splošno simpatijsko stavko. V Birminghamu stavka 400 policistov. Včeraj je drhal plenila v Birkenheadu. Mednarodna socialistična konferenca v Lnccrnn. e Nauen, 4. avgusta. (Brezžično.) Mednarodna socijalistična konferenca v fVcernu» k* se je, kakor že javljeno, začela v soboto, ne predstavlja sploš-“eg* kong«-esa, *emve5 samo sestanek stalnih odborov. Sicer jo javljenih veliko delegatov, dosedzj pa jih je prišlo razmeroma le malo. Prisotni so: Henderson, Ramsay Maconald, Cha?ley Roden Buxton, Camiile Huysmans, Troelstra, Wels, Nolkenbuhr, Longuet, Bernstein, Cachin, Renaudel m Cere-telli. Otvcrilni govor je mesto odsotnega Brantinga imel Henderson, ki je še enkrat opisal tradicionalne zahteve socijaiizma in povdarjal zahtevo časa, da se pariški mir nemudoma revidira. Obsojal je intervencijo v Rusiji in priporočal čimprejšnjo sklicanje zveze narodov. Cachin je grajal pomanjkanje energije, ki ga kaže eksekutlva od februarskega zasedanja dalje, v čemur mu je Ramsay Macdonald pritrjeval. Slično se je Izrazil Troelstre. Povdarjal je: Vsakdo uvideva, da je mora-lično avtoriteto internacijonale treba vzpostaviti, vendar je pa malo Jasnosti, kako naj se to izvrši. Tako je n. pr. Ramsay Macdonald z nenavadnim povdarkom zagotavljal, da se ne sme nikdar več zgoditi, da bi im-perjaii8tlčni mogotci žalili poklicane zastopnike mas, pa tudi on ni mogel reci, kako naj bi se to zabranilo. (LDU.) Po svetu. Upor angleških vojakov. /r> 1,^“- Uolkva, 5. avgusta. (DunKU. Brezžično). V Baku so se uprli angleški vojaki. Uporniki so razobesili rdečo zastavo in zahtevali, da se takoj vrnejo v domovino. Ker vla-damedmoštvom angleškega brodevja boljševiški duh, je brodovie zapustilo Baku fn odplulo neznano k2m. Amerika. Splošna železničarska stavka. t Ldu. Chicago, 5. avgusta. (DunKU.) Delavci v železniških delavnicah so napovedali stavko. V mestu Chicago stavka 400.000, v okolici 30.000 delavcev. Železničarji stavkajo tudi v južnih vzhodnih državah, nadalje v Bostonu, Filadelfiji in drugih važnih središčih. ______________ Politični pregled. p Demlslja kabineta in izjava ministrov demokratske zajednice. Ministri demokratske zsjednice so izdali posebno izjavo v kateri ugotavljajo med drugim sledeče: Ostavka predsednika ministrskega sveta je neobičajna in žaljiva. Nesporazum min. predsednika z notranjim ministrom v pogledu naše notr. politike se ni nikoli pokazal v jaki meri, ker so se ne samo politična, ampak tudi osebna vprašanja in ukazi razpravljali sporazumno. V eni zadnjih sej se je min. predsednik največ srdil radi tega, ker nista napredovala dva okrožna načelnika. Pravi vzrok krize ne more more biti ta, ki ga navaja v ostavki min. predsednik. Vzrok leži v njegovi naravi, njegovi bahatosti, seveda tudi v načrtih, ki so bili odkrito priznani. V najbolj kritičnih dneh ruši predsednik vlade vlado, meče ogenj med politične stranke radi osebnih vprašanj. Razpravljati je treba o važnih vprašanjih v najkrajšem času, narodu dati priliko, da pride do besede in izvoli ustavo tvorno skupščino, ki bo vse notranje odnošaje temeljito izčistila in uredila. p Italijanska hinavščina. Republikanci , Julijske Benečije" zbrani na kongresu v Trstu dne 13. julija 1.1. so priznali, da mera postopati s poštenimi in Italiji zvestimi slovanskimi masami enako kot z italijanskim ljudstvom, da imajo uživati vse pravice kot drugi državljani in da se morejo posluževati v šolah in uradih poleg italijanščine svojega jezika; nasprotno pa zagovarjajo politiko največe ostrosti proti agitatorjem ki se rekrutirajo posebno med duhovniki, učitelji in odvetniki. Radi bi torej imeli čredo brez pastirjev. Kraljeva italijanska vlada pa pošilja iz Italije zlasti v Istro cele družine, katerim preskrbi lakej občinsko pravico za izvrševanje obrti ali trgovine, oziroma pomaga pri nakupu posestev. V mnogih krajih so pa z neverjetno agilnostjo Italijani se poprijeli šolskih kosil in prehrane šolskih otrok, kot agitacijsko sredstvo za pridobitev naklonjenosti tudi staršev. Tako izdajajo ogromne svote v te namene. V Ljubljani pa vidimo skoraj dan za dneve m polne vlake civilnih ljudi, ki so jih izgnali iz zasedenega ozemlja, najbrže tem ne zaupajo. Morebiti se pa tudi na ta način pripravljajo za plebiscit, ko se jim bo zdel ugoden čas, da bi se oprali pred svetom. P Indiskretnost zagrebškega »Ju tar njega lista0. Belgrad 5. avg. Uradno, v zagrebškem »Jutatnjem listu fe bil objavljen načrt zakona o volitvah za konstituanto. Drugi zagrebški list „Obzor‘‘ trdi, da bo tak načrt predložen v pretres'narodnemu predstavništvu. Konštatira se, da je .Jutarnji list“ došel indiskretno do elaborata, ki ne predstavlja defenitiv-nega načrta in da tudi ni to načrt) ki bi naj imel priti v razpravo v min. svetu. P »Glas Črnogorca" je vsled P.r0*1 državnih in protinarodnih tendenc, ki jih zastopa, prepovedan v celi državi. v P Lužnjiva francoska poročila o Crnigori. „Temps“ priobčuje nastopno : Srbska vlada pošilja še vedrio transporte vojnega materijala in oja-čenje čet v Crnogoro. Čete se zakopavajo in se bore proti prebivalstvu, ki se upira okupaciji Črnegore. Na ta način Belgrad ne demobilizira, ampak še nadalje vrši nasilno rekrutiranje. Novi rekruti prehajajo na stran upornikov. Okoli 300 črnogorskih rodbin