OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★ *
Izvršujemo vsakoTrstne tiskovine
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVIL—LETO XXXVII.
CLEVELAND. ОШО, TUESDAY (TOREK), MARCH 16, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 52

CHARLES (LINDY) KOTNIK
Po tritedenski mučni bolezni preminil v Lakeside bolnišnici Charles (Lindy) Kotnik, star ^ let, stanujoč na 6034 Carry ■'^ve. Rojen je bil v Clevelandu je bil dobro poznan kot izvrsten kegljač. Bil je član društva Clevelandski delavci št. 9 S.D.Z. je pri Warner Swasey Co.
Tukaj zapušča sedem bratov ^ dve sestri: Joseph, Albert, illiam, Anthony, Louis, Mrs. ^агу Leban, CWO Victor J., ki ^ fiahaja z ameriško armado v anal zoni, Ernest v San Diego, in Mrs. Josephine Mekin-a ter veliko sorodnikov. Pogreb vrši v četrtek zjutraj ob 8.15 iz pogrebnega zavoda Joseph in sinovi, 6502 St. Clair Ve., v cerkev sv. Vida ob 9. ter nato v družinsko grobni-
pokopališče Calvary.
*
STEVK DEMCHAK
V Mestni bolnišnici je umrl v Soboto zjutraj Steve Demchak, ^odom Čeh, stanujoč na 1226 E. " St. Zapušča soprogo Rose, ro-Oena Tutoky, šest otrok; An-hony v Tampa, Fla., Steve, Mrf„ thel Bishop, Joseph, Mrs. Elea-Лог Lunder in Edward, šest vnu-ov in druge sorodnike. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri ^^dinovega pogrebnega zavo-З'. 1053 E. 62 St., v cerkev sv. rančiška in nato na pokopali-=% Calvary.
^ zadnje slovo
članice krožka št. 3 Prog. ovenk so prošehe, da pridejo ®<^oj ob sedmih v Želetov po-gebni zavod, 458 E. 152 St., da azejo zadnjo čast umrli čla-''*1 Ivaai Skuiisa.
^f^^stvo društva Zavedni so-je št, 158 S.N.P.P. je proše-j 1' pride nocoj ob osmih v Že-pogrebni, da se poslovi od i	članice Ivane Samsa,
v. pa da se po možnosti udele-^jenega pogreba.
Skrbi Dulles: Azijska vprašanja so prva
WASHINGTON, 15. marca—Državni tajnik John Foster Dulles se je danes prvič po povratku iz Caracasa bavil s tekočimi posli. Na mizi je ležalo pismo, v katerem senator McCarthy zahteva, da mu Dulles pojasni, zakaj je McCarthyevega prijatelja Scotta McLeoda razrešil dolžnosti nad uradništvom državnega tajništva.
Predsednik Južne Koreje
Rhee je mnenja, da naj se postopa zoper komuniste brezobzirno. Ce se Sovjetska zveza smatra za dovolj močno, da gre v tretjo svetovno vojno, naj gre sedaj, ne pa kasneje ko bo močnejša. Rhee zahteva za konferenco, ki se vrši dne 26. aprila v Ženevi, zagotovilo državnega tajništva, da misel združene Koreje ne bo opuščena, in da tudi trenotni interesi južne Koreje ne bodo prodani. Tudi to, da Amerika sedanjega režima na Kitajskem ne bo priznala.
V	zvezi s konferenco v Ženevi se ima tajnik Dulles pripraviti na razgovore s Francijo in Veliko Britanijo, in to radi enotnega nastopa. Predvsem kar se tiče Francije, da ta ne pade v past komunističnim vabilom, da se konča vojna v Indokini, seveda s koncesijami komunistom.
V	boljše razumevanje čitate-Ijem "Enakopravnosti" naj dodamo sledečo sliko, kako Amerika podpira Francoze v Indokini; V tekočem federalnem proračunu je za Indokino določena postavka $785,000,000. Od te vsote gre $385,000,000 direktno v Indokino kot pomoč zoper komunistične upornike, $400,000,000 pa Franciji v podporo njenega vojnega proračuna. Poleg tega daj? U.S.A. na razpolago puške, letala, tanke, topništvo, motorna vozila, radijske in druge aparate, municijo v vrednosti $200,000,-000. Na Kcu mesta je 600 ameri-
ških tehničnih strokovnjakov. Amerika tako prispeva tako k stroškom vojne v Indokini na francoski strani že sedaj s 65 odstotki. Francija zahteva, da da Amerika tudi pilote, ki bodo aktivno v bojih. Ali se bomo zapletli v vojno v Indokini?
