POSEBNA IZDAJA MAJ 1985 Junija bomo glasovali »ZA« S številkami in besedami je težko izpovedati vse, kar smo s samoprispevkom obnovili in zgradili. Vsakogar pa je že površen pregled lahko prepričal, da je rezultat sredstev samoprispevka prisoten tudi v njegovi krajevni skupnosti. Naša mesta in vasi so spremenile podobo, obnova družbenih objektov, gradnje na novo pa so olepšale in dopolnile podobo našega kraja. 2. junija 1985 se bomo na referendumu delovni ljudje in občani občine Litija odločali naš skupni napredek Druge možnosti nimamo V občini Litija se delovni ljudje in občani lahko pohvalimo z izrednimi rezultati, ki smo jih v pretekloasti dosegli z združevanjem sredstev za programe občinskih in krajevnih samoprispevkov in pri tem dokazali polno mero solidarnosti. Veliko večino v programih zastavljenih nalog smo realizirali. Nove gospodarske razmere so nas opozorile, da smo nekatere programe zastavili tudi preveč ambiciozno in daje potrebno za njihovo realizacijo daljše časovno obdobje. To zlasti doživljamo pri realizaciji programa III. občinskega samoprispevka, kajti v naši družbi je sprejeto in potrjeno spoznanje, da je potrebno vrniti dolgove tujini in materialni proizvodnji kot nosilcu družbenega razvoja zagotoviti trdnejše temelje. Prepoved kreditov za negospodarske naložbe, obvezno zagotavljanje sredstev za pokrivanje investicij, zakon o varstvu kmetijskih površin, odločitev o prenehanju združevanja sredstev za program samoprispevka iz sredstev skupne porabe ter hitra rast cen so bili osnovni vzroki za odstopanja sprejetih in dogovorjenih programov III. občinskega samoprispevka. Kljub temu pa smo občani za te programe iz svojih osebnih dohodkov združili 24 starih milijard, s katerimi smo realizirali nekatere zastavljene naloge. Žal pa kljub dobri volji s temi sredstvi ni bilo mogoče zgraditi šole v Litiji in na Dolah. To sta nalogi, ki ju je potrebno realizirati v naslednjem srednjeročnem obdobju. razvoja ni mogoče zagotavljati brez ustreznega razvoja družbenih dejavnosti, nas opozarja, da se je potrebno kljub težjim družbenoekonomskim razmeram odločiti za ta korak. Naurejene razmere v šolstvu imajo za naš nadaljnji razvoj lahko hude posledice, ki jih bomo v občini čutili še leta. p-m J&SjjJDruga ugotovitev, ki izhaja iz razvojnih analiz, je dejstvo, da v naslednjem srednjeročnem obdobju ne moremo v večji meri računati na sistemska sredstva, s katerimi bi lahko zagotavljali hitrejši razvoj krajevnih skupnosti. Iz analiz in ocen razvojnih možnosti v občini Litija izhaja ugotovitev, da v naslednjem srednjeročnem obdobju iz sredstev, namenjenih financiranju družbenih dejavnosti, ni mogoče oddvojiti večjega dela denarja za dokončanje obeh objektov. Ker drugih virov nimamo, je prav, da se odločimo za skupno združevanje sredstev na podlagi samoprispevka. Spoznanje, da si povečanja produktivnosti dela in uspešnega družbenoekonomskega Sicer pripravljamo nekaj sprememb financiranja programov krajevnih skupnosti, vendar te verjetno ne bodo omogočile bistveno večjih sredstev za izvajanje nalog v KS. Če si želimo občani krajevnih skupnosti pomagati v svojih prizadevanjih za hitrejše urejanje bivalnega okolja, je nujno, da skupni program občinskega samoprispevka zastavimo takti, da del zbranih sredstev nudi osnovo za reševanje teh problemov. Ce želimo nakazane naloge uresničiti, v nas samih ne sme hiti vprašanja, kako naj se odločimo pri glasovanju na