iz obmejnih mest je pobegnilo v Ska-der, da se umaknejo Srbom. Črnc- Sorska ustaja se širi brez zadržavapja. [pomiki so nedavno zavzeli KoltSin, glavno mesto okrožja. Zahtevajo, da se zaprti Črnogorci spuste na svobodo. nadalje da srbske čete evakuirajo Crnogoro in da se naj Činagora obnovi s tistim pravom, kakor druge | žrtve vojne: Bolgarija in Srbija. K temu poročilu dodaja .belgrajska vlada službeno: Z ozirom na to, da je pariški „Temps“ objavljal neresnice, smo mu mi večkrat izzvani \sled lažnjivih poročil o Crnigori, sporočili dokumentirana dementije, na podlagi katerih se vse njegove informacije o stanju v Crnigori izkazujejo kakor zlobne izmišljotine. Kljub vsemu temu pariški „Temps'‘, kakor se vidi iz zgoraj navedene depeše, daje še nadalje svoj prostor na razpolago osebnim pristašem prejšnjega kralja Nikola, da se borijo Črnogorci proti narodnemu uje-dinjenju, in prinaša najbolj neverjetne in najbolj ostudne izmišljotine o razpravi v Crnigori. p Francoske čete odšle Iz Italije. 1. avgusta je zapustil zadnji oddelek francoskih čet, ki so se borile na Tirolskem in ob Piavi, Italijo. General Diaz, je poslal ob tej priliki francoskemu vrhovnemu armadnemu vodstvu posebno pismo, kjer se zahvaljuje za pomoč hrabri francoski vojski. p Dr. Renner o spojitvi Nem. Avstrije z Nemčijo. „Tagespost“ priobčuje sledeče: Državni kancler dr. Renner se je izjavil na potu v St. Germain o spojitvi Nem. Avstrije z Nemčijo sledeče: Mirovna pogodba vsebuje celo vrsto dolžnosti, po katerih mora Nemčija varovati samostojnost Nemške Avstrije. Ta določba pa ni noben zadržek za spojitev. Nemški narod ne more izginiti, toda njegovi posamezni deli, kakor nemško-av&trijske alpske dežele, se nahajajo dejansko v nevarnosti političnega in gospodarskega uničenja. p Volitve v konstituanto na Madžarskem. Novi ministrski svet je odredil, da ostane neizpremenjen zakon o volilni pravici, ki ga je izdala svoječasno Karolyjeva vlada. V kratkem se razpišejo volitve za ustavodajno skupščino. P »Jugoslovanski- soc. demokrati. Kakor poroča celjska »Nova Doba- prirede celjski sccijalisti veselico v Nemški hiši, na katero vabijo z letaki, tiskanimi v nemški tiskarni. Pač ne zaslužijo pridevnika jugoslovanski i p O »moralnih propallcah", ki tupatam polnijo predale v zadnjem času v tem oziru nenavadno korektnem soc. dem. „Napreju“, bi se moglo pisati mnogo, toda s takim listom, katerega ostudno in nemoralno pisavo so še nedavno obsodili vsi slovenski listi, poiemizirati, bi bilo ped častjo poštenega žurnalista, ako bi to ne zahtevali višji interesi. Naravnost o-tročje pa je, neprestano ostudno osebno napadanje g. Peska kot lastnika in odgovornega urednika našega lista. Kaj bi rekel n. pr. sodtug g. Rudolf Golouh, če bi kdo začel ž njim o-sebno polemiko kot odgovornim urednikom radi člankov in notic v „Na-preju" 1 če se je zgodila sodrugu Kopaču kiivica, nam je žal, to tembolj, odkar ne obstoji za nas več vir, iz katerega je izšla dotična krivica. Zato priporočamo „Napreju“, naj bo v imenu soc. kulturfe bolj previden pri priobčevanju raznih moralnih „pro-palic". ________________ Manifestacijski tabor na Koroškem. Dne 15. avgusta se vrši v Sinči-vasi manifestacijski takor, kje bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov Iz Štajerske in Kranjske veličastno proglasil svojo neupogljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo. Narodni svet za Koroško poživlja zato vse, ki čutijo narodno, da pridejo ta dan v Sinčovas. Vsa društva naj se pripravljajo, da svečano nastopijo na taboru, kakoršnjega še ni bilo na Koroškem. Zastave telovadnih in drugih društev naj ponosno vihrajo in družijo rodne brate. Slovenska pesem naj mogočno doni po naših tieh, ki so prepojena z žulji in krvjo naših najboljših mož. Vse pa naj takrat prešinja vseobje-majoča ljubezen posebno do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda najbolj nemila. Na svidenje torej dne 15. avgustu v Sinčavasl, Dnevne vesti. dn Prazen strah. Po izpraznitvi Celovca s strani naših čet se Nemci iz varnostnih vzrokov preiskali železniško progo Beljak—Celovec In Št. Vid—Celovec. dn Prvi vlak iz Niša je došel v Beigrad 3 t. m. dn Gremij trgovcev zft radovljiški politični okraj. V Radovljici se bo v nedeljo, dne 10. avgusta ob pol 15 uri vršil v salonu Kunstljeve restavracije ustanovni občni zbor .Gremija trgovcev za radovljiški politični okraj." dn Razpisana je glavna trafika v Mariboru, Marijina ulica 12. Trafl-kantski dobiček v letu 1918 je znašal 4257 K 20 v, prodaja kolkovnih vrednotnic je nesla 1530 K 24 v, prodaja SoŠtnih vrednotnic 49 L 21 v. Jam-Sina 425 K. Ponudbe do 20. avgusta 1919 na fin. okr. ravnateljstvo v Mariboru. dn Trgovske šole so otvorili v Skoplju in Bitolju. dn Druga skupina srbskih dijakov emigrantov se je odpeljala 4. t. m. iz Francoske preko Italije proti domovini. dn Šolska reforma. Posvetovanj profesorskega društva o novem učnem načrtu za srednje šole se udeležuje tudi načelnik ministrstva prosvete dr. Vladimir Petkovič, ki se mudi zadnji ča3 na Bledu. dn Tattenbachova ulica. Mariborska gospoda jo je uganila. Tatten-bachovo ulico dobimo In se ž njo gred vsem svetom osmešimo. Tatten-ach je res junak Jurčičevega romana, a vsi kritiki enoglasno izjavljajo, da