Gre za gospod?
CARACAS, 15. marca—Danes so zunanji ministri s svojimi gospodarskimi strokovnjaki potem, ko je bilo izglasovano politično vprašanje o komunizmu in o sredstvih zoper komunizem v Južni Ameriki, prešli na stroga gospodarska vprašanja. Gre za gospodarsko sodelovanje južno ameriških držav z Združenimi državami in obratno. Tudi v Južni Ameriki so kraji, ki so gospodarsko zaostali. Lahko bi jih vključili v program U.S.A., kako pomagati tehnično in gospodarsko zaostalim krajem, seveda z dolarjem. Južna Amerika proizvaja kavo, sladkor, industrijsko vzeto baker in cin. Vprašanje kave in njene cene je aktualno. Vprašanje bakra, predvsem onega iz republike Chile, je enako aktualno. Dulles je napovedal splošno gospodarsko konferenco zapadne poloble v Washingtonu. Za to konferenco naj južno ameriške države pripravijo potrebne gospodarske sklepe.
BORBA ZA MEDNARODNI TRG
®'ТКд ZA INDOKINO
16. marca—V Indoki-Па	eno najhujših pa tudi
VQ^^^^'^ejsih bitk v sedemletni Part ^ ^ Ii^dokini. Na severo za-^ pokrajine Vietnam v bliži-gj pokrajine Laos in ne daleč ka Kitajske, leži francos-''dnjava Deen Bien Thu, ki je ^ glavnih vojaških postojank ttdokini. Komunisti jo napa-v oziraje se na žrtve. Da-<3a jutranje poročilo pravi, obupno borijo, da to trdnjavo, Francozi je dosedaj padlo že tisoč komunistov. Poročila du'	da komunisti napre-
se trdi, da je v tej ^ ozadju Kitajska. Od ^ °^^^jene trdnjave bo od-^ Usoda sosednje pokrajine lot«^' ^^kor morda usoda ce-2б ^ ^^dokine. Bliža
se namreč
ci	!iaj se na konferen-
razpravlja tudi o In-
pride do premirja, že ^ ^°'^unisti zahtevali za sebe otedaj izbojevano ozemlje.
Predsednik sovjetske vlade Georgij Malenkov je za splošne volitve v Rusiji izdal parolo, da bo Rusija s kapitalističnimi državami tekmovala na svetovnem trgu. To pomeni, da gre tudi Sovjetski zvezi za pridobitev—trga.
Na izvozu in na svetovnem trgu je posebno zainteresirana Velika Britanija. Velike trgovske delegacije iz Velike Britanije so se nahajale v Moskvi, da dobijo ruska naročila. Enako na Kitajskem. Posredoval je vzhodni del Berlina, ki je pod sovjetsko okupacijo. Bile so stavljene ponudbe kako oživeti trgovske odnosa je med Veliko Britanijo in Kitajsko, v kolikor ti že ne obstojajo. Neposredno pred debato v britanskem parlamentu so se razgovori odpovedali. Churchillova vlada stoji na stališču, da je te razgovore zahtevala Zveza svobodne trgovine s Kitajsko, ki je komunistična avandgarda v Veliki Britaniji Obe delegaciji v vzhodnem delu Berlina ste se razšli.
V Caracasu razpravljajo zunanji ministri južno ameriških držav v družbi z gospodarskimi strokovnjaki o gospodarskih od-nošajih z Združenimi državami severne Amerike. Vprašanje je zelo važno. Znano je namreč, da sili v Južno Ameriko Sovjetska zveza, da pa sili tudi druga država, na kar se pogosto pozablja, namreč Zapadna Nemčija. Zapadna Nemčija hoče obnoviti stare trgovinske zveze z Južno Ameriko, čeprav daje, kakor
drugim državam, na primer Jugoslaviji, vehko blaga na dolgoročne kredite.
Podčrtati je vlogo Zapadne Nemčije. Združene države podpirajo Francijo, v privatni trgovini pa se je sedaj v izmenjavi blaga izkazalo da je Ameriko izpodrinila v Franciji — Zapadna Nemčija. Primerja je leto 1952 se je trgovina s Francijo pomnožila skoraj za $50,000,000.-V Grčijo je Zapadna Nemčija poslala strojev v vrednosti štirih milijonov dolarjev, to pa je investicija nemške trvdke Krupp, ko gre za izkoriščanje naravnih zakladov v Grčiji.
