Poštnina plačana v gotovini
NASE
rzhaja vsako drugo sredo Mesečna naročnina 5 din Poedina številka 2.50 din
Leto L — štev. 12.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Krško, dne 8. decembra 1948
Sedem let Jugoslovanske armade
Pred sedmimi leti, dne 22. decembra leta 1941 je bila v neenaki borbi z nadmočnim sovražnikom, formirana na ukaz maršala Tita prva regularna edinca naše Narodnoosvobodilne vojske. — Prva Proletarska Narodnoosvobodilna Udarna Brigada, ki je odigrala veliko vlogo v daljnem razvoju in jačanju Osvobodilne borbe naših narodov. Ta dan praznuje naša Armada kot svoj praznik, skupno z vsem ljudstvom Jugoslavije.
Ta dan ni navaden praznik. Naše ljudstvo ga praznuje z najglobljim občutkom hvaležnosti za vsa junaška dela, ki jih je napravila naša Armada v teku Narodnoosvobodilne vojne. Ljudstvo praznuje ta dan tudi zato ker čvrsto veruje, da mu bo Armada sigurno zagotovila mirno in nemoteno delo v izgradnji srečnejše bodočnosti, na izgradnji socializma.
Težka in dolga je bila pot na vstvar-janju in izgradnji naše Armade, od mahh diverzantskih grupic v samem početku, skozi Partizanske odrede, do današnje moderno oborožene Armade. Razvoj naše Armade je v ozki zvezi z razvojem Narodnoosobodilne borbe, ker se ta borba nikakor ne bi mogla razviti in voditi brez moderne armade in obratno, organiziranje take armade ne bi bilo možno brez Narodnoosvobodilne borbe.
Kakor ima Narodnoosvobodilna borba svoje posebnosti in specifične forme razvoja, tako ima tudi razvoj naše Armade svoje posebnosti, po katerih se razlikuje
od vseh drugih narodnorevolucionarnih
armad.
Prva posebnost: Naša ljudska armada se je razvila iz partizanske vojne, ki predstavlja formo ljudskega upora proti okupatorju in njegovim pomagačem. Svoječasno je postajala celo zmešnjava pojmov o možnosti borbe proti fašističnim okupatorjem, kakor tudi o formah skozi katere je potrebno voditi to borbo. Nekateri so bili mnenja, da je o-snovna forma borbe delavskega razreda pod pogoji fašistične okupacije, edino le borba v mestih skozi štrajke, demonstracije, sabotaže in diverzije, a ne partizanska vojna, ker bi ta prišla v obzir samo kot pomožna forma borbe in da se partizanska vojna ne more voditi pod takimi pogoji kot je fašistična okupacija zemlje. Tako mišljenje je bilo rezultat podcenjevanja vloge naše vasi v tej borbi in nepravilnega pojmovanja o značaju vojne proti okupatorju, kakor tud, podcenjevanje vloge Sovjetske Zveze, kot nosilke osvobodilne borbe vseh podjarmljenih narodov in pomanjkanje vere v moč ljudskih mas.
Koliko je tako mišljenje neosnovano nam najbolje pričajo rezultati Narodnoosvobodilne borbe in vse pridobitve katere je naše ljudstvo izvojevalo skozi borbo z orožjem, organizirajoč ljudski upor. Taka mišVenja so v državah, katere so okupirali fašisti, dovedla do tega, da je delavstvo zadržano v mestih, da so Partijska vodstva ravno tako ostala v mestih in da se je partizanska vojna razvijala spontano, praktično ob-rezglavljeno.
Pri nas ni prišlo do tega. ker je naša Komunistična Partija bila edina politična sila, ki je v teh usodnih dneh ostala z ljudstvom, Partijo katero je vodil CK s tovarišem Titom na čelu, katera je od prvega dne svojega obstoja vodila uporno borbo za najosnovnejše pravice svojega ljudstva. KPJ se je s popolno zavestjo svoje zgodovinske odgovornosti postavila na čelo svojega ljudstva v borbi za nacionalni obstanek in svobodo. Ona je bila pripravljena, da to nalogo izvrši, ker je pred samo okupacijo zrasla v veliko politično silo, organizacijsko urejeno, ki je v svojih vrstah imela najbolj preizkušene in zemlji najbolj vdane sinove ljudstva, kateri so z njim bili čvrsto povezani.
Da bi uspešno organizirala oborožen upor proti okupatorju in narodnim izdajalcem, je Partija započela odločno borbo za ostvar-jenje široke fronte rodoljubov, brez obzira na versko, narodnostno, politično in spci-alno pripadnost in to fronto je uvajala v borbo proti okupatorju, vse od malih diverzantskih akcij, do masovne oborožene bor-
be. Da je možno voditi borbo z orožjem pod najtežjimi pogoji fašistične okupacije, to je vojno — politično vodstvo praktično dokazalo s tem, da je uspelo organiz rati borbo z orožjem proti mnogo močnejšemu sovražniku. Vodstvo budskega upora s tov. Titom na čelu je praktično dokazalo, da je možno uspešno organizirati partizansko vojno kot formo ljudskega upora proti okupatorju.
Praksa naše borbe je pokazala, da se masovni partizanski pokret, ki je v ozki zvezi z ljudskimi masami, lahko razvije na kakršnem koli terenu brez ozira na okupacijo, da se iz tega pokreta lahko razvije in izgradi regularna armada, sposobna da vodi operacije večjih obsegov m da borbo dovede do kraja, t. j. do uspešnega konca.
V prvih dneh borbe so Partizanski odredi dosegli značajne uspehe. Osvobojeni so večji predeli v Srbiji, Bosni in drugih krajih, kateri so omogočili popolnjevanie obredov 7. novimi borci. No. izkustvo je pokazalo. da Partizanski odredi kot taki, ker so vezani za odrejen predel ozemlja, niso v stanju da odbijajo neprestane koncentrične napade sovražnika in pokazala se je P1?* treba borbe na nov način. Zaradi tega je Vrhovni Štab s tovarišem Titom na čelu odločil, da se formirajo pokretne edinice. katere bodo skuono z odredi imele možnost, da uspešno vodijo borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. Tako je bila 22. decembra 1941. leta osnovana Prva Proletarska Brigada, a takoj po tem večje število drugih brigad. To so bile prve regularne edinice naše Armade, katere so v daljnem razvoju naše Armade in Narodnosvob odilne borbe odigrale zelo vidno vlogo.
Iz tega se vidi, da je vodstvo našega ljudskega upora pravočasno predvzelo vse potrebne organizacijske mere, ki so odgovarjale momentanim situacijam, a te mere so vplivale na še večji razmah osvobodilne borbe in jačenje naših borbenih moči.
Koliko se je povečala udarna moč divizij in korpusov naše osvobodilne vojske in koliko se je povečal ofenzivni duh. se najbolje vidi iz rezultatov IV. sovražne ofenzive, kjer so naše edinice izvojevalc veliko zmago nad 120000 dobro oboroženih vojakov, kolikor jih je sodelovalo v tej ofenzivi. Tako je naša vojska s svojimi voditelji, ki so vznikli iz vrst delavcev in kmetov, od-gajali se in prekaljevali skozi surovo borbo, da nog potolkla proslavljene hitlerieve in Musolinijeve generale in vse komandante in vojne »eksperte« Draže Mihailoviča, katerim je on lično poveljeval. Po teh zmagah je porastel ugled naše vojske pri zaveznikih in v celem demokratskem svetu. Temu je kmalu sledil prihod zavezniških vojnih misij, nakar je začela prihajati naš-"m enotam obilnejša pomoč v orožju, sanitetnem materialu in drugih potrebščinah za vodstvo vojne. Neuspeli poizkus, da se uniči naša glavnina v V. ofenzivi je še bolj učvrstil položaj naše vojske, kakor doma, tako tudi v inozemstvu.
! Naša zemlja je bila za časa vojne surovo bojno polje in na svojih frontah je vezala koncem leta 1941 350 000 italijanskih in 100 000 nemških vojakov, koncem leta 1942 je bilo v naši zemlji 450.000 Italijanov in 150 000 Nemcev. Naša vojska, ne sama, da z lastnimi močmi čisti svojo zemljo od okupatorjev. temveč se pojavlja kot resen zaveznik, zavezniškim armadam, za končni obračun z fašistično Nemčijo, Z osvoboditvijo Beograda pa nastopa nova perioda v naši Osvobodilni borbi. Oslanjajoč se na bratsko RdeSfi Armado, naša voiska organizira stra-I legijsko fronto, kar zahteva tudi nove or-i ganizaci'ske izmene — formiranje poedinvh armad. S tem se tudi končuje proces reorganizacije naše vojske.