ta slabotni nemški fevdalec ne zasluži biti junak slovenske zgodovinske slike. Bil je upornik, res, a le za svoj$ koristi, hotel je postati neodvisen knez slovenskih pokrajin. — toda kot nemški veleposestnik. Dočim sta Zrinjski in Frankopan bila tudi pesnika oz. pisatelja v narodnem jeziku in je Peter Zrinjski strastno ljubil Hrvatsko, Tattenbach slovenski niti, znal ni. Kako jo ljubil slovenskega kmeta, pripoveduje Jurčič sam v svojem romanu. Saj poznajo vendar učeni mariborski gospodje tisto sceno v kateri izjavlja slovenski kmet, da se bo bojeval za tistega, ki bo prvi odpravil tlako in desetino. In glej navdušeni upornik Tattenbach o tem ni hotel nič slišati. In z Imeni takih ljudi hočejo v času nacijonalizma, demokracije In socijalnega vprašanja naši samolastniki okrasiti ulice. O imenih res velikih Jugoslovanov Stros-majerja, Preradoviča, Karadžfča, Dušana Silnega ni govora. Gospoda, učite se malo zgodovine, poučite se o jugoslovanskih velikanih, poglobite se v zahteve sedanje dobe in blamaža s Tattenbachom bo in naj bo poslednja. dn Zakaj se to dopušča. Nemški šulverein pošilja svojim zvestim še vedno dopise, v katerih prosi na eni strani za denarne doneske, na drugi strani pa zopet obljublja bogato materielno pomoč za delovanje na polju narodnostnega boja. Nemci 8o res silno naivni, če niso še uvideli, da je šulvereinu v narodnostnih državah odklenkalo za vedno. dn Roparski napad. Ko se je Žodal pred nekaj dnevi cerkovnik iz komra pri Konjicah na sejem v Konjice, ga je napadel do sedaj neznani zločinec v vojafkl obleki, ga pobil na tla In mu oropal okoli 3000 K. Zločincu so na medu. i-ti id? le v Savi pri Krškem ili! !ni Jnj*ar8kl vajenec Maks Stan-nlso našli * ** utopljenca še , Ar*tJrani pomagači avstrijskih krvnikov. Sodišču v Kraljeviči je Izročenih v preiskovalni zapor 20 tamošnjlh meščanov, ki so za časa vojne pomagali sovražniku. dn Dober plen. V Zagrebu so aretirali detektivi nekega Giuseppe Rossi, ki je imel pri sebi skritih 1,200.000 ameriških dolarjev. Za dolarje je hotel pri nas nakupiti zlat denar in jih uti-hotapiti na Reko. dn Visokošolcl v Brnu smo osnovali ,Jugoslovansko akademsko Menzo'*. Da bi nam bilo v jeseni mogoče dovesti živež iz domovine, obračamo se na jugoslovansko javnost s prošnjo, da nas podpira. Kdor želi nabiralne pole ali kaka pojasnila, naj se obrne na tehnika Frančeka Pre-melča v Župelevcib pri Brežicah. Odbor. dn Kuga. Izšla je naredba, da se podvzamejp vse odredbe, glede omejitve kuge, ki vlada v kozaničkem okrožju. dn Povišanje cen tobaku v Nemški Avstriji. Cene vseh vrst tobaka v Nemški Avstriji so se povišale zopet za 40 odstotkov. Nove tobačne tovarne se ustanovijo v Sternu ob Donavi in Wftllersdotfu. dn Zveza vojnih invalidov priredi v nedeljo dne 10. azgu3ta invalidne shode v Šmarju pri Sevnici in v Ptuju. Čas in prostor bo razviden na plakatih. dn Invalidi kostanjeviškcga krškega in novomeškega sodnega okraja se vabijo tem potom, da se v čim večjem številu udeleže sestanka, ki se dne 10. t. m. ob pol 16 url v prostorih gostilne g. Bučarja v Kostanjevici. Namen zborovanja je, čim preje organizirati vse vojne invalide teh okrajev. dn Učitelj Frlan iz tetre naj se javi na naslov: Ivan Poropat, Novomesto, kolodvor. dn Ubog invalid, ki je vsled vojne prišel ob vse, prosi usmiljena srca za kako obleko ali denarno podporo. Darila naj se pošljejo na občinski urad Dragatuš pri Črnomlju ra invalida Rudolfa Gcrše. Ljubljanske vesti. 1 Opozarjamo našo mladino, predvsem dijaštvo, naj se vede mirno in naj ne reagira na slučajna izzivanja italijanskih oficirjev In vojakov. Včeraj bi se vsled narodne navdušenosti nekega dijaka kmalu zgodil neljub incident, ki bi bil lahko povod kakih dogodkov v našo največjo državno in narcdno škodo. Bodimo resni in zavedajmo se težkega položaja, v katerem sc nahaja naša domovina 1 1 Imenovanja pri odseku za prehrano v Ljubljani: okrajni glavar dr. Bogumil Senekovič direktorjem 2. razreda, okrajni komisar dr. Emil Gaj sekretarjem 2. razreda, vladni konci-pist Stanko Novak pisariem 1. razreda in vladni kanclist Franc Urlep pisarjem 3. razreda. 1 Smrt francoskega oficirja. Včeraj je umrl nenadne smrti francoski podporočnik Devallon, član komisije za nadzorovanje prevoza življenjskih potrebščin na kolodvoru v Zalogu. Pogreb se vrši danes ob pol 16 iz dežeke bolnice. 1 Stavka. Na zborovanju dne 4. L m. so kovinski delavci uslužbeni v železnih livarnah sklenili stavko, ki so jo včeraj pričeli. Vzrok stavki so plačilne zahteve. 1 Pameten nasvet. Ker je pomanjkanje stanovanj v Ljubljani tako silno, bi bilo umestno, da se priredi sedaj nepotrebna jahalnica na Blel-vveisovi cesti za stanovanja. 1 Amerikanska darila. Mestni magistrat ljubljanski je dobil nekaj amerikanskih daril, ki se bodo razdelila med najrevnejše ljubljanske rodbine In siromake. Pismene prošnje z natančnimi navedbami o potrebnosti naj se vlagajo v magistrat-nem protokolu do 15. t. m. Prošnje smejo vlagati le taki, ki niso oziroma ne bodo prosili pri poverjeništvu za soc. skrb in ki so res obleke potrebni. Ker je količina blaga zelo omejena, se na druge prošnje ne bo moglo ozirati. Na razpolago je razna moška, ženska in otroška zgornja obleka in perilo, potem čevlji, nekaj moških in ženskih klobukov, kap in nogavic, sukanca, gumbov, mila in drugih malenkosti. 