Milijon za prihranjene milijone ni preveč
V prostorih Ljubljanske banke-združene banke je na ogled razstava Inovacije za stablllzacijo, ki je posvečena našemu velikemu revoluclonarju Inpobu-dniku inovacljske dejavnostt Borlsu Kidrlču. Raz-stavo, že šesto po vrsti, so prlpravlll LJublJanska banka-združena banka, Raziskovalna skupnost Slo-venije In Gospodarska zbornlca Slovenlje. Letos so prvlč razstavljeni tudi patentl In tehnične Izboljšave, za katere so mnogi avtorjl kandidirali all pa prejell nagrado za izume In tehnične izpopolnltve Sklada Borisa Kidriča v leu 1982.
Naslov letošnje razstave do-mačih inovacij je zelo ustre-zen, saj nakazuje tesno pove-zanost inventivne dejavnosti s procesom stabilizacije. Tudi prostor in organizatorji so do-bro izbrani, saj se prav Ljub-ljanska banka-združena ban-ka in Raziskovalna skupnost Slovenije že od leta 1974 s sklenitvijo dogovora o skup-nem kreditiranju domačih inovacij vključujeta v proce-se, katerih rezultat naj bi bilo povečanje družbene produk-tivnosti dela. V teh letih je Ra-ziskovalna skupnost Slpveni-je odobrila v ta namen 217 mi-lijonov dinarjev, Ljubljanska banka-združena banka 570 milijonov diriarjev, investitor-
ji pa so bili udeleženi s 405 milijoni dinarjev. Za realizaci-jo 200 domačih inovacij }e bilo v navedenih letih zbranih skupaj 1.192 milijonov dinar-jev.
Podatki kažejo določen na-predek v naši inventivni de-javnosti, še vedno pa po števi-lu inovacij precej zaostajamo za razvitimi državami. Brez dvoma smo v preteklosti po-svečali tej pomembni dejav-nosti premalo pozornosti. Ta-ko je še vedno precej organi-zacij združenega dela, ki ima-jo pomanjkljive pravilnike o razvijanju inventivne dejav-nosti, pogosti pa so tudi pri-meri, ko so pravilniki kar ne-
kritično prepisani in ne ustre-zajo zahtevam in potrebam določene organizacije združe-nega dela. Na drugi strani pa je opaziti tudi zelo različne pravilnike znotraj gospodar-ske panoge, kjer bi bila nujna določena poenotenost.
V zakonu o združenem delu je zapisano, da ima delavec na podlagi svojega delovnega prispevka k povečanju do-hodka na podlagi inovacije pravico do posebnega nado-mestila. 2al se pogosto prime-ri, da delavcu to pravico do nadomestila odrekajo, češ da je inovacija rezultat dela na družbenih sredstvih. Največ-krat pa ima delavec, katerega inovacija je bila sprejeta in je namenjena povečanju dohod-ka, pravico do enkratnega na-domestila v obliki ene ali ne-kaj plač. To pa je, kot so opo-zorili tudi na zadnjem shodu samouprvljalcev Jugoslavije, izrazito mezdna razlaga kate-gorije nadomestila, ki nikakor ne ustreza dohodkovnim odnosom. Nadomestilo za ustvarjalnost bi bilo potrebno vključiti v osebni dohodek in s tem bi se povečala tudi osnova za določanje višine pokojnine. Tako bi, seveda ob ustreznem kreditiranju in drugem stimuliranju, lahko prispevali k še večjemu ra-zmahu inventivne dejavnosti.
Miro Petek