referendumu. Poziv za pozitivno glasovanje ne sme živeti v nas kot nek oddaljen glas, nasprotno, v sebi se moramo opredeliti, da glasujemo za program, kije naš skupen, za našo šolo, našo KS. Skratka, nova velika možnost, da postanemo v prihodnje še bogatejši, čeprav dajemo danes delček svojega. S ponovno skupno akcijo in z zavestno opredelitvijo, da lahko vsi skupno gradimo materialno osnovo, se bomo odločali, da bo program dobil svojo polno veljavo v naši odločitvi »ZA« in nato v uspešni realizaciji. Alojz Urbič, Sekretar OK SZDL Litija 53234853235353535323239023482323 Kaj smo zgradili s sredstvi d Občani občine Litija smo se 1969. leta prvič odločili za samoprispevek. Kar 15 let Že, s samoprispevkom in drugimi sredstvi obnavljamo in gradimo šole, vrtce, zdravstvene domove in ambulante ter druge objekte, ki jih koristi predvsem naša mlada generacija, nemalokrat pa vanje zaidemo tudi mi. Obnovljeni in na novozgrajeni objekti so dodobra spremenili naše okolje, ga olepšali. Ne moremo si misliti, kako bi naši kraji izgledali brez njih. Srečujemo jih v slehernem kraju naše občine, sad skupnega odrekanja uživamo vsi. Večina izmed njih je namenjena vzgoji in izobraževanju naše mlade generacije. Z glasovanjem »za« smo dokazali našo zrelost, potrebo, da lahko hitreje napredujemo le s kadrom, ki ga bomo sami primerno usmerili in vzgojili po načelih naše samoupravne socialistične družbe. Vse bolj spoznavamo, da uspeh v šoli, vrtcu ni odvisen le od strokovnega dela vzgojitelja in učitelja, tudi okolje, urejeno seveda, pripomore k boljšemu uspehu v šoli, delovnem mestu. doma. Podružbljahie vzgoje in izobraževanja Solidarnost je v naši občini že trikrat položila izpit, zato niso izostali vsi drugi napori, ki so bili potrebni, da so odločitve, sprejete na referendumih, postale uresničeno dejstvo. Uresničevanje programov samoprispevka je od odborov in komisij zahtevalo velike napore. Predvsem so se, posebej še pri uresničevanju tretjega, srečali s finančnimi problemi. Želje, da v vsak program vključimo čim več , objektov, se niso pokrivale z razpoložljivimi viri sredstev. Težko je bilo oceniti stroške adaptacij posameznih objektov, praviloma pa tudi pred odločitvijo o samoprispevku nismo imeli sprejetih glavnih načrtov za , nove objekte, iz katerih bi bili bolj natančno določili predračunske vrednosti. Tudi visoka stopnja inflacije je razvrednotila finančna sredstva samoprispevkov, cene gradbenih materialov in storitev so naraščale mnogo hitreje kol rast osebnih dohodkov. Predpisi o zagotavljanju sredstev pred pričetkom investicij so veljali tudi za objekte, grajene iz sredstev samoprispevkov. Pri uresničevanju 1. in dela 11. samoprispevka so bančni predpisi dovoljevali kreditiranje gradenj — s krediti na bodoči priliv sredstev samoprispevkov smo vsaj deloma blažili razvrednotenje sredstev zaradi visoke stopnje inflacije. Z zaostritvijo gospodarske situacije so se spremenili tudi predpisi, ki bankam niso dovoljevali kreditiranja objektov, grajenih s samoprispevkom. To je prizadelo predvsem uresničevanje programa III. samoprispevka. Upoštevajoč dosedanje izkušnje in zaostrene gospodarske razmere tudi pri uresničevanju programa IV. samoprispevka realno ni pričakovati sprememb predpisov o kreditiranju objektov, ki se financirajo iz samoprispevkov. Osnovna šola Litija — Gradec Zrno do zrna — poga kamen na kamen Otroški vrtec Gradec Prenovljena šola v Jevnici Osnovna