1 Klnoteden v prid invalidom prične 31. avg. na bogato razsvetljenem in okrašenem Kozlerjevem vrtu, katerega priredi »Prvo slov. društvo kinona8tavljencev za Slovenijo v Ljub- ljani." Društveni piip. odbor se ni u-strašil ogromnih stroškov in dela v prid invalidom. Zasigural si je prvovrstne filme, katerih vsak še predvaja le dva večera, četrti pa samo en večer. Filme je odstopil v prid invalidom „Save3 za izr.ajmljivanje filmova v Zagrebu" ter dal istim ves izposo-jevalni znesek od 8 000 K. Dalje se je izprosilo vojaško godbo dravske divizije brezplačno, krasen vrt, električen tok mestne ljubljanske in šišenske voj. elektrarne, naročilo velike programe v 40.000 i7.vodih, katere prl-neso ljubljanski dnevniki kot prilogo. Glede 20C0 sedežev (stolov) se odloči te dni. Vse kar je popravljeno in zasigurauo, bi stalo okoli 20.000 K, s tem je odbor storil vse, kar je bilo v njegovi moči. 1 Veselica poljanskih fantov. Napr. gosp. društvo za poljanski okraj naznanja, da r:i v nikakem stiku z »Odborom poljanskih fantov« in njih veselico. Društvo priredi svojo običajno letno veselico koncem tega meseca. Natančni spored objavimo pravočasno. Dopisi. d Medvode. Cvetlični dan v prid vojnim invalidom, je donesel 1419 22 šnje razmere na-r. Da se je na-a, gre predvsem u tuk. kralj. žel. kron, kar je za tuka ravnost sijajni znese brala tako lepa vso zahvalu vrlemu osob postajnega urada, ki'je z vnemo vzeio akcijo v svoje roke. d V Sp. Šiški se vrši v četrtek 7. avgusta ob 20. uri sestanek v telovadnici ljudske šole. Razpravljalo se bode o električni razsvetljavi. Blagovolite se tega sestanka udeležiti polnoštevilno vsi hišni posestniki in vsi interesenije Iz Sp. Šiške, da se vendar enkrat odločimo pridobiti Sp. Š<ški tako neobhodno potrebno električno razsvetljavo. Odbor. d Ribnica. Graščak Anton Rudež je ustrelil v svojem lovišču na Veliki Gori staro volkuljo. Tudi mladiči so s cvilenjem naznanjali svojo bližino, a Iz -goščave se niso pokszaH- Volkovi so se v zadnjem času začeli v raznih krajih na Kranjskem pogosteje pojavljati. d Vitanje. Cvetlični dan v Vitanju, dosedaj najbolj zagrizenem nem-čurskem trgu na Sp. Štajerskem, se je obnesel z ozirom na tukajšne razmere precej dobro. Vsa čast prirediteljem, posebno pa g. gerentu Westinu in na-rodnozavednemu učiteljstvu. d Iz Celja. Mestni urad je postavil cene za zelenjavo, katero do-našajo kmetice na trg; te cene so zaznamovane na dveh velikih lepakih. Cene so re3 na papirju, v resnici pa so ostale prejšnje cene. Ko sem se skliceval pri kmetici na določene cene, mi je odgovorila, naj grem kupit k onemu, ki je postavil cene. Ako vpo-števamo splošne razmere, je imela kmetica prav, ker prijemajo le male, velikih pa rie vidijo. Cene naj določijo ne le samo kmeticam, temveč — kar je še bolj potrebno — tudi trgovcem, ker samo ti nezaslišano navijajo cene. Poznam trgovca, ki je kupil n. pr. milo po deset kron kilogram, prodajal pa je je po dvajset kron itd. V Mariboru je kruh tretjino cenejši-kot v Celju; v Mariboru stane hlebec kruha dve kroni, v Celju stane pa enak hlebec iz iste moke tri krone. Kaj je temu krivo? Ko bode videl kmet, da so znižali trgovci cene, jih bode brez dvoma tudi on in ne bode treba pisati tržnih cen. d Guštanj. 23. p. m. se je usta ■ novil začasen »Narodni odbor" občin Guštanj, Tolsti vrh in Kotlje, ki je prevzel nalogo ustanoviti razna društva. Narodni odbor je sprejel v svoj delokrog našo nanovo ustanovljeno čitalnico združeno s pevskim društvom, prevzel je skrb za ustanovitev Sokola, ki začne delovati v najkrajšem času. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki bo nabiral prostovoljne prispevke, da se postavi primeren spomenik nepozabnemu junaku Malgaju. Ukrenilo se je vse potrebno, da se zboljšajo stanovanjske razmere našega delavstva kakor hitro bo za taka podjetja ugoden čas. Dalje se je usianovil tudi brezplačen tečaj za analfabete, da se lahko izurijo v čitanju in pisanju. Kakor se vidi, si Narodni odbor prizadeva vsestransko za procvit naše nove države ter za blagostanje posameznikov. Zalo ga iz srca pozdravljamo ter mu želimo mnogo uspeha na narodnem in kulturnem polju. d Borovlje. V četrtek 31. julija smo priredili tu v hotelu Just sijajno utpel družabni večer na Čast srbskim častnikom, Dasi so ti dospeli še le popoldne v naš trg, se je občinstvo v nepričakovano velikem številu zbralo. Kot prvi je izpregovoril okrajni glavar, nakar je g. prof. dr. Mišic v vznešenih besedah pozdravil mile goste, slaveč srbskega vojaka kot našega rešitelj*-Ko je še g. kapetan Potočnik v lepem govoru občinstvu raztolmačil demokratski duh, ki vlada v naši armadi, se je v toplih besedah zahvalil srbsk i major, nakar so vsi sloje peli »Lepo našo domovino". Cel večer je igrala srbska godba, seveda se je plesalo tudi kolo. d Borovlje. Preskuševalnico za 3uške je naša vlada podredila pover-eništvu za uk in bogočastje. To se e brez vsakega dvoma zgodilo na podlagi popolnoma napačnih informacij. Na imenovani preskuševalnici preskušajo cevi, če so tako močne in trdne, da prenesejo eksplozijo gotove količine smodnika, ki Je večja od one v nabiti patroni. Istotako bode vsakdo zaman iskal podlago, na kateri so mogli našo strokovno šolo za puškarsko obrt podrediti istemu poverjeništvu. _________ Zadnje vesti. Srbski oddelki zapuščajo Kolča-kovo armado. LDU. Moskva, 5. avgusta. (Dun. KU. Brezžično.) V Kolčakovi armadi bojujoči se srb3kl oddelki nočejo nadaljevati bojevanja in zapuščajo svoje postojanke. Kubanski kozaki, ki so med četami Denjikinovlmi, zahtevajo, da jih odpuste v domovino. Iz Madžarske, Angleške in francoske čete na potu v Budimpešto. LDU. Budimpešta, 4. avgusta. (CTU.) Kakor se poroča, so angleške čele z Reke na potu v Budimpešto, da se udeleže zasedbe glavnega mesta. V tukajšnjih poučenih krogih se govori, da vkorakajo v mesto tudi fra > coske čete. Budimpešta. 