O velikem deležu in doprinosu, ki so ga dali naši narodi in njihova vojska v borbi proti fašističnim osvajačem, pričajo sledeče številke:	450.000 ubitih ' sovražnikov
, vojakov in oficirjev, uničenih in poškodovanih 4630 topov, 13.396 strojnic, 519000 pušk, 7150 minometov, 309 avionov, 928 i tankov, 20.000 motornih vozil, 2000 vago-
Maršal Tito med našim ljudstvom v Sv. Petru pod Sv. gorami
25. novembra ob tri četrt na osem je pred šolskim poslopjem pionirski odred »Edvarda Kardelja« imel redni pionirski zbor, Nenadoma se pred njimi ustavi vrsta osebnih avtomobilov. Pionirji obstrelijo in nestrpno opazujeo, Id' bo i; stopil? Bil i--sam maršal Tito! Nekateri so ga spoznali, drugi pa so spraševali: Kaj je res to maršal Tito? Kaj je to tisti, ki je premagal Nemce? Ganljivi so bili ti prizori. Sreča — videti svojega voditelja — se je čitala iz drobnih svetlih oči naših otrok.
Maršal Tito stopi med pionirje in vprašuje: »Kako se učijo, če jih kaj zebe, koliko so stari? Vsi srečni in presenečeni jasno in razločno odgovarjajo.
Po razgovoru je marsai "1 ,to ogledal šolsko poslopje, ki je bilo med vojno izropano, zato so od petih učilnic uporabne le še tri. Iudi zgradba sama 't pot, ebna popravda Uvidel je potrebo in daroval 100 tisoč din ir rekel:	»fJekaj uporabi tt za poprav.lo
šole, za ostali znesek pa kupite nekaj mojim pionirjem!«
Pred odhodom se je razgovarjal še z vaščani in za vsakega našel prijazno besedo.
Med burnim ploskanjem in vzklikanjem našemu ljubljenemu voditelju maršalu Titu in ljudski oblasti je zapuščal Sv. Peter in se odpeljal proti njegovemu rojstnemu kraju Kumrovcu. Marsikomu so bile od sreče solzne oči.
Ta dan je bil za vaščane in še posebno za pionirje najpomembnejši v življenju. Obisk maršala Tita v Sv. Petru nam dokazuje velikansko razliko v odnosu do svojega naroda prejšnjih kapitalističnih vladarjev od današnje, ki je resnična ljudska, za katero ■smo se borili mi vsi. Kdajkoli poprej, bi vedel kdo povedati, da bi se kralji razgo-varjali s preprostimi ljudmi in kdo bi poprej kdaj upal stopiti pred svojega voditelja in se tako razgov-irjati z mim ter mu potožil svoje p Vrcbe, kakor ■ je bi! ravno primer v Sv. Petru. S tem so dokazali zaupanje velikemu voditelju maršalu Titu in naši ljudski oblasti.
nov in uničenih 2100 cestnih mostov. Naša Armada se je častno oddolžila svojemu ljudstvu in izpolnila naloge, katere je pred njo postavilo ljudstvo in njen Vrhovni Komandant.
Velik je tudi politični delež naših narodov in naše Armade v borbi proti fašizmu. Naša zemlja je pokazala vsem podjarmlje- -nim zemljam Evrope, da se do svobode pride samo z orožjem in krvavo borbo proti okupatorju. Mnogi narodi so koristili bogate izkušnje naše borbe, v vojnem, poli- i tičnem in organizacijskem pogledu, a s tem so naši narodi, pod vodstvom Kcmunirtič-ne Partije, veliko pomagali v obči borbi proti fašizmu in imperializmu.
Kateri so osnovni izvori, ki so dajali našemu ljudstvu neizmerno moč, odločnost in izdržljivost v najtežjih urah osvobodilne
borbe? Visoka narodna zavest, rodoljubje in globoka isk-eoa težnja za vsem kar :e svobodnega in progresivnega. Naše ljudstvo je spoznalo in razumelo vso resnico zgodovinskih dogodkov. Koristeč zgodovinska izkustva, je ljudstvo sprevidelo, da je borba proti okupatorju pravična stvar, katera mora zmagati. Čvrsta vera naših borcev v nepremagljivost Rdeče Armade in moč socialistične zemlje, katera se je nahajala na čelu antihitlerjevske koalicije, je krepila vero našega ljudstva v upravičenost iaše borbe.
Oborožen odpor našega ljudstva ja poleg borbe za nacionalno neodvisnost vseboval tudi vse elemente borbe proti staremu reakcionarnemu društvenemu redu, za novo oblast. Naša Armada je odigrala značajno vlogo v izvedbi ljudske revolucije — v reše-(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako je naše ljudstvo praznovalo
29. november
Proglasife' udarnikov in racionalizatorjev v okrajni tovarni pohištva v Brežicah
Ob peti obletnici II. zasedanja AVNOJ-a so v okrajni tovarni pohištva v Brežicah proglasili prve udarnike in racionaliza-torje. Slavnost se je vršila v prostorih tovarne in jo je otvoril ravnatelj tovarne tov. Cvelbar, ki je pozdravil vse navzoče, v kratkih in jedrnatih besedah poudaril pomen slovesnosti. Prikazal je razvoj tovarne od svojega početka pa do danes.
Po končanem govoru je prečital pohvalna pisma. Prvi je pristopil novator Planinc Anton, krepko stisnil desnico tov. ravnatelju, ki mu je čestital in ga pozval, da naj še v bodoče dela z istim elanom, ter nagradil z 2000 din. Za njim je pristopil novator Hribar Karel, ki je tudi dobil pohvalno pismo in nagrado 2000 din. Nato so bili pohvaljeni in nagrajeni s 500 din še tovariši: Strnad Martin, Glogušek Milan, Veble Franc, Zorko Anton in Ger-jevič Jože.
Vsi naši delovni kolektivi po tovarnah, rudnikih so s svojim delom odgovorili na vse lažne klevete in izmišljotine, da je ljudska oblast bila in ostane za vedno v rokah delavskega razreda.
Pred zaključkom je ravnatelj pozval ves delovni kolektiv, da pristopi na pomoč
stavkujočim francoskim rudarjem ter tako s prostovoljnimi prispevki pomaga delovnemu ljudstvu Francije zrušiti oblast domačega in tujega imperialističnega gospodarstva.
V imenu nagrajenih in pohvaljenih se je zahvalil Planinc Anton.
j
| V rudniku Senovo imajo dvakratne udarnike
Ob priliki proslave 29. novembra, so tudi v rudniku Senovo proglasili udarnike. Izmed 28 udarnikov je bilo 8 udarnikov, ki so že dvakratni udarniki, in ti so: Strnad Ivan, Štajnar Ivan, Žarn Karl, Lunder Jože, Kerbšek Ivan, Kampuš Ivan, Ce-rovšek Anton Drstvenšek Jože. Enkratni udarniki, pa so: Šoln Ivan, Zemljak Stane, Zvar Franc, Kozlo Ignac, Kozole Jože, Lužar Anton, Medvešček Anton, Romih Ivan, Kozin Karl, Kopina Franc, Kartoš Anton, Klas Anton, Ferlin Ignac,, Gobec Franc, Druškovič Stane, Sajevec Alojz,
! Sanda Alojz, Bizjak Anton, Sotošek Ivan, Brli Milan.
Vinogradniški udarniki
Dobre tri mesece je minulo, od kar smo v našem okraju proglasili prve kmete-udarnike, borce za višji hektarski donos. Danes pa z zadovoljstvom ugotavljamo uspeh te proglasitve, ker se tem tovarišem pridružujejo še novi. Na vinarskem kongresu v Brežicah so bili proglašeni naši najboljši vinogradniki-udarniki in pohvaljeni. Izkazali so se kot najboljši obdelovalci svojih vinogradov in dobri sodelovale! pri zadrugah. Dosegli so kljub letošnjim slabim vinarskim pogojem 40—100 hi vina na hektar z 10 do 14 maliganov alkohola, zato je bilo pet proglašenih za udarnike, 9 pa pohvaljenih. Za udarnike so bili proglašeni naslednji: Rozman Jože, Libna 14, KLO Stari grad, bivši vini-
čar, sedaj opravlja vinograd KLO Stan grad, Urek Ivan, Dramlje 1, KLO Stara vas pri Bizeljskem, Barbič Janez, Hra-stek 12, KLO Šutna, Colarič Alojz, mali kmet, Dol, KLO Sutna, Kene Alojz, Pavlova vas, KLO Pišece. Pohvaljeni so bili: Petrišič Antonija Bizeljska vas, KLO Bi-zeljsko, Iljaž Jože, Gor. Sušica 55, KLO j Bizeljsko, Šepetave Andrej, mali kmeti, j Stara vas pri Bizeljskem, Lupšina Ivan, 1 mali kmet, Stara vas pri Bizeljskem, KLO , Sta^a vas, Zagmajster Alojz, mali kmet. Orešje, KLO Bizeljsko, Slovenc N., Sromlje, Unetič Franc, Brezovica, KLO Šutna, Kodrič Franc, mali kmet, Stojanski vrh, KLO Mala Pirošica, Kovačič Avgust, mali kmet, Zg. Sušica, KLO Bizeljsko.