Sestanek šivalnega kluba
članice šivalnega kluba krožka št. 2 Prog. Slovenk imajo svo;i sestanek v sredo dopoldne ob 11 uri na domu Mrs. Mary Stokel, 15403 Saranac Rd. Vabi se vse, da se udeleže.
Direkiori] A.J.C.
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se udeleže.
VABILO NA
KONCERT
pevskega zbora JADRAN
v nedeljo, 21. marca
OB 4. URI POPOLDNE V Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"ODPRAVIL BOM ZMEŠNJAVO V WASHINGTONU EISENHOWER
Scott McLeod je šef za javno varnost v državnem tajništvu. (Tajništvo za ameriško zunanjo politiko.) 534 uradnikov tega tajništva je bilo odslovi jenih iz razlogov, ker baje niso zvesti Amerikanci. McLeod je poročal, da je med tem številom bilo le 11 takih, ki so bili na sumu nezvestobe. De mokratje so otvorili ogenj tako na nJega, kalior tudi na državno tajništvo, kateremu načeljuje -John Foster Dulles. Scott McLeod je namreč tudi tako imenovani "personalni šef." On v glavnem nastavlja, ocenjuje, ima pa tudi pregled nad uradništvom tega tajništva. Tajnik Dulles mu Je odvzel personalne posle in Je rekel, da naj se briga samo za posle, ki so v zvezi z varnostno službo.
Senator McCarthy, kattv rega osebni prijatelj Je McLeod, Je protestiral in od tajnika DuUesa zahteval pojasnilo, zakaj Je razrešil McLeoda personalnega nadzorstva. V današnji zmešnjavi v Washingtonu se je McLeod po svoje znašel in dal o uradništvu in kvalifikaciji tega uradništva ter o svojem postopku do tega uradništva tole pojasnilo:
"MoJ posel je v tem, da ne morem biti sodnik in izreči sodbo ali Je kdo komunist ali ne. Za m«ne je glavno, da nekdo (uradnik tega tajništva) na zunaj nastopa kot raca, raca kot raca, gaga, kvaka kot raca in se ne smem vtikati v vprašanje, če je sploh raca."
V ocenjevanje McCar-thya: Dr. McCracken, pastor iz New Yorka, je osvetlil osebnost McCarthya s temi besedami: "McCarthy je član cerkve (katoliške cerkve), ki se ni nikdar odpovedala inkviziciji — versko sodišče v srednjem veku, združeno s policijskin^i preiskavami o verstvu.) To ga vzpodbuja k mišljenju, da Je potrebna cenzura, da naj bodo vsi ljudje enaki— pod eno komando."
Eisenhower s kongresom ali proti njemu? Obrnil se je na narod za podporo
v DEŽELI JE ŽE TRI MILIJONE IN POL BREZPOSELNIH
WASHINGTON, 15. marca—Eisenhow^er se je snoči potom radijo in televizije obrnil na ameriški narod, ker mu je kongres v njegovi davčni politiki obrnil hrbet. Eisenhower ju grozi, da bodo spodnešena tla celotnemu njegovemu davčno finančnemu programu, ki je, da^se federalni proračun uravnovesi in se Amerika ne zadolžuje več. Vprašanje je, kakšen uspeh bo predsednik dosegel z direktnim apelom na narod.
Tudi pokojni Franklin Roo-*
Kaj se godi na Vzhodu?
WASHINGTON, 15. marca— Ameriško vrhovno vojaško poveljstvo se je odločilo, da pošlje na Vzhod v Azijo tri najbolj odgovorne vojaške poveljnike. Ti poveljniki in z njimi obramben! tajnik Charles Wilson imajo nalogo, da gredo na Japonsko, na Korejo, na Formozo, kjer vlada Čiang Kajšek, na Filipine in tudi v Indokino. Položaj na licu mesta naj pokaže, ali ne bi bila potrebna nova vojno strateška politika do Daljnjega vzhoda. V tej delegaciji bosta tudi admiral Arthur Radford, ki je šef ameriškega zveznega glavnega stana in general Nathai} Twining, ki načeljuje ameriškemu letalstvu.