5. avgusta. (Dun. KU). Osebni promet na madžarskih državnih železnicah je popolnoma ustavljen. Kralj Ferdinand odpotuje danes v Budimpešto. Mesečnik „Jugoslovanskl Trg" na Dunaju. Ldu. Dunaj, 5. avgusta. (ČTU.) Piva številka mesečnika .Jugoslovanski Trg" izide dne 23. t. m. kot mesečna priloga dnevnika „Videnski Dennlk", In sicer v čehoslovaSkem, hrvatskem in slovenskem jeziku. Naloga lista je Informirati čehoslovaške in jugoslovanske trgovske kroge o možnosti obojestranskega uvoza in izvozu. Stalna armada 500.000 v Zedinjenih državah. Ldu Washingt.on, 5. avg. (D. KU) Vojni minister je kongresu podal predlogo o osnovi stalne armade 500 000 mož. Velika draginja v Ameriki? LDU. Breslau, 5. augusta. (Dun. KU) »Berliner Tagblatt« poroča iz ZUricha: V Zedinjenih državah je nastala zelo opasna draginja, vsled česar je meral parlament prekiniti posvetovanje o mirovni pogodbi in se baviti z draginjo. (Priobčujemo vest v informacijo, kaj vse izmišljuje Nemci. Naj-novejše francosko časopisje poroča ravno nasprotno. Op. ur.) Posledice nemirov v Llvverpoolu. LDU. London, 5, avgusta. (D. KU.) Reuterjev urad poroča: V Llvverpoolu je bilo danes mirno. Za nemirov je bil en mož ustreljen, 70 do 80 ljudi je bilo ranjenih in 400 aretiranih. Oplenjenih je bilo več nego 100 trgovin. Sokol. s Sokol v Žireh priredi dne 10. avgusta t. 1. javno tolovadbo, ki se prične ob 15. uri na travniku za so-koUkim domom v Žireh. Nastopili bodo: člani, članice, obrtni naraščaj, Šolski deški naraščaj, dekliški šolski naraščaj, pri prostih vajah; obrtni na • raščaj še: skupine, člani pa r.a orodju. Po telovadbi se vrši v dvorani sokol ■ skega doma ljudska veselica s ple som, šaljivo pošto, srečolovom in Prosto zabavo. Ker je društvo preskrbelo za občinstvo jestvine in p’jačo, upamo, da tudi v tem oziru ne bo nezadovoljnosti. Brate, sestre in vse Prijatelje sokolstva Iv domačem kraju, ^ Poljanski dolini, Škofji Loki, Kranju, »fhflikl in zlasti .Idrijčane z Ljubljane opozarjamo: pridite, da vidite, kaj delamo Žirovcil s Sokol LUSja-Šmartno praznuje ®^°io 10 ietnico dne 7, septembra 1.1. Opozarjamo bratska društva na ta dan, ko'hoče naše društvo javno položiti racun 10 letnega dela. Prireditev je zasnovana na širokem programu in objavil‘V3e Potre,3no pravočasno Gospodarstvo. g Nova mjdenica premoga. Kakor se čuje, so se odkrile znatne zile izbornega premoga, ki. zavzemajo Površino 600 km2 in segajo od Vrhnike Se čez škofjotoko. Z vrtanjem se prične v kratkem. Zapuščena Loka bo kakor vse kaže, postala važen industrijski kraj. ;A kako je pripravljena na dobo Ovitka? Še vedno ob3toja v kraju s 2 500 prebivalci edino petrazredna deška šola in nikdo se ne gane, da bi Priboril mestu vsaj obrtno šolo, ali vsaj meščansko, še R bnica. Tržič in drugi manjši kraji so se potrudili, da saj izposlujejo in dosežejo za svoj naraščaj, le Loka spi. Š2 bo naš človek opravljal najslabše plačano hlapčevska dela, kij nima naše meščanstvo res za. drugo smisla nego za krokanje, zabavljanje in surovost? O. župan n;:t er, od vaše energije smo pričakovali nekaj ved g Omejitev carinskih določb glede uvoza. Finančno ministrstvo, generalna direkcija carine v Belgradu je odredilo z okrožnico 26. junija 1919, St. 3846 to le: Odrejena prepoved trgovanja z neprijateljskimi državami se torej ne sme tolmačiti v tem smislu, Češ, da bi se nc smeli uvažati iz teh držav potrebni deli strojev, potrebno orodje, pomočni materijal za proizvajanje ter potrebne surovine, v kolikor bi jih ne bilo v državi, marveč se niorajo vpoštevati v prvi vrsti prejšnje razmere, in položaj v katerih so 8e nahajala industrijska podjetja v gotovih naših ozemljih dokler je ob Stojala bivša avstro-ogrska monarhija, v katero so spadala. Vsled tega stm na temelju člena 273 carinskega zakona sicer pustil še nadalje v veljavi odredbe glede omejitve trgovine z ne-P^isteljskimi državami, vendar pa določil, da se dopusti uvoz: za dele strojev, za ves pomožni materija! za Tk ?kor°’liherv2rt ?0t[ebne Surov‘ne ? “‘•■Ukor jih v državi ni dobiti če l'h uvažajo industrije! sami za potrebo lastnih podjetij, ne glede na to, odkod so se uvozili in po katerem potu so prišli. Da se to pravilno izvrši. je treba, da si vsak industrijec, ki po-t ebuje uvoz kakršnegakoli izmed naštetih predmetov, preskrbi potrdilo induitrijske zbornice, v katerem mora biti označeno, s katero panogo produkcije se bavi. Razven tega je za vsak posamezen primer uvoza pred meta doprinesti potrdilo industrijske zbornice, da so našteti uvozni predmeti za obrat te industrije potrebni; ako ni mogoče, da