Udarne brigade ,,Celuloze" na Vidmu
»Kako? — 44 proizvodnih delovnih brigad, praviš?«
»Da!« je pritrdil tovariš Milan, »imeli smo jih prvotno 41, a pri ponovnem pregledu smo na predlog varnih delavcev ustanovili še tri. Tudi 1 štab teh brigad imamo sedaj več. Namreč delavci so dejali, da je delo brigad v kalorični centrali tako ločeno od ostalih del, da bo bolje, akn bodo povezane v svojem štabu brigad in sedaj imamo skupaj 8 štabov, ki so povezani v en štab vseh proizvodnih delovnih brigad.«
»In komandant tega štaba si torej Ti?« ga pogleda vprašujoče.
Kakor da mu nekaj ni povšeii, mi je odgovoril: »Izbrali so me!« a nadaljeval je že bolj sproščeno: »Sedaj me pa stvar kar ne-
kako privlačuje, saj je konec koncev zanimiva . . ni vrag, da ne bi uspeli, sai imamo že sedaj dve »udarni« brigadi. pa kaj bi to . . ,«
»Ne, ne,« mu poženem v besedo, »ravno to me zanima In način Vašega dela, kako ste si zamislili, po katerem podjetju ste posneli?«
Rahlo nasmejan je začel s povdarkom odgovarjati:
»Posnemali? — Da in ne! — P.-iučevaii smo sisteme raznih podjetij, toda ne vem, aH se mi s»mo tako zdi, ali bo to tudi držalo, vsi dosedaj ustanovljeni sistemi bri-gadnega dela našim pogojem povsem ne odgovarjajo.«
»Kako pa,« ga zopet prekinem, »ma. ste
(Nadaljevanje s 1. strani) vanju vprašanja oblasti. Naši borci in voditelji so aktivno sodelovali v formiranju ljudske oblasti po vaseh in mestih, dajoč ji potrebno pomoč, da se je lahko vzdignila na stopnjo resnične 1’udske oblasti, kar ie še bolj povezalo rodoljubne ljudske mase s pozicijami osvobodilne borbe.
Pod vodstvom KPJ so naši narodi skozi borbo ustvarili osnovno zalogo svojih uspehov in zmag, nerazdorno bratstvo in edin-stvo, katero je s krvjo zacementirano. Naša armada je vzklila iz globine ljudskih mas. V njene vrste je ljudstVo vzidalo vse, kar je -imelo: svoje trpljenje in maščevanje, svojo kri in življenja svojih najdražjih. Zaradi tega je naša Armada od samega početka, resničen odraz osvobodilnih stremljenj svojega ljudstva in postala je njegovo najmočnejše orožje v borbi za nacionalno in socialno osvoboditev. Njeni voditelji so rekrutirani iz najglobljih ljudskih mas in oni so tekom vojne neštetokrat pokazali svojo sposobnost in vdanost interesom svojega ljud-
Kot je v teku vojne naša osvobodilna borba dala Armadi resničen antifašističen značaj, tako današnja društveno ekonomska stvarnost naše nove države odreja značaj naše Armade, ki je zrasla v močno in anti-imperialistično silo. pripravljeno, da obrani nacionalno neodvisnost in miren nemoten tok izgradnje socializma v naši zemlji in igra danes važno vlogo v učvrščevanju miru in demokracije v svetu.
Nova društveno ekonomska realnost pri nas, mnogo vpliva na okrepitev in razvoj naše Armade, ker je kot obče ljudska posest, s celokupnimi svojimi proizvodnimi sredstvi omogočila popolnejšo obskrbo naše Armade. Z ustvaritvijo petletke se daje možnost izgradnje naše materialne osnove
za njeno izpopolnjevanje. To bo naši Armadi omogočilo, da bo vedno in v dovoljni količini opremljena z novejšo vojno tehniko. Zaradi tega, vsak uspeh v ekonomski iz-g-adnii naše zemlje, pomeni tudi jačanje naše obrambne moči.
Nasproti težnjam imperialističnih držav, da izzovejo novo vojno, je naša Armada veren čuvar miroljubne politike naše zemlje. Taka zunanja politika naše zemlje izhaja iz vsebine naše ljudske države. Nase ljudstvo je krvno zainteresirano za učvršče-nje miru na svetu, ker je to eden od glavnih pogojev za mirno izgradnjo socializma v naši zemlji. Naši narodi so z ogromnimi žrtvami ustvarili svojo Armado, ne za to, da bi napadali in podjarmljali druge zemlje, nego da bi zaščitili svojo svobodo, mir in nacionalno neodvisnost. Zaradi tega z velikim elanom dela na vsestranskem ja-čanju obrambne moči svoje zemlje, čvrsto verujoč, da Armada nikdar ne bo izneverila interese svojega ljudstva.
Gledajoč na naloge, ki se postavljajo pied našo Armado in naioge, ki se postavljajo pred delovnim ljudstvom naše zemlje, ne more biti razlike in razdvojenosti, kajti mi vsi, delovni ljudje kakor na vasi in v tovarni, tako v Armiji, predstavljamo veliko armado delovnega ljudstva, ki izvršuje zadane naloge in vodimo borbo za izgradnjo socializma v naši državi — borbo za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva, do končne zmage.
Naj živi Jugoslovanska Armada — verni čuvar ljudskih interesov in močan zaščitnik naše domovine!
Naj živi nien tvorec in učitelj maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito!
Major
Peter Lukič
Na Raki je zasvetila elektrika
Državni praznik, 29. november, ima tudi za Račane velik pomen, kajti na Raki je zasvetila električna luč. Seveda pri tem je bilo mnogo vloženega truda in težkega dela. Začeli so brez sredstev, a so si pomagali tako, da so šli nabirat od hiše do hiše in so nabrali 80.000 din. Najbolj sta se izkazali Raka, ki je dala 19.000 din in Ardro, ki je dalo 6.500 din. S temi prispevki se je postavila transformacijska postaja in daljnovod, drogovi, kopanje jam in d™ugo je bilo opravljeno s prostovoljnim delom, ki šteje 8.920 prostovoljnih ur deia in 1935 ur voženj. Tedaj pa je ljud-
ska oblast videla naše napore in dobro voljo ter nam prispevala 800.000 din, a OLO Krško 221.950 din. Ze’o požrtvovalno so delali tudi delavci DES-a, ki so si zadali obvezo, da bo za državni praznik, 29. novembra, zasvetila na Raki električna luč.
Graje vredno pa je, da prebivalci Rake niso razumeli potrebe razsvetljave v šoli, kjer se vršijo razni sestanki in predavanja.
S tem, da je uresničena dolgoletna želja, a ni mogla priti do izpolnitve v stari Jugoslaviji, se imajo Račani zahvaliti novi ljudski oblasti in pravilnemu razumevanju medsebojne pomoči.
upeljali pri vas zopet kaj novega9 Res, zanimivo!«
»Ne vem, kako na: ti odgovorim, da me boš razumel? . . . kot da se boji, da ga ne prekinem je zamahnil z roko in n idaljeval-
-Namreč, mi smo zajeli v ta sistem dela ves obrat, kar žal Ji sedaj nisnu. imeli prilike nikjer posnemati. . . pri nas imajo pa tudi nameščenci in pomožno osebic svoje brigade. V začetku smo imeli razne pomisleke, a sedaj ... ne. Saj medtem, ko bo ta sistem dela v obratu preko posvetovan;, ■ nudil boljši pregled nad delom, poživel socialistično tekmovanje, dvignil proizvodnost dela ter še bolj razvijal racionalizatpr-stvo, novatorstvo in udarništvo, tudi ostale tako rekoč »neproduktivne« brigade, lahko v marsičem tekmujejo in izboljšajo svoje delo. Prav vsi bomo tekmovali — kajti mi j vsi delamo za en in isti, skupen ciij — za socializem.« .Svoj oster pogled je uprl ne- j kam v daljavo.
»Tako je prav, toda prej si mi omenil neke »udarne« brigade? . . .« sem ga z zanimanjem vprašal.