Daljnji namen tega potovanja je tudi ta, da se delegacija prepriča o možnosti novega komunističnega vpada v posamezno deželo ter kakšne bi bile posle dice, ako bi na ta vpad Amerika odgovorila z vsemi modernimi vojnimi sredstvi, torej z uporabo atomske bombe.
sevelt je imel stalno borbo s kongresom. Toda Franklin Roosevelt je znal najti pota in sredstva, da je pridobil kongres za svojo zakonodajo, ki je bila takrat v pravem pomenu revolucionarna. Kadar je bilo treba, se je Roosevelt obrnil na ameriško ljudstvo. V tej točki ga Eisenhower posnema, ne more pa mu biti kos v prvi točki—kako obvladati kongres.
Osnovno finančno politično vprašanje za katerega gre, je tole:
Eisenhower je najavil urav-novešenje federalnega proračuna, to se pravi, da morajo biti davki toliki, da federalna blagajna ne bo imela več stroškov, kakor dohodkov, da torej ne bo delala z izgubo, s tem pa z zadolževanjem. To je eno finančno načelo. Drugo je gospodarsko življenje kot tako.
Demokratje pravijo: V sedanji gospodarski krizi je treba ohraniti kupno moč prebivalstva, če ne povečati jo. S tem se bo oživel notranji trg, s tem se bo dal pogum za nove gospodarske investicije, tako dohodkov, četudi gre za druge davčne vire. Na tem stališču je zgrajena sedanja demokratska finančna politika, ki ima precej zaslombe tudi pri republikancih. V tem vprašanju pa gre dvoje vrst davkov. Prvi je osebna dohodnina, ki zadeva predvsem ameriške delavne sloje, ko gre za ohranitev njihove kupne moči. Spričo današnjih manjših dohodkov naj se torej zviša tisti dohodek, ki je davka prost in to od sedanjih $600 na $700 na leto. Senator George, demokrat iz Georgije celo predlaga znesek $800. Pri tem naj povdarimo, da stoji za temi
finančnimi predlogi demokratov strnjeno ameriško delavstvo. Ta moment je važen tudi radi tega, ker se nahajamo v volilnem letu 1954. Ne moremo trditi, da bi šlo demokratom zgolj za volilni manever, ker jim gre, kar je dokazala zadnja politična zgodovina, tudi za socialno plat ameriškega življenja. Drugi davek so trošarine. Tudi te naj se znižajo. Gre za davek, ki ga plačujemo pri nakupu potrošnih stvari, ki so potrebne za naše vsakdanje preživljanje. Gre zopet za socialno gesto. Zoper oba davka je predsednik Eisenhower. Namreč zoper predlagano znižanje, oziroma povišanje letnega dohodka, ki naj bo davka prost.
Demokratje imajo prav
Brezposelnost namreč narašča. Po uradni statistiki je znašala koncem meseca februarja že 3,500,000, ali 500,000 več samo v enem mesecu. Delavski tajnik Mitchell je zaprosil kongres, da mu dovoli izredno vsoto $40,-000,000, kar naj krije večjo brezposelno podporo.
Eisenhower omahuje v politiki
Splošna karakterizacija predsednika Eisenhowerja, ko gre za stroga politična vprašanja, tudi po govoru podpredsednika Nix-ona je ta, da se v sedanji republikanski dirindaj v zvezi z imenom McCarthy Eisenhower ne bo spuščal, marveč, da bo razčiščen je prepustil kongresu, senatu in spodnji zbornici ter republikancem v teh ustanovah. Republikanci pa sami ne vedo kam. Sklicali so za torek 16. marca sejo vodstva stranke, ki naj sklepa o tem, kdo naj užene neugna-nega senatorja McCarthya.
Odgovor demokratov
Ob istem času kakor snoči Eisenhower, bodo govorili Ameri-kancem danes zvečer predstavniki demokratske stranke. Eisenhower je proti temu, da se zviša dohodek prost davka od $600 na $700. Demokratom očita, da imajo v tem predlogu svoje politične načrte. Demokratje obratno, da je zahteva trenotne-ga gospodarskega položaja, da ima delovna ljudstvo več dolarjev na razpolago za trg.
Predsednik republ i k a n s k p stranke Hali je dal dve značilni izjavi. Prva, da je on sam zoper McCarthya, druga, da naj se republikanci združijo pod vodstvom Eisenhowerja.