se to s splošnim potrdilom enkrat za vselej potrd. Pri uvozu potrebnih surovin za proizvajanje kakor tudi potrebnega pomožnega materijala za to svrho, je treba predložili uvozni carinami potrdilo ministrstva trgovine in industrije kot dokaz, da se dotični predmeti v našem kraljestvu ne mo-ejo nabaviti. Sicer ni potrebno za uvoz nikako drugo odobrenje ali dovoljenje, U /oz poljedelskih in rokodelskih priprav in orodja, bodisi da jih uvažajo posamezniki, ki se pečajo s poljedelstvom in rokodelstvom, bodisi, da jih uvažajo njihove zadruge in druge organizacije, je ravnobko dopusten brez ozira na države, iz katererih predmeti prihajajo. Na ta način smejo indu* srjci, kmetovalci in rokodelci uvažati predmete za svojo potrebo iz vsake države in tudi po potih, ki bi bili za-tvorjeni za trgovino samo, če jih sami uvažajo. g Radišni teden v Zagrebu. Društvo »Hrvatski Radiša", ki si je stavilo nalogo, dalati zn napredek našega gospodarskega življenja, vzgajati strokovno tehtno-naobrjžen naraščaj, posredovati med delojemalci in delodajalci, delovati na dosledno uvedbo jugoslovanskega jezika v vseh naših podjetjih in navajati svoje člane k varčnosti, priredi od 15 do 22. avgusta v Zagrebu »Radišni teden" s sledečim programom. Dne 15 avgusta se otvori razstava domače narodne industrije (vezenine, izdelki rezbarske, kovinske in keramične obrti), izdelkov šole za umetno obrt, obrtne šole in invalidov in grafične statistike naše mali obrti. Dne 16/Vlil. se vrši anketa o nacionalizaciji naše obrti, 18. avgusta anketa o vzgoji strokovno naobraženega naraščaja, 19. avgusta o splošnem kulturnem delu in prosveti, 17. in 22. neprisllno medsebojno spoznavanje gostov na Sai-mištu. Piireditev se vrši ood pokroviteljstvom banice ge. M ike Paleček in g. dr. Z. S loviča in jo vsem interesentom, pa tudi drugim inteligentom najtopleje priporočamo. Izdajatelj tn odgovorni urednik; Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarn3“ v Ljubljani. Poslano.* Odprto pismo na g. okr. glavarja A. Ipavica v Slov. Gradcu in na »komisijo" za poročilo škode v severnem delu Slovenije. Drznem se omenjene f aktorje prositi pojasnila, zakaj so me odstavili kot nadzornika od Florovega premoženja v Meži ob Dravi. Potem hočem govoriti in informirati javnost o korupciji in protek-ciji, ki vlada ob štajersko-koroški meji na ljubo gotovim nemškutarjem. Sp. Dravograd, 1. avgusta 1919 Josip Macarol Sol, vodi.elj v Spod Dravogradu. * Uredništvo ne prevzame za »Postana* nobene odgovornosti. JY[ali oglasi star. tj o prvih 10 besed 4 Jf, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dooisovanje In ienltne panvdbe pa vsaka beseda / Jf. ||| Proda se. Wlnchcstcr repetirka, 7 strelov, li mm se proda. — Ugleda se v anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 1111 y. Kapi se v maltne se kupujejo nJs®h množinah. Ponudbe ia esenc, in iz-elovanje sokov. Potnik Sredica 27iubljana' Stomškova Kupujem smrekov i08 jelka, hrastov In bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon ae naj naznanijo na V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 419 71 Službo;. Iščejo se dobri in zanesljivi mizarski pomočniki proti dobri plači. MATIJA PERKO, Celovška cesta nasproti Hotel Vega v Zg. Šiški. Ljubijana. l j 27 Slovenski odvetnik na kmetih na Spod. Štajerskem želi samost »jnegakoncipijen-ta pod ugodnimi pogoji. Dopisi pod „odvetnik“ uprav-ništu. H25 Sprejme se čevljarski pomočnik s hrano in tedensko plačo. Poizve se v uprav 1.1. 1126 Iteček krepak za razvajanje paketov se sprejme šaiRPM.&roA’ tedenski plači ŠIBENIK, Gosposka ulica 6. 1124 Sprejmem učenca za vr-tnarsvo. Ignac Vavda, Tiha pot, Ptuj. n23 Zanesljive pleskarske pomočnike in vajenca takoj sprejme Ant Mitereger Sp. Siska, Knezova ul. 121. 1116 Učenec iz boljše hiše z dobrim šolskim spričevalom se sprejme takoj v knjigarni In veletrgovini papirja Vilko Weixl v Mariboru. 1121. Vrtnar oženjen, vojaščine prost, zmožen slovenščine in nemščine se sprejme. Nastop takoj. Plačilne zahteve in spričevala na barona Haebler Šoštanj. 1122 Prodajalca ali prodajalko popolnoma Izvežbano v knjigarni in papirni stroki se takoj sprejme v knjigarni Vilko Weixl v Mariboru. 1120 Mlinar dobro izurjen pri vsakem mlinskem stroju in tudi pri kmetih priljubljen želi mesto nadmlinarja. — Naslov v upravništvu v Ptuju. 1119 Sprejmem dve viničarski družini na svoja posestva v Mestnem vrhu pri Ptuju in v Zavrčah v Halozah. 1105 tl Ra 25 .a o: m Dravograd! One dve gospodične — blodinkevsvetlih bluzah, ki so se peljale dne 2. avgusta proti v,elovcu se najlepše prosijo, da vpošljejo naslov onemu častniku v rujavi obleki, ki ju je pozdravil, na upravništvo lista pod F. S. 1128 KEFIR Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6 naznanja si. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja in Joghnrta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo. Razpošiljam lepa bukova drva žagana, cepljena in me-terska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak, Kolodvorska ulica, štev. 31. Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi 420 jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množine In naj nižje cene na Ljubljana I., poštni predal štev. 163. ybirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga: »Šopek == samotarke" Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica In pisateljica M. Komanova Založila in Izdala Zvezna knjigama v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani kniigi K 5--, broširani K 4 -. |c povest slovenskega dečka Iz pretekle svetovne vojske 99 DORE“. Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu ln na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- -. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8. Komisijska trgovina Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska c. 6, priporoča svojo bogato zalogo manufaktur-nega blaga: cefirja, tiskovine, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, prittskačev, rinčic za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornic, katere zastopa. 1043 VREČE vsake vrste ln v vsaki množini kupuje vedno ir plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko), Prvovrstna vozna kolesa plašče in cevi priporoča tvrdka IGn. VOK specijslna trgovina šivalnih strojev In koles, Ljubljana, Sodne ul. 7. MOTORJE ZA EROPLANE IN AUTOMOBILE 11 AustroDaimler „Hiero“. Vse druge prvovrstne izdelke! — Orodje, jeklo iz najboljšega materijala. — Veliko izbiro po ugodnih cenah nudi Ladislav Fuchs, Wien I, Schottenrtog 17. ENSKO ZDRAVILIŠČE drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Neuhaus bel Cilll, Steiermark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini, MA J—OKTOBER. cele vagone in tudi na m 3 oddaja Gospodarska zveza v Ljubljani. Kupujem staro lito železo vsako množino. Ponudbe pod šifro »LITO ŽELEZO" na upravništvo. Proda se: 1. Lokomobil, sistem Wolf-Magdeburg Bu-ckau, vročeparni stroj z visokim pritiskom, z 20 m visokim dimnikom iz pločevine in parnim kotlom 17.85 m2 kurilne (oziroma vodne) površine, 12-atmosfer nadpritiska, maksimalne moči 75 PS in 240 tur na minuto. 2. Parn' kotel, sistem Bouilleur, 23.5 m2 kurilne površine, 6 atmosfer pritiska, obstoječ iz zgornjega in spodnjega kotla delan iz la Martinovega jekla. Oboje se lahko ogleda na licu mesta v tovarni za usnje Karl Pollak, Vrhnika, pismene ponudbe pa naj se pošljejo na naslov: Karl Pollak, Ljubljana, Dunajska cesta 23 „DRAVA“, lesna trgov, ii iidiistr. družba z i. z. v Mariboru j pohištvo nudi lastnega izdelka in sicer spalne sobe v vsaki množin), obstoječe iz 2 dvokrilcih omar s predalom, 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 umivalnik * zrcalom, 1 mize ln 4 stolic. — Cena kompletne ■ j nn sobe v hrastovi, bukovi, mahagonovl Ir /Ul II ali orehovi imitaciji svetlo ali medlo II msiJUW Permanentna izložba se nahaja v dvorani družbe Tegetthoffova c. 51, — Popolne opreme za hotele In sanatorije. tekrinkanijtobsburžani. Moja preteklost. S$iM!bi grofica LAH1SCH, nečakinja cesarice Elizabete In njena dvoma dama. (49. nadaljevanja.) »Toraj ni ena od buržoazije? O, to je pa čisto ka] drugega,« je odgovoril uradnik. »Pa dobro, bom videl, kaj morem storiti,« in odšel je Iz sobe, med tem ko sva midva napeto čakala njegove vrnitve. »Njegova cesarska visokost je v Allandu,« je sporočil načelnik, ko se je vrnil čez četrt ure, in vljudni poklon, ki je spremljal njegove besede, je namigaval, da je razgovor, pri kraju. Ko sva zapustila policijsko ravnateljstvo, sem vprašala Aleksandra, ako ve, kje da je Alland. Odvrnil je, da je v bližini Dunaja, in ko sva obvestila baronico o tem, je sklenila, da pojde drugi dan v Alland in bo zahtevala, da obišče Marijo in prestolonaslednika. Vsa izmučena od truda in vbadanja sem se vrnila v svoj hotel, kjer sem našla gospo Mtiller-jevo, ki me je čakala v moji spalnici. Dospela je brzojavka zame. S tresočimi prsti sem jo odprla in bila sem jako nevoljna, čitati prav kratko sporočilo mojega soproga. Grof mi je kratkomalo prepovedal še en dan odlašati moj odhod. Preostajalo mi ni drugega, kakor vrniti se nemudoma v Pardubice. Brzojavko sem priložila pismu na gospo Večero ter jo prosila, da mi sporoči o vsem v zaprtem pismu na Jeny. Baronica mi je odgovorila s prijaznim pismom, rekoč, da mi piše ali brzojavi, kakoihitro dobi kaj glasu o Mariji. Drugo jutro sem s prvim vlakom zapustila Dunaj I Še nikdar se nisem tako vesela vračala na svoj mirni dom! Zdel se mi je kakor pristan miru in pokoja po viharju strasti, ki sem ga preživela. Vendar potovanje v Pardubice ni bilo prijetno. Bila sem žrtev bridkih samoočitanj, in bolj kakor kdaj, me je mikalo razodeti grofu vse; čutila pasem, da ne bi nikdar ničesar čula o svoji poslednji indi-skreciji, ako bi tako storila, in zbog tega sem sklenila, da mu ne razbremenim svoje duše. Čeravno imam nekaj moči v svojem značaju, sem se vedno otročje bala, nakopati si soprogovo jezo in sem mu redkokedaj kaj zaupala, posebno če so se ne-prilike tikale mojih sorodnikov. Zakaj sem bila tako zločinsko slaba? sem se vprašala; tedaj pa sem se z grozo spomnila strašne jeklene Skrinjice. Kaj je moglo biti v njej? Rudolf je rekel .papirji' in sklepala sem, da je s tem mogoče menil njegovo dopisovanje z Marijo Večero. Dozdevalo se mi je, kakor da je ropotanje vlaka z enakomerno vztrajnostjo ponavljalo dvoje Imen Rudolf' in ,Marija'; skušala sem odvrniti svoje misli drugam s tem, da sem zrla na mimo letečo pokrajino, ki je bila nalahno pokrita s snegom; pa otožnost