»S kor o sem pozabil. Veš pri nas je tako. Po končanem prvomajskem tekm- vaniu stepamo v novembrsko, da pa to ne bi posla’a preveč enolično, ga proti koncu, tako kakšne tri mesece še bolj poživimo. No in letos je bilo posebno živahno. — Kako tudi ne. saj smo ravno v tem času uvajali bri-gadni sistem dela. Ne mislim posebej hvaliti dobrih lastnosti naših brigadirjev, saj danes velja to za vsakega količkaj zavednega in pošetnega državljana. Biti pri delu vesten in zalagati se, to je naša dolžnost. Ako ne bomo danes, ko delamo zase, ko gradimo sebi boljšo in srečnejšo bodočnost, kdaj pa potem? Toda, za izredne podvige in uspehe moramo dajati zaslužena priznanja.«
Pogledal me je, kot bi hotel uganiti moje misli, nato s stopnujočim glasom nadalje-val:	j
»Ko smo letos zaključevali novembrsko tekmovanje, smo razmišljali. . . lani smo j proslavili 29. november z delom, letošnji j prvi maj tudi... ali ni bilo to za naše da- j n a š n; e prilike najlepša počastitev pete ob- | letnice ustanovitve nove socialistične Ju-goslavve? — Da — delali bomo! Samo to \ delo mora biti še bolj organizirano — masovno! Ali bomo dosegli uspeh? Smo se dalje spraševali. — Kako da ne, moramo, j saj imamo vendar brigadn:	način deia v j
kateiega je vk hecen ves delovni kolektiv, i Preko brigadirjev naj se sprovede akcija!
In res, obveza je bila sprejeta. Uspeh tega j dela je pa prekoračil vsa naša pričakovanja.
Umolknil je — se zamislil ter zopet po- J vzel besedo.	|
»Obrat je delal ves dan nemoteno. Poleg tega se je pa udeležilo še 118 prostovoljcev udarniškega dela, ki so na raznih dePh, kot:	odkladanje pomanjkljivosti nri
higijensko tehnični zaščiti dela v obratu, zasipavanje novega odvodnega kanala popravilo ceste, zavarovanje gradbenega materiala pri zadružnem domu pred uničevanjem preko zime itd. opravili skupno 673
prostovoljnih ur v povprečni vrednosti 9555,— dinarjev.«
Že sem hotel spregovoriti besedo, pa me je prehitel:
»Ob 14. uri smo se pa zbrali, da izrečemo zasluženo priznanje najboljših ob zaključku novembrskega tekmovanja,« začel je naštevati:
»Brigada št. 43 na lesnem prostoru ie skozi tri mesece presegala svojo normo za 92.5 odstotkov ter je bila proglašena za »udarno«. Dobila je naslov po odgovornem brigadirju, dvakratnem udarniku »Blatnie Ivanu«. Iz iste brigade so bili proglašeni za »udarnike« delavci:	Blatnik Ivan, Perner
Vinko, Dornik Vinko in Pavlinič Vinko, ker so presegali normo skozi tri mesece za 95 odstotkov.
Brigada št. 1. v lesočistilnici je presegala svojo normo skozi tri mesece za 32.6 odstotkov, vsled česar je bila proglašena za »udarno« ter prejela naziv po odgovornem brigadirju »Jelovšek Alojzu«. Iz iste brigade so bili istočasno proglašeni sledeči »udarniki«; Jelovšek Alojz, Kranjc Rudolf in Bogovič Vinko, ker so presegli svojo normo za 35 odstotkov.
Poleg teh so bili proglašeni za udarnike še naslednji delavci iz raznih brigad: Kranjc Alojz. Sraka Karl, Lekše Franc, Božič Jože, Bogovič Alojz II. Meglič Alojz, Anžur Franc in Zupančič Franc, ker so skozi tri mesece presegali svojo normo za 35 odstotkov, a nekateri celo za 50 odstotkov. S tem je bilo proglašenih 16 udarnikov. Vsi proglašeni udarniki so si častne nazive zasluženo priborili z res izredno vestnim, požrtvovalnim in vztrajnim delom, s stremljenjem za dvigom strokovne sposobno-1;, s pravilnim razumevanjem do dela, »vajo revolucionarnostjo in uspehi v organizaciji dela kot razvijanju socialističnega tekmovanja s pravilnim odnosom do delovne discipline in nesebičnimi interesi do s topnosti.
Ob otvoritvi nove šole v Koprivnici
Na naš največji državni praznik, 29. novembra, se je vršila v Koprivnici, KLO Vel. Kamen, prisrčna in pomembna slavnost, otvorili so obnovljeno, med okupacijo požgano šolo. Od vseh strani se je zgrnilo naše delovno ljudstvo, prišli so tudi delavci in pionirji, ki so izkazali vsem, ki so pomagali k izgradnji šole svojo hvaležnost s tem, da so priredili prav l^po akademijo, pomagali so jim pa tudi pionirji iz Podsrede.
Vse navzoče je pozdravila tovarišica iz Podsrede in se pri tem spominjala vseh onih, ki so s voj im delom pripomogli k izgradnji šole, omenila požrtvovalnost učiteljev, ni pa pozabila na prosveto, ki je prispevala za šolo 860 tisoč dinarjev. Saj so na šoti sedaj zgotovljene tri učilnice in sta dve najmoderneje opremljeni.
Z otvoritvijo so Koprivničani doprinesli najlepši, čeprav težek delež velikemu prazniku.
Vse maso-une organizacije sodelujte in pripravljajte k novoletni jelki
Novoletno jelko bomo priredili v vseh kra'ih. kjer so dane možnosti za izvedbo. Smisel novoletne jelke je v tem, da s to prireditvijo družba kot celota izrazi zaupanje, svojo ljubezen in skrb do mlajšega rodu. Ta otroški praznik naj se priredi z veseljem in zabavo, ki jo nudi otroku za vzpodbudo k nadaljnjemu učenju in delu.
Novo leto dobiva kot praznik v času petletke vse večji pomen. To je dan, ko praznujejo delovni kolektivi svoje delovne zmage v preteklem letu. ko z veseliem stopajo v novo leto petletke. Ta občutek povezanosti vsega delovnega življenja, naj vzbuja pri otroku tudi novoletna jelka.
Prireditev novoletne jelke bo uspela, če ne bo vse delo slonelo na ramah nekaj posameznikov, ampak bodo zaj'ete v pripravo vse naše masovne organizacije. Takoj naj skličejo Krajevno ljudsko-prosvetno sejo, na katero naj povabijo zastopnike vseh množičnih organizacij, zadrug, podjetij ic' se pogovorijo o možnostih izvedbe priredi' ve Praznovanje mora zajeti vse otroke do-tičnega kraja. Treba je upoštevati krajevne prilike (število otrok, prostor, ki bo na razpolago). Podrobna navodila za novoletne jelke bodo prejeli vsi KLPS.
Poziva se vse masovne organizacije, da sodelujejo in prispevajo k novoletni jelki.
Tovarna „Celuloza" Videm
je izpolnila letni proizvodni in finančni P-an v lesovini 30 dni pred rokom
Novo zgrajena lesobrusilnica za mehanično predelavo lesa je bila spuščena v obrat poleti 1947. Že v samem začetku obratovanja so se pokazale razne pomanjkljivosti, zaradi česar nikakor ni bilo mogoče doseči tiste višine v proizvodnji kot je bila po tehničnih podatkih zamišljena. Kljub nenehnemu opazovanju in večkratnim različnim poizkusom ni prišlo do vidnejših uspehov. Kmalu se je opazilo, da je eden izmed glavnih vzrokov neuspeha tudi v pomanjkanju kvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev te stroke s specializacijo v lesovini. Sicer sta končala dva smenska delovodja 3 tedenski tečaj, a tretji celo šestmesečnega. Kljub temu se je pa ugotovilo, da jih manjkajoča praksa resno ovira pri dosegi zaželjenih uspehov. Zaradi tega tudi proizvodni plan za leto 1947 ni bil izpolnjen.
V letu 1948 je bila proučevanju leso-brusilnice posvečena posebna pažnja. Proizvodni plan je z ozirom na tehnične zmogljivosti strojev postavljen 38,04 odst. nad dosegajočo produkcijo v letu 1947. Zato je bil v mesecu januarju dosežen komaj 67 odst., a v mesecu februarju 88 odst. Sedaj se je že pokazalo, da edino tehnični nedostatki ovirajo doseganje plana. Zato je Generalna direkcija na predlog uprave podjetja v mesecu marcu poslala .iz vevške papirnice mojstra lesobrusilnice Šir-
učevanju lesobrusilnice. Ker voda za izpiranje klobučevin in cevi ni odgovarjala, povzročala v ceveh alge in krajšala življenjsko dobo klobučevin, so sedaj napeljali svežo vodo iz Save ter s tem izboljšali izpiranje zopet za ca. 80 odst. Zaradi vseh že omenjenih in ostalih izboljšav obrata je uprava podjetja imela priliko beležiti poleg dviga produkcije še druge uspehe. Pozdravljen je bil predlog tovariša Anžiča, mojstra lesobrusilnice, da se lahko zniža delovna sila za 6 oseb, kajti s tem je bila znižana režija za izdelavo lesovine za cca 230 000 din letno. Začelo se je redno preseganje proizvodnega plana, ki je dvignilo delovni polet in poživelo socialistično tekmovanje. Meseca maja je bil plan dosežen 125, junija 149, julija 119, avgusta 134, septembra 106 odstotkov, oktobra kljub daljši reparaturi in stalnim motnjam kot pomanjkanju električne energije z 80 odst., a novembra 137 odst. S tem je bila tudi borba za izvršitev letnega proizvodnega in finančnega plana v lesovini končana, kajti 1. novembra je lesobrusilnica častno izpolnila svojo obvezo.