SLUŽBA V BELI HIŠI NE VABI
WASHINGTON, 15. marca— Bela hiša je bila v prvih dnevih republike precej samotna. Nekaj vratarjev, nekaj služinčadi v notranjosti, to je bilo vse. šlo je za preprosto življenje.
Moderna Amerika ima Belo hišo z vsemi modernimi naprava-
Mladina gre na visoke šole, ali pa na stanovsko delo. Za delo, ki ga imenujemo domače gospodinjstvo, nima zanimanja. Radi tega se tudi ne priglaša, ko gre za t&ka dela v Beli hiši.
Crim je kongresnikom javil, da Bela hiša trenotno ni v zadre-
mi in posledicami. Gre pač za, gi kar se tiče personala, ki naj
najbolj reprezentančno hišo, ne samo Amerike, morda trenotno celega sveta, vsaj kar se tiče za-padnega bloka. Pa tudi sicer so se naloge Bele hiše kot take silno pomnožile. Štabi raznih gospodarskih in političnih svetovalcev, pomnoženo osobje v notranjosti, treba pa je gledati tudi na zunaj.
Osobju, zaposlenemu v Beli hiši, načeljuje g. Crim. Crim se je pojavil pred kongresom in zahteval večji kredit za upravne stroške Bele hiše, ne preveč vendar le nekaj dolarjev.To za presojo položaja ni tako važno Važna je ugotovitev Crima, da je težko najti ljudi, ki bi šli v podrejeno službo v Belo hišo
skrbi za red in gospodinjstvo. Crim pa se sprašuje, kaj bo, ko bodo stari nameščenci in name-ščenke odšli. Posebno predsed' nik Eisenhower je znatno razši ril "polje gospodinjstva" in s tem tudi potrebnih novih moči. Kajti pod njim je "veliko sprejemov, veliko pojedin in večerji pa naj se ti sestanki vršijo v no tranjosti, ali zunaj Bele hiše."
Crim je predložil kongresu seznam plač, kakor jih prejemajo ti nameščenci Bele hiše. Vidi se, da to osobje res ni plačano sodobno in da zlasti industrij skega delavca, kaj šele poklicnega zidarja in tesarja ne vleče v Belo hišo, ker je sicer drugod neprimerno lepši zaslužek.
RAZNE VESTI S SVETA
Vremenska napoved v Washingtonu napoveduje za severovzhod, tudi za Ohio in Cleveland, lepo toda mrzlo vreme in da nekaj snega ni izključenega. Mrzli val gre iz Kanade, kjer so imeli danes zjutraj 30 stopinj pod ničlo.
Francozi imajo težave tudi v Tunisu. To pot so napadli glavni stan domačini—študentje, ki so poslopje in straže obmetavali s (amenjem. Francozi so odgovorili s streljanjem in ubili dva študenta, več pa ranili.
Ameriški general Ridgeway je pričal pred vojaškim odborom senata in je napovedal tudi tole: V vsakem slučaju kakega komunističnega napada kjerkoli, bo govorilo atomsko orožje.
V Clevelandu se je na Euclid Ave. ustrelil, šofer Fred Went-zel, star 41 let. Nahajal so je v gostilni Willie Bar, odkjer je poklical svojo taščo v Holland, O,, da bi pregovorila svojo hčer naj umakne svojo tožbo za razporo-ko, drugače, da bo izvršil samomor. Tašča ga je rotila naj ne stori to in ji da priliko, da govori s hčerjo. Med časom ko je mati klicala hčer, pa se je Wentzel ustrelil. Poročena sta bila osem mesecev.
Dne 1. marca je bil na Bikinih ameriški poskus z atomsko bombo. Sedaj se je javil kapetan neke japonske ribiške ladje in toži Ameriko., da je s to eksplozijo kriva, da so bili ribiči na njegovi ladji, in to 22 po številu, opečeni. Ladja se je res nahajala v širšem območju Bikinov. Zašla je v to območje slučajno. Na kožo ribičev se je vlegel beli prah, naslednji dan pa so čutili hude opekline. Eden od njih se še danes zdravi v bolnici.