šola Primskovo Nov zdravstveni dom Litija Nova šol u Kresnice Objekti za letovanje otrok na Debelem rtiči ...in kaj bomo zgradili s sr Na področju gradnje šolskih objektov b Dogradili bomo osnovno šolo Litija Šolsko stavbo na Rozmanovem trgu, ki bo dobila nov, moderen prizidek bo treba seveda funkcionalno usposobiti. Tako bo na severni strani zgrajen nov vhod. Le-ta bo povezan s prepotrebnimi garderobami, da bodo učenci prihajali v učilnice v toplih copatah. Urejena bo jedilnica, da bi tako izboljšali prehrano naših otrok oziroma izboljšali pogoje delitve toplih obrokov. Ob njej bo gospodinjska učilnica z večnamenskim prostorom. Pri stari litijski šoli raste novih dvanajst učilnic. Stara telovadnica v nekdanjem sokolskem domu je že zdavnaj premajhna V njej se bodo usposabljali učenci iz Enote s prilagojenim učnim programom in pridobivali nova znanja, Obnovile se bodo učilnice iz starega dela šole, nameščeno bo novo pohištvo, napeljan vodovod, zamenjala pa se bo tudi kritina na polovici ostrešja. Zgrajeno bo večnamensko zaklonišče in urejena okolica, tako da bodo naši učenci živeli v varnem in urejenem okolju. Ker pa je telesna kultura sestavni del učnovzgojnih prizadevanj, bo večnamenska telovadnica eden od prepotrebnih novih objektov. V njej bodo našli prostor tudi športniki Litije in okolice, tu se bodo odvijale številne prireditve in manifestacije, za katere zdaj nimamo pravega prostora. Izredna pridobitev bodo vsekakor tudi prostori nove Glasbene šole, ki deluje v okviru ZIK. Glasbena šola seje preko 30 let otepala s prostorskim problemom (ustanovljena je bila 1954. leta), saj je medtem gostovala v bivši predilniški ambulanti, v zadružnem domu, da bi pristala v sedanjih prostorih (nekoč sodnij-ski zapori) s tlorisno površino 260 m2. Glasbeni šoli, iz katere izhaja naša godba in v kateri seje do sedaj šolalo preko 700 učencev, bo skozi široka, svetla okna zasvetil nov, vedrejši dan. Zgradili bomo v osnovno šolo na Dolah Leta 1979 smo se v referendumskem programu opredelili, da bomo na Dolah zgradili osnovno šolo. otroški vrtec in zd- dosedanjih samoprispev kov? ;aca, >alača - T fiii'1'r'iiiiiir 11II Ilir II si iltf nit Osnovna šola Šmartno — prizidek, nadzidava, telovadnica Viri sredstev I. sam. II. sam. VIKI lil. sata. do 31.12.84 Ocena Struktura do 3(1.6.85 SKUPAJ 1. Samoprispevek 2. Sredstva OZU 3. Proračun občine 4. Bančni krediti 5. Drugi prihodki 6. Prispevek SIS 7. Amortizacija oŠ VVZ in tO X. Prodaja /drav. doma 9. Prispet, na stopnja K). Udelež. na doh. stan. kom. banke Ljubljana 11. Drugi prihodki 12. Obresti 13. Prenos iz I. samoprisp. 14. Prenos iz II. samoprisp. 15. Prenos i/ preteki, leta 5.956.543 2.572.651 5.36.7X4 2.056.488 23.237 42.573.973 3.473.(199 436.563 64.26S.XI6 6 744.26.3 7.(I2X. I3X 6X.600.5(16 2.691.776 474.009 67X.X67 7I4.67X 1.193.13X 143.948.195 3.493.655 1.530.000 11.045.497 17.299 X40 1.520.3X1 19,2X9.379 1.800,000 22X.479.702 9.539 405 973.347 2.056.488 2.3.237 65.79X.XI6 19.5X9.760 7.028.138 85.900.346 2.691.776 150.000 2.X23.257 23.2X9.379 49 2 0.2 0.4 0 14.1 4.2 1.5 18.4 0.6 (1.6 IX.931.354 IX.931.354 SKUPA.I 11.145.694 I97.6X5.6XX 199.320.0X5 60.881.354 467.125.005 100 n rtiču Večnamenska dvorana na Vačah OBJEKTI 1. samoprispev ek II. samoprispevek III. do .31.12.84 III. do 30.6. 85 1. Osnovnu Sola Litija 194.293—adaplae. 761.129 112.910.457 33.375.634 2. Osnovna Soja PotSnik 176.0X1—adapiae. 