Na podlagi strojnih in tehničnih izboljšav, izredne požrtvovalnosti in zalaganja delavcev ne samo v dviganju proizvodnosti dela, temveč tudi v osebnem strokovnem dviganju, je bilo mogoče dvigniti kvantiteto produkcije lesovine za 69.24 odstotkov nad doseganjem v letu 1947., kar je tudi v polni meri omogočilo predčasno izpo’nitev letnega proizvodnega plana. Značilno pri tem je tudi to, da kljub tako vidnemu izboljšanju kvantitete, tudi produkcija lesovine ni ves čas niti najmanj trpela.
Za dosego vseh teh uspehov gre v veliki meri zasluga in priznanje tov. Anži-ču Martinu, kot mojstru lesobrusilnice, ki je s samoiniciativo in lastno sposobnostjo dosegel lepe uspehe v izboljšanju organizacije dela ter izrednim zalaganjem in požrtvovalnostjo znal zainteresirati vse delavce na doseganju plana. Poleg njega so se zelo dobro izkazali še naslednji delavci, ki tudi zaslužijo pohvalo in vse priznanje za svoje vestno in vztrajno delo: Fer1in A’oiz in Zorko Maks kot brusilca lesa, Medved Lidija, Črnoga Rozi, Rihli Marija in Drstvenšek Milena kot odjemalke lesovine pri izžemalnem stroju, Gelb Emil kot delavec v skladišču lesovine in Klinec Dušan kot smenski delovodja. Zelo pohvalno se je pokazal tudi tov. Zupan Mišo kot smenski delovodja, ki je pred kra'kim časom zaradi bolezni prevzel dmgo dolžnost. Enako gre tudi vsem ostalim delavcem v lesobrusilnici zaslužena pohvala.
Okrajna predvolilna konferenca
pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ
celj Antona, da prouči stanje ter na podlagi dobljenih izkušenj v Vevčah, odkloni obstoječe nedostatke. In res je na pod’agi krajšega proučevanja že po nekaj poizkusih dosegel prve uspehe. Z znižanjem »bratov pri prebiralcih iz 400 na 230 in zamenjavi sit premera 1,2 mm" s siti premera 0 8 mm je uspel zvišati produkcijo za 3.500 do 4.000 kg dnevno. Tudi proizvodni plan je bil v mesecu marcu prvič dosežen po njegovi zaslugi s 107 odst. Medtem ko je nakazal še nekaj koristnih izboljšav, ga je generalna direkcija zopet odpoklicala. V mesecu aprilu so smenski delovodje sami nadaljevali delo, ki ga je pričel tov. Šircelj. Zamenjana je bila snovna črpalka z močnejšo, ki je izčrpala iz snovne jame 30 odst. snovi več kot prej1, jasne je, da se je tudi s tem dvignila produkcija. Montirana je bila dalje nova črpalka, katere prej ni bilo, za izpiranje klobučevin in cevi. Ker je bilo do tedaj potrebno klobučevine po 2 do 3 krat v času življenjske dobe jemati iz stroja zaradi izpiranja, so bili z novim načinom odstranjeni vsi zastoji, ker se klobučevine sedaj izpirajo med obratovanjem na samem stroju. Pranje je bilo s tem torej izboljšano za sto odstotkov. Isto velja za pranje cevi. V tem mesecu gre posebna zasluga samoiniciativi smenskega delovodje Zupana Mišota. Meseca maja je Generalna direkcija odobrila predlog uprave podjetja ter poslala za lesobrusilnieo stalnega mojstra Anžiča Martina, ki se je z isto vnemo kot prej tov. Šircelj posvetil pro-
V nedelio, dne 28. novembra dopoldne se jp trčila okr-^a predkongresna konferenca SKOJ-a in LMJ, Konference so se udeležili članica OS LMJ, član LMS in predstavniki množičnih organizacij.
Po končanem govoru predsednika OO LMS je sledila diskusija in volitve delegatov za skupni kongres FKOJ-a in LMJ, ki bo 15 decembra 1948 v Beogradu in sicer sledeči:
Pirnat Tilka - članica GO LMJ Medle Franc - predstavnik OO LMJ in sekretar SKOJ-a
Knez Milka - org. sekretar OK SKOJ-a Pomih Fanika - predsednica aktiva v Kopitarni Sevnica
Pred zaključkom konference so delegati sprejeli še naslednje sklepe:
1.	V zvezi z združevanjem SKOJ-evske in mladinske organizacije moramo po vseh aktivih napraviti sledeče:
al Vsi aktiv" nmra'o do 10. decembra temeljito preštudirali projekt štatuta nove organizacije, ob enem pa v zvezi s študijem .štatuta prilagoditi delo mladinskega aktiva posameznim postavkam, ki so v Statutu nakazane.
b) Da bo naša organizacija takoj po kongresu sposobna sprovesti v življenje vse naloge, ki jih bo kongres postavil, je potrebno, da vsi aktivi takoj predvidijo ljudi, ki bi prišli v poštev za člane sekretariatov, predloge morajo aktivi poslati okrajnemu sekretariatu do 20. decembra s krat-
kim življenjepisom in karakteristiko o delu posameznikov v mladinski organizaciji.
d Po vseh aktivih moramo doseči to, da se bodo celotni sekretariati zavedali od-! go vernosti do mladinskega aktiva in da bodo vse naloge kolektivno reševali. V tj namen je potrebno, da imajo sekretariat" vsakih štirinajst dni svoje seje, na katerih se bodo dogovorili o načinih in organiza-j cijskih ukrepih, katere bo aktiv podvzel za izvrševanje planskih nalog vasi. tovarne, j rudnika in šole. Vsak član sekretarijata j s: mora hiti na jasnem kakšna je njegova nalofta, kot mladinskega funkcionarja v aktivu.
j 2. Ker do danes še ni izvršen sklep zadnje konference o razširitvi organizacije, bo okrajni sekretarijat poslal vsem aktivom plan o razrešitvi, do 4. decembra 1948. Aktivi pa so dolžni, da ta plan sprovedejo v življenje do zaključka kongresa.
3.	Mladinska organizacija se mora s podvojeno budnostjo boriti proti vsem sovražnim vplivom na našo mladino, prav posebno pa še proti vsem poizkusom reakcionarne protiljudske duhovščine in pri tem uporabiti ves dokumentarni material za razkrinkavanje.
b) Prav tako pa bomo morali biti v naprei še bolj budni kot do sedaj napram raznim vaškim veljakom, ki skušajo zavirati gospodarski razvoj naše vasi z oviranjem gradnje zadružnih domov, s skrivanjem žita itd. Vsa mladinska vodsrva, kakor tudi celotni mladinski aktivi morajo takoj pre-
gledati in se zanimati pri KLO-jih kako je z razrezom oddaje.
Nujno morajo zahtevati zadostno obremenitev naših kulakov, vseh tistih, ki lahko mnogo več dajejo kot mali kmetje, katere bomo na vsakem koraku zaščitili.
c) Do 20. decembra bomo v našem o-kraju vključili v kmetijske zadruge 2000 kmečke mladine in obenem do istega časa pri vseh kmetijskih zadrugah postavili najboljše mladince, ki bodo pomočniki načelnikov odsekov kmetijskih zadrug.
č) Do 13. decembra bomo v okraju organizirali 15 izobraževalnih tečajev v katere bo vključeno 500 mladine. Prav tako bomo organizirali do istega časa 30 izobraževalnih tečajev.
4.	Mladinske organizacije v vseh tovarnah kakor tudi v rudniku bodo temeljito pregledale vse važnosti in pogoje za postavitev brigadnega sistema dela in v istega vključila čim večji procent mladine.
b) Vso skrb morajo posvetiti vodstva mladinske organizacije med delavskimi aktivi za strokovno' izobraževanje mladine. Poleg vseh tečajev, ki že obstojajo v posameznih podjetjih morajo mladinska vodstva uspeti pri posameznih upravah, da dobijo na razpolago strokovno izobražene delavce, ki bodo "s predavanji prenašali svoje dragocene izkušnje na mlade delavce.
5.	V šolah bodo mladinska vodstva skupno z mladino temeljito preštudirala zaključke VIII. plenuma GO LMS in iste prilagodila prilikam oosameznih šol ter kot take sprovedli v življenje.