zimske slike me je delala samo še bolj potrto, tako da sem bila prav vesela, ko sem dospela v Pardubice. Prva noč doma je bila zame res pravi blagoslov, kajti bila sem docela izmučena. Spala sem brez sanj, kakor spi človek le pq največji utrujenosti, in ko sem se prebudila, sem se počutila odločno boljša in veselejša. Zaupala sem v Jeny in bilo mi je v veliko olajšavo, govoriti i njo, kajti bila je tako udana in poštena, da sem vedela, da ]e bila moja skrivnost v dobrem varstvu. Grof Larlsch le delal opazke zbok moje slabe volje in je dejal, da me je obisk na Dunaju naredil prav bolno. »Vendar,« je rekel, »tudi jaz sezdaleka ne počutim dobro in sem se odločil, takoj odpotovati v Mentone; na Dunaju se ne bomo ustavili, marveč se bomo peljali naravnost skozi ter bomo prekinili vožnjo na meji pri Nabrežini.« Imela sem mnogo posla s pripravami in sem napeto čakala sporočil od baronice Večere. Ker pa jih ni bilo, sem ji pisala, da ostanemo v Pardubicah samo če štiriindvajset ur in da pišem prihodnjič iz Monte Karla. Zarana sem se podala k počitku na večer 30. Januarja in sem še trdno spala, ko je drugo jutro eny prišla v sobo in odgrnila težke okenske zastore. V peči še ni bilo zakurjeno in ker me je zeblo, sem potegnila pernico še tesneje čez sebe, hkratu pa rekla nekoliko nejevoljno. »Kako to, da me tako zgodaj budiš?« »Gospa grofica,« je izptegovorila Jeni s tako i J'ejTienien^m glasom, da sem komaj verjela, da je bila ona, ki je govorila. »Nekaj strašnega se je zgodilo. Moj Bog ... kako yam morem povedati ?« In padla je poleg postelje na kolena. »Kako vam morem povedati?« je ponavljala. »Bojim se « »Govori, Jeny, povej mi takoj!« sem vzkliknila. »O, gospa, prestolonaslednik je bil ubiti« Strmela rem vanjo, skoraj ne da bi razumela strašni pomen njenih besedi. Jezik mi je onemel. fDalio oriliodnll&l Najboljši uspeh „ Jugoslaviji", ker je selo razsrjena in jo vsakdo rad iital Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterije, žarnice elektrotehnike Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. Janko Pogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. Novo otvorena fabrika šeširaikapa 01 u Sarajevu. ^E Javlja pošt. trgovcima iz mesta sa straue, daje otpočela svoj rad, i da imade na stovarištu uvek gotove letuje kao i zimske roke. Nar uči) e izvršuje brzo i tačno. Cene solidne. Moli za poverenje kao i uaručke. S poštovanjem Nikolič i Papaj Mašlčeva ulica broj 3, Novo Sarajevo. n Brašno pšenično broj „Og“ i za kuhanje, kao i la medeni Pu-glieser rogači, te laštilo za ci-pele prispjelo kod agenturne i komisijonalne radnje NORBERT WEIS, Zagreb Bakačeva ulica 4. Telefon br. 7-33. BARVA ib KEMIČNO - CISTI vsakovrstno blago obleke in PERE in SVETLOLIKA domače perilo (pošilja po isto na dom) ovratnice, zapesnice in srajce tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. REPNO SEME pristno kranjsko po K 15*— za kilogram in rdečo deteljo ,,inkarnat“ po K 6*— za kilogram razpošilja po povzetju po 5 kg po pošti ali vetje množine po železnici tvrdka Ant. Stergar v Kamniku. Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril »L Jugoslovansko posredovalnico za prodajanje in nakupovanje posestev in hiš v Sloveniji, s sedežem v Celju". Miloš Komeričky, Celje Benjamin - Ipavčeva ulica štev. 12. Ži>cplcilne tral^ouc na tkanini, za žveplanje sodov in kadi izdeluje tvornica kemičnih — proizvodoy, - - Naroebe sprejema I. Globočnik & drug, Ljubljana. „KRISTflL" Naznanilo. častitim gg. naročnikom kakor tudi sl. občinstvu sploh naznanjam, da svojo brivnico pod Trančo (zraven čevljarskega mosta) s 1. t. m. opustim. Izrekam tem potom vsem posebno pa stalnim naročnikom za nje cenjeno zaupanje oziroma trajno naklonjenost prisrčno zahvalo! Obenem naznanjam da bom obstoječo trgovino lesničarskth izdelkov in toaletnih potrebščin istotam če tudi v naprej vodil in sc tudi za v naprej najtoplejše priporočam. Štefan Strmeli Ljubljana, Pod Trančo 1. Zaradi opustitve moje veletrgovine na drobno priredim dne 9. avgusta 1919 ob 9. uri dopoldne javno prostovoljno dražbo moje kompletne, nove, prav dobro ohranjene kupčijske oprave, obstoječe iz: oprave za damski konfekcijski oddelek, za oddelek za črevlje, za modni in manufakturni oddelek in za oddelek kratke robe iz hrastovega in javorovega lesa, stelaže v dolgosti 50 m, 20 elegantnih samostoječih prodajalnih pultov s steklenimi ploščami, mize, predali, 1 nacionalna registrirna blagajna (devet prodajalcev), 12 kompletnih izložbenih oprav iz medi in niklja s steklenimi ploščami, oprava za pisarno, voščene pupe in prsa. Ogled vsak čas mogoč. Zunanjim ‘trgovcem se pošljejo kupljeni predmeti po železnici Veletrgovina modnega blaga J. Kokoschinegg v Mariboru. 22/4 HP, v dobrem stanu se ceno proda. Naslov v upravništvu. Josip Jug stavbeni In pohištveni pleskar in ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da še vedno dela 8 pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerna cent. Za vsa izvršena dela jamčim a leti. S Rdeče maline S za eksport kupuje „BALKAN“, trgovska, spedicljska in komisijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. Rezan in okrogel les tramove — drva oglje kupuje vsako množino „D R A V A“ lesna trgovska in industr. družba a o. A v Mariboru.