4I3.X43 3. Osnovna sola Hotič 39.491—adaplae. 4. Osnovna šoki Sava 113.941—adapiae. f>. Osnovna Sola Vače . 160.092—centi, kur 6.278.715— dvorana 4.509.804—dvorana 6. Osnovna šola Jcvnica 559.432—adapiae. 1.074.141- —centr. kur. 7. Osnovna šola Konjska 389.078—nova šola X. Osnovna šola Kresnice 15.000—načrti 7.340.544- —nova Sola 9. litija — Ciraška D. 3.547 X75—nova Sola 24.087.006—dograditev 10. Osnovna šola Šmartno 2.325.6X4—prizidek 7.130.676- —telovad. I0.47X.565—nad/idav; II. Osnovna šola Si. polj. 1.0X1.192—nova šola 650 12. Osnovna šola 1'rimskovo 1.094.441—nova šola 13. Osnovna šola Javorje 104.9.30—adapl. 14. Osnovna šola Mamolj 146,508—adapt. 15. Osnovna Sola K ostre V niča 31.080—streha 5X9.3X6- —eenlr. kur. 16. Osnovna šola (iabrovka 334.918—adaptae. 23.625.623- —prizidek 17. Osnovna šola (iradišče .3.650—adaplae. IS. Osnovna šola Dole 113.3.30—adaptae. 84.725—projekti 23.000.000 eentr. kur. 19. Osnovna šola Ribče 10.740 20. Otroški vrtce Ciraška dobrava 24.710.042 21. Zdravstveni dom 91.077.255 Litija 22. Zdrav, ambulanta (.iabrovka 4 533.330 23. Gradnja šolskih igrišč 2.377.431 24. Solin, objektov Debeli rtič 266.000 25. Razni stroški 2.216.0.39 2.031.166 200.000 26. Solin, programov KS X.501.1100 27. Vrtce (iabrovka 1 6.548.153 28. Vrtec Jevnica 13.984.750 29. Vrtce Najdihojca 654.3X3 30. Vrtce Šmartno 12.742.789 31. Zdravslv. ambulanta Dole 5.X64.4I7 32. Sind. dvorana na Stavbah . 1.000.000 33. Za investicije v teku 4.305.721 (nera/.) Ostanek prenesen v H. samoprispevek 7I4.67X Ostanek prenesen v 1.19.3.138 t III. samoprispevek SKUPA.I 11.145.694 197.685.688 179.310.209 60.8X1.355 redstvi IV. samoprispevka? bomo dokončah tisto, kar smo začeli ravstveno ambulanto, s skupno površino 1414 m2. Do tega trenutka nam je uspelo zagotoviti le izgradnjo zdravstvene ambulante. V krajevni skupnosti tečejo intenzivne priprave, da bi že v meseeu juniju zastavili tudi gradnjo osnovne šole, medtem ko se bo potrebno vrtcu, vsaj za naslednje srednjeročno obdobje, odpovedati. Iz sredstev programa 3. občinskega samoprispevka nam je v tem času za to nalogo uspelo združiti 23.000.000 din, krajani sami pa so se s sklepom svoje skupščine zavezali, da bodo s prispevki v materialu in prostovoljnim delom k tej vsoti dodali vrednost 14.000.000 din. Računamo, da bi za to nalogo namenili še vsa ostala sredstva iz. zaključnega računa 3. občinskega samoprispevka. S temi sredstvi krajani Dol nameravajo zgraditi štiri-razredno osnovno šolo z. večnamenskim prostorom in funkcionalnimi prostori v skupni površini cca 432 m2 do 5. gradbene laze. To pomeni spraviti objekt pod streho, izdelati grobe inštalacije in omete, ga zastekliti in nekatere izmed prostorov usposobiti za njihov namen. Zmanjkalo bo sredstev za fino dodelavo inštalacij, ometov, tal, centralno ogrevanje in zunanjo ureditev stavbe ter okolice. Občani Dol upajo, da jim bomo pomagali zbrati ta sredstva vsi delovni ljudje in občani občine na osnovi solidarnostnega združevanja sredstev iz. programa 4. občinskega samoprispevka. Program krajevnih skupnosti Posebnost IV. občinskega samoprispevka pa bo prav gotovo financiranje naših krajevnih skupnosti. Z zbranim denarjem (1,5% samoprispevka) bodo uresničevale svoje lastne programe, z 0,5% pa bodo združevale sredstva za izgradnjo šolskih objektov. Tako se bodo urejevale ceste, gradili vodovodi, kanalizacije, dokončevali objekti, napeljevali telefoni in še bi lahko naštevali. Napredek