6.	Vsi aktivi, ki še niso pričeli s študijem bodo do 15. decembra preštudirali prvo temo, potem pa vsak mesec po dve temi, tako da bodo v zimskih mesecih nadoknadili tisto kar smo zamudili, in na ta način izvršili plan študija, ki je določen od CS
| LMJ
7.	Za razvedrilo in zdravo zabavo bo mladinska organizacija napravila sledeče:
a)	Za Novo leto bomo pripravili v večjih centrih najmanj 4 veselice, na katere bomo povabili mladino tudi oddaljenih aktivov. Izvršili bomo vse potrebno, da se te veselice ne bodo izrodile v pijančevanje in pretepe, gledali bomo, da bo na njih vladala res prava mladinska zabava in to variško razvedrilo.
b)	Skrbeli bomo, da se bo čim več mladine vključilo v strelske družine, fizkul-turne aktive, planinska in avto-moto društva.
c)	Mladinska organizacija bo vodila stalni pregled nad obiskom obvezne pred-vojaške vzgoje in vse tovariše, ki se ne-bodo udeleževali klicala na odgovornost pred organizacijo.
8.	Za izboljšanje dela s pionirsko organizacijo bo dala mladinska organizacija najboljše mladince, ki bodo vodili pionirje. Sezname bodo aktivi poslali do 15. decembra na okraj, kar je nujno da onemogočimo prav vsak poizkus odvajanja naših najmlajših od strani nekaterih protiljudskih duhovnikov od naše pionirske organizacije. Zakaj ti ljudje nimajo prav nobenih moralnih pravic za vzgajanje naših pionirjev.
Na kongresni konferenci bomo nagradili najboljše aktive z obljubljenimi nagradami.
Hiiii:i,lii;!i:iii iiii.iiiu i'iiieiiiii mi i miim niiiimiiniii i nun iriiinii ni 111 i,iiiiii|iir'i:iiiii,iiiliiii,ii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii i iiij/m 11 i!i:iiiiirii.i:iiiii:i;iiiii
Zgodovinski razvoj
vinogradništva v Posavju
Pred več kot sto leti je zapel naš največji slovenski pesnik dr. France Prešeren svojo »Zdravljico« s katero nazdravlja kot svoboden duh lepši in socialni kulturni bodočnosti Slovanstva in vsega Slovenstva ®ploh. Nič čudnega, da si je za to zamisel izbral ravno vinsko trto, ki s svojim sokom V?1 °tr°k sonca vedri in jasni človeško srce. Morda je bil to tudi gla/m prvotni povod, ua je začel človek gojiti vinsko trto in da se je končno razvilo vinogradništvo v tako važno gospodarsko panogo, da v mnogih
rajih odločilno vpliva na vse gospodarsko izživljanje. To velja tudi v glavnem za naš krški okraj ki s svojimi 4000 ha vinogradne Površine daje pokrajini vinorodno obeležje m zato je nujno, da v današnjih razmerah, ko stopamo v novo dobo. v dobo socialističnega gospodarstva, posvetimo vse pozornosti razvoju, napredku in preobrazbi našega vinogradništva.
Da nam bodo zamisli naslednjih referatov jasneje doumljive, hočem podati kra-tek zgodovinski pregled razvoja vinogradništva in njegovega vpliva na naše splošno kmetijsko gospodarstvo okraja.
Vinsko trto so prinesli k nam Rimljani, ko so v 4. stoletju današnjega štetja zasedli naše pokrajine. Razumljivo, da so naši stari Slovenci, ko so se ob zaključku preseljevanja narodov 1, 568. naselili v današnjih pokrajinah, nadaljevali z gojenjem trte, seveda ne v današnjem smislu, temveč ta-
kratni razvojni dobi primerno. Tudi v mračnem srednjem veku in temu sledeči novejši srednji dobi ni vinogradništvo mnogo napredovalo. Trte v naših starih vinogradih niso bile zasajene v vrstah po današnjem načinu kajti stari vinogradi niso bili globoko ali pa sploh ne regolani, in vinogradnik ni mogel zasajati trte v skalovje ali trdi lapor, temveč tjakaj, kjer je lahko izkopal jamo za zasad. S trto samo ni imel preveč dela, kajti trte so z vinjeki obrezali, ali bolje rečeno obsekati, poganjke povezati s slamo h kolu, za silo okopali ter brez današnjega škropljenja, žvepljanja. mandanja itd. ča-aali na trgatev. Tudi gnojili niso, ker je bila zemlja še neizčrpana, mnogi so pa bili tudi mnenja, da bi dobilo vino duh po gnoju. Vinograde so večinoma zasajali s potaknjenci, katere so tretje leto pograbili in vinograd je začel dokaj obilno roditi. Naj-obilnejši letini ni bizeljskem področja sta | bili 1. 1835. in 1836, cena vina pa je takrat padla od povprečnih 12 gld za vedro na 3 gld. tako da je marsikateri vinogradnik pri tako zvanem »likofu« in sledeči »furngi« več potrošil, ko je prejel izkupička za vino, Kuprvali so vino tov >rn:ki iz Zagreba, Gorenjske, Savinjske doline in celo Koroške, ali so ga pa tja vozili premožnejši vinogradniki z lastnimi vpregami in sc pri tem dobro zaslužili. Tovorniki so kupovali vino na vedro, vrče in »firklne« ter pri merjenju niso delali sebi v škodi, z uved-
bo novih mer pa se tudi sami kmetje niso mogli hitro sprijazniti ter so celo zložili zabavljivko: »Stara mera, stara vaga, to pozna že vsaka baba — hektoliter, kilogram, tega vraga ne poznam.« Razen tega so pa gospodarsko in kulturno zaostalost vinogradnika izrabljali razni vaški veljaki, katerih imena so ostala v slabem spominu še današnjemu rodu. Dajali so revnim vinogradnikom predujme na trgatev in jim vzeli v jeseni trgatev ali mošt, tako da ie ostal revež zopet brez vina in brez denarja, ali so pa dajali posojila po 120 odstotkov obresti. n. pr. za vsakih 10 gld. je zah‘eval mesečno 1 gld. obresti, katerih itak kmet ni zmogel in mu je konečno oderuh prodal posestvo. Tako so rastli po eni strani posamezni vaški magnati, po drugi strani pa je večina živela rod za rodom v revščini ob odrekanju najnujnejših življenjskih potrebščin. Ravno vsled tega in pa vsled nizkih obdelovalnih stroškov je bilo življenje malega in srednjega vinogradnika neznosno. Popolna katastrofa pa je nastala z nastopom trtne uši, ki se je prvič pojavila v našem okraju leta 1881. na Meslaviče-vem vinogradu v Kapelah, ter se naglo širila na vse strani. V Ptujskem okraju se je pojavila leta 1886, v Goriškem vrhu, v Mariborskem 1. 1888 pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v celjskem leta 1889, v Roginski gorci V šestih letih so bili v takratnem brežiškem okraju uničeni vsi vinogradi. Ljudi se je lotil poplah, malodušneži so opustili vsako delo, posebno še, ker je duhovščina v svoiih pridigah trdila, da je trtna uš božja kazen za pregrehe ljudstva in zato ni čudno, da je n. pr. občinski odbornik v Pišecah, Mihael Varlec izjavljal:
»Vinogradov ne bomo več zasajali, kajti boga ne bodo strahovali.«
Kakor ob drugih katastrofalnih dogodkih v zgodovini, se je tudi sedaj polastil bolj lahkomiselnih ljudi nekak obup, edina tolažba je bila: »Pijmo, dokler je še kaj, saj ga ne bomo kmalu nikdar več.« Morala ljudstva je padala, razpasla se je nedelavnost, pijančevanje, tolovajstva in skrajna beda. Za zatiranje trtne uši je postavila takratna avstrijska oblast posebne komisje — ljudje so jih imenovali »ušivce«, ki jim je bil na čelu strokovni učitelj mariborske vinarske šole Julij Hasel. Te komisije so začele razkuževati napadene vinograde z ogljikovim žveplencem, kar pa seveda ni rodilo uspeha in so vinogradniki temu postopku sledili z nezaupanjem, očiten upor pa je postal, ko so začeli izsekovati in izžigati napadene trte, na katerih je grozdje že dozorevalo. Pričeli so se napadi na posamezne komisije. Najprej je morala pobegniti komisija iz Orešja na Biizeljskem, kjer so jo napadli kmetje s koli in krampi, upor se je širil in ko je bil napaden tudi sam glavni vodja za-•tiralne akcije Hasel, je oblast posegla po prisilnih ukrepih. Orožništvo je bilo ojačeno z nemškim vojaštvom iz Gradca in dne 13. julija 1883 sta bila ustreljena na Sromljah vinogradnika Martin Petan in Vinko Lapuh. Vojaštvo je začelo preiskovati posamezna področja, polovili so nekaj osumljenih ljudi ter jih vklenjene odpeljali v zapore v Cehe. Da je prišlo do tako žalostnih dogodkov, je bilo krivo nesmiselno in nestrokovno delo razkuževalnih komisij, v glavnem pa nemško-nacionalno orientirano urad-ništvo takratne, slovenskemu ljudstvu nenaklonjene avstrijske oblasti. (Se nadaljuje.)