bo tako zajel vse kraje naše občine, življenje bo še s hitrejšimi in trdnejšimi koraki stopalo dalje. Seveda to niso vsi naši načrti in želje. Marsikaj je bilo treba — hočeš ali nočeš — prepustiti kasnejšemu času, boljšim pogojem dela in življenja. Treba se je bilo enostavno odpovedati, ne pa tudi pozabiti, kajti ra?.voj teče dalje... Šolska zgradba na Ihti a h je dotrajana, saj je bila leta 1943p o žgan a in po vojni le zasilno obnovljena. Učenci lahko vstopajo v glasbeno šolo le skozi vhod, kije vodil v nekdanje litijske zapore Na podlagi določil 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. 1. SRS, štev. 23/77), 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS, štev. 3/73,17/83) in 205. člena Statuta občine Litija (Ur. 1. SRS, štev. 28/83) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Litija I. člen Razpisuje se referendum za uvedbo občinskega samoprispevka v denarju za financiranje gradnje šolskih objektov in sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih. 2. člen Referendum se razpisuje za celotno območje občine Litija. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 2. junija 1985, od 5. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. 4. člen Viri sredstev: — 2% občinski samoprispevek — 0,2% iz svobodne menjave dela SKUPAJ: 391.500.000,00 din 38.500.000.00 din 430.000.000.00 din 5. člen 50.000.000,00 din S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom in drugimi viri. se bo financirala gra dnja naslednjih objektov: 1. Dograditev osnovne šole v Litiji — večnamenska telovadnica — igrišča — kuhinja z večnamenskim prostorom — zaklonišče — večnamensko (OŠ, vrtec) — preureditev prostorov v obstoječem objektu in — prostori glasbene šole 2. Izgradnja druge faze osnovne šole na Dolah pri Litiji 30.000.000,00 din SKUPAJ 1. in 2. 280.000.000.00 din 3. Sofinanciranje posebnih programov krajevnih skupnosti Gabrovka 14.464.000,00 din — za rekonstrukcijo krajevnih poti 9.464.000,00 din — za gradnjo trgovine 5.000.000,00 din Notic 7.384.000,00 din — dograditev vodovodnega omrežja 1.500.000,00 din — razširitev pokopališča 2.000.000.00 din — gradnja mrliške vežice 3.884.000,00 din .lahlaniška dolina 13.544.000,00 din — rekonstrukcija ceste Gradiške Laze—Zg. Jablanica 6.000.000,00 din -.gradnja kanalizacijskega omrežja 3.000.000.00 din — gradnja vodovodov 3.000.000,00 din — ureditev prostorov v GD 1.544.000,00 din Jevnica 12.544.000,00 din — rekonstrukcija ceste Jevnica — Slapnica 2.000.000,00 din — sanacija asfaltnega dela ceste Jevnica—Janče 2.000:000,00 din — izgradnja rezervoarja na lokalnem vodovodu 1.000.000,00 din — izgradnja vodovoda v gornjem delu naselja Golišče 1.000.000,00 din — vzdrževanje komunalnih naprav in cestnega omrežja na območju KS 500.000,00 din — razširitev javne razstvetljave v Jevnici in , Kresniških Poljanah 544.000,00 din — gradnja rokometno-košarkarskega igrišča 1.000.000,00 din — nabava motorne brizgalne GD Jevnica 500.000,00 din — ureditev prostorov KS in kulturno-umetniškega mi društva z dvorano in gradnjo miniaturnega TV j pretvornika 1.000.000,00 din — sofinanciranje mrliške vežice v Kresnicah 2.000.000,00 din Kostrevnica 9.229.000,00 din — dograditev vodovoda Višnji grm 229.000,00 din — razširitev vodovodne mreže v vasi Razbure 400.000,00 din — nova cestna trasa lokalne ceste, ki bo grajena j Mp-pomočjo in delom KS v vasi Kostrevnica, Jelša, Liberga, Preska. Lupinica. Dvor, M. Kostrevnica 