Predkongresna konferenca AFŽ v Krškem
Minulo nedeljo je bila v Krškem okrajna konferenca AFŽ delegatk pred III. kongresom AFŽ Slovenije, ki se bo vršil 12. in 13. decembra v Ljubljani. Konferenca je nakazala politično in organizacijsko delo organizacije vse od osvoboditve pa do danes. V referatih govornikov so bili nakazani uspehi dela in pomanjkljivosti, ki so se pojavile v posameznih organizacijah.
Z razgibano diskusijo so diskutantke poročale o konkretnih primerih s terena, kakor o zadnjih parolah, ki se širijo po vsem okraju, o odvzemu prašičev, podržavljenju posestev in slično. Na vsa ta vprašanja jim je odgovoril tov. sekretar OK KP Kovačič, da vse te parole in preplah ni nič novega, da to ni le slučajno, ker jih slišimo vedno od enih in istih ljudi in v enih in istih krajih, uredbe so pa za ves okraj enake.
Okrajno konferenco AFŽ delegatk je pozdravil pionirski odred »Mice Šlandrove«, in je bil od vseh delegatk prisrčno sprejet.
Po končani diskusiji je konferenca sprejela obsežno resolucijo o nadaljnem delu, razširitvi in utrditvi organizacije.
1.	Vsi odbori AFŽ morajo voditi tesno povezavo s partijsko organizacijo, katera bo nudila vso pomoč pri izvajanju njenih nalog.
2.	Dosledno izvajati linijo AFŽ in pravilno tolmačiti ženam vse klevete držav, ki nam hočejo omajati delovni polet.
3.	Postaviti odbore AFŽ povsod, kjer so že VO GF.
4.	Vprašanje preskrbe bomo rešili le s tem, če se bodo žene vpisale v Kmetijske zadruge in imele tako kot članice pravico do nasvetov in kontrole nad delom v zadrugah.
5.	Žene ne smemo pozabiti, da smo si priborile enakopravnost in da moramo s to pravico aktivno sodelovati v vseh odborih KLO, KZ, OF.
6.	Za uspešno delo organizacije, mora vsak odbor AFŽ sestaviti plan, ga izvajati, in voditi kontrolo nad njim.
7.	Posvetiti več pažnje samoizobrazbi žena tako, da bomo organizirali manjše aktive, na katerih se bomo seznanile o perutni-
narstvu, semenogojstvu, vrtnarstvu, socialnemu vprašanju, pomoči doječi materi in podobno. Izbrati je treba tisto obliko dela, ki je najbolj zainteresirana za dotični kraj. S tem bomo dokazale ženam, ki danes še stojijo ob strani, da je v AFŽ organizaciji prostora in dela za vse žene širom naše domovine.
8.	Odbori AFŽ v industrijskih centrih se naj povežejo s sindikati in marajo takoj pričeti s pripravami za otioške jasli Prav tako je treba pokazati več aktivnosti otroškim posvetovalnicam in jih organizirati tam kjer so najbolj potrebne (Sevnica, bizeljsko).
9.	Posvetiti moramo več pažnje našim o-trokom, ne dopuščajmo jih v vzgojo nemo-ralnežem, kot je bil primer Noč v Krškem. Pokažimo otrokom, da so nam materam naše najdražje, zato jim nudimo vso podporo pri vzgojnem delu pionirske in mladinske organizacije.
10.	Poživeti moramo kul turno-prosvetno delo, kjer bodo tudi žene aktivno sodelovale, (bralni krožki) čitanje dnevnih časopisov, Kmečko in Našo ženo, Naše dela. Sodelujmo pri kulturno umetniških prireditvah in jim nudimo pravilno osnovo. Imeti moramo en cilj, da se le izobražena žena zaveda vseh svojih pravic in da ima vsaka žena pravic ) do izobrazbe. V t.rvi vrsti moramo poskrbeti za scmoizobrazbo in šele potem bomo ,’ahko vzgajale druge, ker vemo, da ves štud j m aeio sloni na osa ,vah n, arksizma-leninizma.
Po sprejeti resoluciji je kandidacijska komisija predlagala kandidatke za III. kongres AFŽ Slovenije in sicer: Pirc Julka, Dolinar Minca, Žugelj Bariča, Frankovič Marija, Šerbec Marica, Burja Fanika, Dimnik Anica, Brinovec Pepca, Pisansky Tončka, Štrukelj Rezka. Tominc Ivanka, Kastelic Ivanka. Golob Olga, Peteršič Tončka, Čuk Fani, Globočnik Mija, Horvat Marija, Kos Mirni, Malešič Franja, Colarič Neža, Štrban Marija, Kalin Ana, Hvalov Marija, Božič Terezija Prus Marija, Simončič Marija.
Želimo, da bi delegatke, ki smo jih izvolile prinesle novih nalog katere bo podal kongres.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllll!lllilllllllllll!lllllll|]l8IIIIIIIIIIIIINIIIIl:ll
(povsod bomo imeli letos
Metno jelko m
JAasovne organi= zacije in starši s k r= bite za obdaritev otrok!
RHirTinBiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiriiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiii!!iiiiiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiinii]inifiiifti[ii!iiiiiiiiiii!inii
Postali so najboljši
(Nadaljevanje)
VI.
Pust, čemem dan, že zaradi tega ni tak, kot so drugi dnevi, posebej pa še zato, ker je bil današnji dan kazenski dan, dan, ko pionirji nimajo svojih rut, ko niso razvili zastav in ko niso začeli dneva s pionirsko himno. Ves odred je dobil kazen, zgodilo se je pa takole:
Včeraj sta dva pionirja klatila jabolka, kar pa sem že včeraj označila kot velik disciplinski prestopek, ker so moji pionirji zelo disciplinirani in sem zadovoljna z njimi, razen... ko mi je včeraj Slavica, mladinka iz vasi, moja znanka povedala, je videla dva pionirja klatiti jabolka, mi je postalo težko, kajti prepričana sem bila, da ni med njimi pionirja, ki ne bi bil discipliniran. Vedela sem, da me imajo radi, zato mi je danes težko. Zjutraj pri zboru sem predala ta prekršek vsem pionirjem. Otrpnili so, obrazi so onemeli. Njihove oči so se srečavale, molče so iskale tistega, ki je tako umazal njihovo čast in jih osramotil. Čutila sem z njimi, nato sem rekla, naj se krivca javita, tako zahteva pionirska čast. Skozi zbor je šel polglasen šepet, razburjenje, a javil se ni nihče, postalo mi je nerodno. Vedela sem, da moram vztrajati. Hitro sem se odločila. Določila sem pet minut, v katerih se morata pionirja javiti, ker bo ves odred kaznovan. Nastopili so dolgi in mučni trenutki. Tišina, ki je naštala, je tlačila, stiskala. Čutila sem naval krvi, zelo neprijetno mi je bilo. Mislila sem, da se tudi sedaj ne bo nihče javil. Pionirji so vriščali
v mene. Dva med njimi sta bojevala težak boj v sebi. Umaknila sem pogled in gledala na Poldetovo uro. Stela sem sekunde — minulo je pet minut. Kot da izvajam zelo neljubo dolžnost, sem poklicala Dušana, načelnika odreda. Nato sem mu vzela rdečo udarniško ruto. V njegovih očeh sem zaslutila solze. Ko sem vzela ruto načelniku prve čete, je jokal že ves odred. Tudi meni je šlo na jok. Zastave nismo razvijali, ker pionirji brez svojih rut ne morejo stopiti pred svojo zastavo. Niti pionirske himne nismo peli.
Danes je taborišče kot izumrlo. Na šoli ne plapolajo odredne in četne zastave. Običajnega veselja in kramljanja ni. Še nikoli niso pionirji tako molče zajtrkovali, kot danes. Se Piki, ki je zmeraj vsakega spravil v smeh, ima danes objokan obraz. Pionirji so se me vsi izogibali, sram jih je. Sedaj so se že nekoliko potolažili.
Ta dan sem izkoristila za čiščenje taborišča. Dopoldne smo imeli študijsko uro, končali smo knjigo »Povest o belem kruhu«. Zvečer je bil mladinski sestanek skupaj z mladino iz vasi. K diskusiji se je oglasil tudi Dušan. Kmalu bo devet. Nocoj ni tiste živahnosti, ki sem je navajena druge večere. Moji današnji zapisniki so precej stvarni. Končala jih bom, ker moram naročiti dežurnemu, da bo zažvižgal znak za spanje. Dragi moj dnevnik, verno te bom spravila v predal pod knjigo, da te nihče ne najde. Prišel mi boš pozneje prav, saj si poln življenja, lepega in sončnega.	(Se nadaljuje)
RESOLUCIJA
sprejeta na vinarskem kongresu v Brežicah dne 28. novembra 1948
Z ozirom na dejstvo, da so pri nas dani vsi pogoji za smotrno obnovo, je možno samo v državi s socialističnim družbenim redom, kakršnega si gradi naše delovno ljudstvo v pogojih ljudske oblasti, v katerih je edino možno plansko gospodarstvo, v katerem si bosta ustvarila predvsem mali in srednji vinogradnik najboljše pogoje za zboljšanje splošnega stanja, sprejme kongres sledeče sklepe:
1.	Vso obnovo kmetskih vinogradov bomo izvršili v okviru kmetijskih zadrug. Pri tem se bomo v vseh ozirih ravnali po predvidenem gospodarskem planu. Obnovo bomo izvršili tako, da bo možno izvesti široko mehanizacijo vinogradništva. Pri obnovi bomo upoštevali vse okolnosti, ki odločilno vplivajo na kakovost in količino vinskega pridelka. V obstoječih nasadih bomo izvajali vse agrotehnične ukrepe (gnojenje, obdelavo, pravilno rez, škropljenje in trgatev) za dvig, za kakovostno, izboljšavanje vinskega pridelka, predvsem pa v vinogradih, ki so imovina kmetijskih zadrug.
2.	Za dopolnitev planske proizvodnje I trsnega materiala na državnem sektorju, j se obvezujemo, da bomo po potrebi uredili j zadružne trsnice v soglasju s planom obnove vinogradništva.
3.	Da bo možno postaviti realno obnovitvene plane in čim prej izvršiti obnovo vinogradov, se obvezujemo, da bomo podprli delo pri inventarizaciji in rajoniza-ciji vinogradništva.
4.	Za uspešno izpolnitev petletnega plana se obvezujemo, da bomo oddali vse razpoložljive količine vinskega pridelka odkupnim podjetjem za zagotovitev preskrbe delovnega ljudstva v mestih in industrijskih krajih in potreb izvoza.
Za zagotovitev večjih količin enotnih vinskih tipov smatramo za potrebno, da ljudska država in kmetijske zadruge gradijo čim več velikih modernih vinskih kleti za zbiranje in predelavo grozdja ter za šolanje vin.
5.	Za izvršitev postavljenih nalog v rekonstrukciji vinogradništva je potrebna temeljita politična in strokovna izobrazba, zato bo čim večje število članov obiskovalo zadružne in kmetijske šole ter tečaje.
6.	V duhu sklepov kongresov Komparti-je se obvezujemo, da se bomo v okviru kmetijsk:h zadrug borili za čim prejšnjo socialistično rekonstrukcijo našega kmetijstva in s tem rešili tudi osnovni problem našega vinogradništva.
|______KIII Til R A IN PROSVETA I
O PROSLAVAH IN AKADEMIJAH
V naši umetnosti se že javlja socialistični realizem s tendenco, da prikazuje in biča napake, ki se pojavljajo v družbi, da j družbo izboljšuje in izpopolnjuje. Vzpod- i budnost ki je bila potrebna v partizanski umetnosti, je prešla v še globljo idejnost v literaturi in v umetniških stvaritvah sploh.
Ne rad sprejema kulturo po knjigah, predavanjih, ljudskih univerzah, filmih in po prireditvah. Vendar pa kulturni delavci po našem okraju še slabo pojmujejo poslanstvo prireditve. Koliko bi to ljudstvo pridobilo s kvalitetnimi in idejnimi prireditvami! A na žalost, v tem pogledu po nekod še nismo prišli preko navadnih mitingov.
Predvsem pa je treba ločiti dvoje: kulturno prireditev, akademijo in proslavo. Proslave prirejamo ob obletnicah in velikih zgodovinskih dogodkih. Zato morajo biti proslave svečane in veličastne. Vsekakor pa proslava izgubi svoj veličasten značaj, če damo v njen program rajalne točke, če se pojejo narodne pesmi — take, ki nimajo nič svečanega ali celo otroške pesmice. Proslava naj sestoji iz obsežnega, a vendar jedrnatega govora, dveh do treh recitacij, ravno toliko masovnih ali borbenih pesmi in himne. Govornik naj po možnosti ne čita govora. Gleda naj, da bo jasen, da ne bo poln tako imenovanih časopisnih ali papirnatih fraz. Govornik naj se zaveda, da govori ljudstvu, zato naj govori ljudsko. Pazi naj na lepo slovenščino, izogiba naj se časnikarskega jezika. Recitacije in deklamacije je treba izbrati
primerne proslavi. Na srečo imamo veliko izbiro. Lepe efektne so obzorne recitacije, a kljub pestrosti in kvaliteti naših pesmi, jih naši ljudje ne sprejemajo preveč radi. Slabo recitirana recitacija je žalitev avtorja, je podcenjevanje literarne pridobitve. Mislim, da je treba posvečati več pozornosti recitacijskim skupinam. Na proslavah se pojejo zborne pesmi. Pesmi naj bodo dobro pripravljene. Himna je na proslavah nujna. Popolnoma zgrešeno pa je, da so na proslavi ob obletnici ustanovitve republike 29. novembra na Vidmu peli Zupančičevo »Ciciban se cmeri«, na himno so pa pozabili. Okvir proslave je dekoracija. Ponekod mislijo, da so kulise zato, da se za njimi drenjajo nastopajoči. Zelo neokusna je scenarija kmečke sobe ali nesmiselne pokrajine, kjer se proslava vrši. S skromnimi sredstvi in z ljubeznijo, se dajo tudi po navadnih kmečkih odrih pripraviti ljudske dekoracije v smislu proslave.
Prireditve prirejamo v resne namene ali pa ob manj važnih praznikih. Vsaka kulturna prireditev mora imeti svoj določen smisel, ki naj se kot rdeča niti vleče od začetka do konca prireditve. Prireditve naj bodo pestre z idejno globino, kar je najvažnejše. Slabo in nepripravljene prireditve bi ne smele najti prostora na naših deskah. Zanimivo je vprašanje enodejank pri prireditvah. Sicer pa bom o dramatiki in naših ljudskih odrih govorila v mojem naslednjem članku. Svoja izvajanja bi zaključila z mislijo, da je treba nuditi narodu kulturno, pristno in nepokvarjeno.
FIZKULTURA m špQrt .
TD Krško gost TD Triglava v Ljubljani
Dne 21. novembra je odigralo nogometno moštvo Krškega tekmo v Ljubljani in izgubilo s 4:1 (2:1).
Na zelo težkem, blatnem terenu in gosti megli se je pričela zanimiva tekma. Domačini so nastopili v močni postavi. Igrali so precej ostro. Krško je nastopilo v isti postavi kakor pred 14 dnevi, ko je porazilo nasprotnika s 7:1 v Krškem, razen Bizjaka M. v obrambi, Predvedlo je dobro igro s kratkimi pasovi. Že takoj v začetku je imelo desno krilo priliko spraviti žogo v mrežo nasprotnika. Isti igralec je imel še dve priliki, ki so šle tik mimo prečke.
Domači so s hitrim prodorom in ob nesporazumu obrambe prišli v vodstvo. Krško takoj nato izenači po Kratochilu, ki pošlje žogo iz daljave neubranljivo v mrežo. Vrstili so se ostri napadi na vrata domačih, a napad ni znal realizirati zrelih šanc. Zaradi malega igrišča in slabega terena se ni mogla r, > viti igra.
Domači pridejo po desni zvezi v vodstvo, ki ga obdržijo do konca polčasa. V 20. minuti je moral zapustiti igrišče dober igralec Krškega Mlakar M., ki je moral iskati pomoči v bolnici. Drugi polčas je Krško igralo samo z 10 igralci ter bilo ceio v
rahli premoči. Sodnik, ki je sodil z napakami je večkrat po nepotrebnem prekinjal j igro ter s tem oškodoval goste. Priznal ni tudi dveh regularno doseženih gotov,
Triglav je dosegel še dva gola, ki jih je pripisati gosti megli in nesigurnemu vratarju, ki je odpovedal. Vsi igralci so se trud.li in igrali požrtvovalno, a kljub temu niso mogli doseči uspeha.
KINO KRŠKO BES
predvaja 8. in 9. decembra nemški film
Morilci so med nami
11. in 12. decembra jugoslovanski film
Nesmrtna mladost
Bliža se konec leta, plačujte naročnino n* naš čekovni račun 605-95603-9
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Veble Jožica — Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon Krško 43 — Tiska Mohorjeva tiskarna v Celju.