7.000.000.00 din — sofinanciranje telefonske napeljave v oddaljene zaselke in vasi v naši KS 1.400.000,00 din Kresnice 11.734.000,00 din — kanalizacija v naselju Kresnice 5.734.000,00 din — dograditev in opremljanje večnamenske dvorane 2.000.000,00 din — gradnja mrliške vežice pri pokopališču v Kresnicah 2.000.000,00 din; — urejanje cest v Kresniškem vrhu 2.000.000,00 din Polšnik 9.664.000,00 din — dograditev gasilskega doma in trgovine 2.000.000,00 din — rekonstrukcija ceste Pasjek—Sopota 7.664.000,00 din Ribče 2.529.000,00 din — gradnja krajevnega vodovoda 1.529.000,00 din — ureditev javne razsvetljave 1.000.000,00 din Primskovo 6.334.000,00 din — dograditev telefonskega omrežja 3.334.000,00 din — gradnja vodovoda Primskovo 2.000.000,00 din — dograditev gasilskega doma Sobračc 1.000.000.00 din Sava 9.259.000,00 din — za sanacijo pokopališča Sava 4.650.000,00 din — za sanacijo vodovodov 1.500.000.00 din — za realizacijo srednjeročnega plana KS Sava 3.109.000.00 din Šmartno 29.959.000,00 din — rekonstrukcija ceste za krajevnim uradom z ureditvijo kanalizacije, javne razsvetljave in vodovoda 10.000.000,00 din — rekonstrukcija ceste Kovina— 1UV TOZD Usnjarria, z ureditvijo kanalizacije ^jm|B 1 2,000.000,00 din Glasilo občanov (posebna izdaja) Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Odgovorni urednik Glasila občanov: Jože Sevljak. Lektor: Jelka Belec. Posebno izdajo so uredili člani komisije za informiranje in propagando pri OK SZDL: Lojze Kotar (predsednik), Jože Sevljak, Alojz Urbič, Romana Špendel, Rudi Bregar, Mija Bernik, Matic Malenšek. Predsednik časopisnega sveta: 1 lilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC, TOZD Grafika Novo mesto. Tisk DO Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel. 881-617. — pločnik od blokov do spomenika na Ustju z ureditvijo kanalizacije — ureditev kulturnega doma in okolice (park) — ureditev krajevnega urada — ureditev športnih igrišč — modernizacija ceste Zavrstnik — ureditev treh avtobusnih postajališč Štangarske Poljane — ureditev javne razsvetljave v Štangarskih Poljanah — dokončanje gasilskega doma v Štangarskih Poljanah — ureditev krajevnih poti in cest Vače — gradnja trgovine" in pošte — rekonstrukcija ceste Vače — Slivna — rekonstrukcija vodovoda na Vačah Velika Štanga — gradnja PTT omrežja — adaptacija prosvetnega doma Velika Štanga — dokončanje ceste Velika Štanga — Račica — ureditev ceste Mala Štanga — Velika Štanga Vintarjevec — vodovod Leskovica — Vrata — ureditev gasilskega doma Javorje — ureditev večnamenskega prostora v Črnem potoku SKUPAJ 3: SKUPAJ 1., 2. in 3.: 2.959.000,00 din 5.000.000,00 din 1.000.000.00 din 3.000.000,00 din 4.500.000,00 din 1.500.000,00 din 5.134.000,00 din 634. 000,00 din 500.000,00 din 4.000.000.00 din 7.564.000,00 din 5.564.000,00 din 1.000.000,00 din 1.000.000,00 din 2.529.000,00 din 780.000,00 din 500.000,00 din 749.000,00 din 500.000.00 din 8.119.000,00 din 3.000.000,00 din 2.000.000,00 din 3.119.000,00 din 150.000.000, 00 din 430.000.000,00 din 6; člen Občinski samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od I. 7. 1985do 30. 6. 1990. 7. člen Občinski samoprispevek bodo plačevali zavezanci, ki imajostalno bivališče na območju občine Litija, v višini 2% od naslednjih osnov: — osebni dohodek delavca in drugih delovnih ljudi, zmanjšan za davke in prispevke iz. osebnega dohodka, — drugi dohodki občana po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz. premoženja in premoženjskih pravic — pokojnine Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir dohodkov posebej. Za financiranje skupnih nalog bodo prispevali občani krajevnih skupnosti: Litija—desni breg 2% Litija—levi breg 2% Dole 2%, Gabrovka 0,5%, I lotič 0,5%, Jablaniška dolina 0,5%., Jevnica 0,5'/<, Kostrevnica 0,5%, Kresnice 0,5%, Polšnik 0,5%. Ribče 0,5%, Primskovo 0,5%, Sava 0,5%, Šmartno 0,5%, Štangarske Poljane 0,5%, Vače 0,5%., Velika Štanga 0.5%, Vintarjevec 0,5%. Sredstva se zbirajo na posebnem računu pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija. Za financiranje posebnih programov krajevnih skupnosti bodo prispevali občani krajevnih skupnosti: Gabrovka 1,5%, Hotič 1,5%, Jablaniška dolina 1,5%, Jevnica 1,5%, Kostrevnica 1.5''■'<. Kresnice 1,5%, Polšnik 1,5%, Ribče 1.5%. Primskovo 1,5%, Save 1.5%, \ ' . ■ . Šmartno 1,5%, Štangarske Poljane 1.5%, , Vače L5%. Velika Štanga 1,5%. Vintarjevec 1.5'a . Sredstva se zbirajo na žiro računih krajevnih skupnosti. 8. člen Občinski samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom. Od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Plačevanja občinskega samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani in občani katerih mesečni prejemki iz prejšnjega člena, preračunani nadružinskega Člana, ne presegajo 60% povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Plačila so oproščeni tudi zavezanci davka od dohodka od kmetijstva, katerih katastrski dohodek, ne presega 2.050.00 din. Zavezanci za plačilo občinskega samoprispevka in občani uveljavljajo oprostitve iz drugega odstavka tega člena pri občinski izobraževalni skupnosti Litija. Postopek preverjanja upravičenosti do oprostitev pa izvaja Center za socialno delo v Litiji. 9. člen V pripravljalnem postopku za razpis referenduma, so program obravnavali delovni ljudje in'občani na zborih občanov v krajevnih skupnostih, na zborih delovnih ljudi OZD in delovnih skupnostih. 10. člen Občinski samoprispevek, ki ga bodo plačevali zavezanci od osebnih dohodkov in pokojnin, obračunavajo in odtegujejo izplačevalci ob izplačilih. Od občanov. Podrobne informacije o izvedbi referenduma bodo objavljene v redni številki Glasila občanov ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodek iz avtorskih pravic, in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, pa samoprispevek obračunava in odteguje Občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija na podlagi osnov, ki so opredeljene v 7. členu tega sklepa. 11. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se bo ta izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 12. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE LITIJA Glasovnica za referendum, dne 2. junija 1985 o uvedbi občinskega samoprispevka v denarju za financiranje gradnje šolskih objektov in sofinanciranje posebnih programov v krajevnih skupnostih za obdobje odi. julija 1985 do 30. junija 1990 GLASUJEM »PROTI« »ZA« Glasovnico izpolni glasovalec tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo občinskega samoprispevka, obkroži »PROTI«, če se z uvedbo občinskega samoprispevka ne strinja. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom Skupščine občine Litija. ^^^^^^^^B 13. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani občine Litija, ki so vpisani v splošni volilni imenik, in zaposleni občani, ki že i majo splošne volilne pravice in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 14. člen Skupščina občine in njen izvršni svet ter njuni organi so odgovorni za izvajanje sprejetega referendumskega programa. 15. člen Denarna sredstva, zbrana na podlagi občinskega samoprispevka, so stri namenska. S sredstvi iz 1. odstavka bodo upravljali: — za skupni program skupščina občinske izobraževalne skupnosti, ki lahko imenuje poseben operativni organ, posebne programe krajevnih skupnosti pa skupščine krajevnih skupnosti. 16. člen Kontrolo nad zbiranjem sredstev opravljala v skladu s pristojnostmi služba družbenega knjigovodstva in občinska uprava za družbene prihodke Skupščine občine Litija. 17. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja in Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 18. člen Občinska skupščina sprejme odlok o uvedbi občinskega samoprispevka, če se bo večina vseh upravičenih glasovalcev na območju občine Litija na referendumu izjavila za uvedbo občinskega samoprispevka. 19. člen Ta sklep začne .veljati z. dnem objave v Uradnem listu SRS. Številka: PREDSEDNIK Datum: 8. maj 1985 SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko Pinlar Po določilih 8. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Lilija za čas od I. 7. I985do30. 6. 1990se samoprispevek ne plačuje od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi. Plačevanja samoprispevka so po tem določilu oproščeni delovni ljudje in občani, katerih stvarni mesečni doliodek na družinskega člana ne presega M/t poprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Stvarni mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna tako, da se seštejejo vsi dohodki v preteklem letu. preračunani na mesec. ■ nato pa se vsota deli s številom družinskih članov. Dohodek od kmetijske dejavnosti \ e izračuna tako, da se letni katastrski dohodek, potrjen na Upravi za družbene prihodke, pomnoži s količnikom 5.9 (to je količnik, dogovorjen v republiki za preračun KI) —povprečni v SRS). dobljeni znesek pa se preračuna na mesec (deli z 12). Poprečni osebni dohodek v SRS zaleta 1984 je znašal 27. 762.00din. 60% odtfgaje 16.657.00 din. Vopomeni, da bodo delovni ljudje in občani, katerih stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 16.657.00 din, oproščeni plačevanja samoprispevka. PRI MLR I I/RAČUNOV: Štiričlanska družina (oče, mali. dva otroka), kjer sla oba starša zaposlena, je imela v preteklem letu 60.000.00 din mesečnih dohodkov. Dohodek na družinskega članu je 15.000.00 din. kar pa je manj kot 16.657.00 din. zato sta starša oproščena plačevanja samoprispevka. Dvočlanska družina (mati. en otrok), kjer je mati zaposlena in je imela v preteklem letu JO. 000.00 ■ din mesečnega dohodka. Dohodek na družinskega člana je 15.000,00 din in je mati oproščena plačevanja samoprispevka. Dvočlanska družina (mož in žena), kjer ima mož pokojnino, žena pe je brez dohodkov, je imela v preteklem letu 28.000.00din mesečnega dohodka, kar znaša 14.000.00 din na družinskega člana in je mož oproščen plačevanja samoprispevka. Štiričlanska družina (oče. mali in dva otroka) se preživlja z osebnim dohodkom očeta, ki je zaposlen, in z dohodkom od kmetijske dejavnosti. Stvarni mesečni dohodek družine je v preteklem letu znašal 55.008.00 din (34.000,00 din OD očeta in 1.008.00 din od kmetijstva). Dohodek na družinskega člana je 8.752.00 din in je oče oproščen plačevanja samoprispevka.