Povratek v domovino
Rosa Maver, ki se je nahajala zadnja dva meseca tu na obisku pri svojih sestrah in sorodnikih, se v petek zjutraj ob 9. uri vsede na letalo, ki jo popelje zopet v njeno rojstno vas Lokev pri Divačah. Nahaja se pri sestri Mrs. Frances Glažer na Bishop Rd. (tel. WI 3-1670), kjer jo prijatelji lahko obiščejo pred njenim odhodom. Tu ima tudi sestre Mrs. Caroline Trebeč, Mrs. Josephine Ladiha in v De-troitu, Mich., Mrs. Jennie Ке-nič. Upamo, da bo od tu odnesla kar najlepše spomine.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu In po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_____________________
For Three Months—(Za tri mesece)_____________________
.-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _____
For Three Months—(Za tri mesece) _______
..$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PO VOLITVAH V SOVJETSKI ZVEZI
(2)
Ali moremo ruske volitve in njihove izide gledati recimo z očmi Zapada? Če jih gledamo s temi očmi, potem je naravno kritika ta, da so se vršile v senci bajonetov in pod državno silo. Sicer pa se v Sovjetski zvezi že po natu-ri sami morajo vršiti volil!ve na način kot se vršijo. Tamkajšnje državno in družabno življenje gre za tem, da se odpravijo stanovske razlike in da postane družba socialistična. V meščanskih državah se interes posameznih stanov izraza, v koliko gre za politično polje, v organizaciji političnih strank. Teh interesov in teh strank komunizem itak ne priznava, torej kako naj bi jih dovolil in dovolil poleg sebe še kako drugo politično stranko?
Primera je ista, kakor bi držalo s primero ameriške demokracije v drugih državah, ki te demokracije ne morejo doživeti, ker nimajo njenih predpogojev. Kdor je kljub temu hoče posnemati, se ravna kakor opica.
Kaj še je na volitvah povedalo sovjetskim volilcem, odkar je na čelu centralne sovjetske vlade Georij Malen-kov? Revolucija se razvija in to po svoji notranji potrebi. To smo lahko opazovali pri veliki francoski, pa tudi pri veliki ameriški revoluciji. Včasih gre krvavo, včasih gre razvojno. Današnje Amerike si ne moremo predstavljati presajene v začetna leta po njenem rojstvu. Tudi ameriška demokracija je imela svojo krvava revolucijo, ki je bila politična in socialna. Imela je krvavo državljansko vojno. Notranja trenja prihajajo na dan še danes, četudi pod mirnim površjem. Ne moremo pa še reči, da bi bile vse ideje deklaracije o neodvisnosti že danes praktično oblikovane tako, da bi ne bil mogoč kak drug razvoj.
V značaju sovjetske revolucije leži, da se sama čisti tako po ideologiji, kakor tudi po taktiki. Ideološko vprašanje je bilo na primer v tem ali je armada lahko sama zase, se briga sama zase po svojih poveljnikih, ali pa ji je potrebno posebno politično varstvo. Stalinov režim je bil mnenja, da je strankina policija potrebna tudi pri armadi. Tajna policija je bila več kakor armadino vojaško poveljstvo. Malenkov misli, da je prišel čas, ko se armada lahko vodi sama in ne rabi nad glavo naukov in orožja iz tajne policije. Zato je moral pasti Beria, četudi do kosti revolucionar in zvest ideji komunistične družbe. Vsekakor nov razvoj v zgodovini sovjetske revolucije.
Morda razvoj tudi v tem kočljivem vprašanju, kako gledati na sočloveka. V doktrini komunizma, kakor si jo je razlagal Stalin, je človek le številka. Stalinu ni bilo mar, če je sestradano ljudstvo omahovalo v smrt pod pezo komunistične discipline. Glavno je, da se je dežela indu-strijalizirala, kanalizirala in če je pri tem umrlo na desetine milijonov ljudi, saj pridejo druge desetine milijonov! Sovjetska zveza pa se je le industrijalizirala in kanalizirala in je postala v industrijskem pogledu sama sebi za-doščujoča.
Georgij Malenkov je morda sprevidel, da je človek končno le človek, ki se bo tudi v komunistični družbi počutil bolje če bo sit in bolje oblečen. Tu ne gre samo za sovjetsko podeželjsko prebivalstvo, kateremu je dati več hrane in obleke. Gre za celotni in to novi sovjetski trgovinski sistem, ki hoče trgovati, izvažati in uvažati. Ravno zadnje dni smo bili priča novim podpisom novih trgovinskih pogodb z drugimi državami, neglede na to, kakšen јз njihov notranji državni in družabni pravni red. Malenkov je izrecno naglaševal, da je Sovjetska zveza pripravljena tekmovati z vsemi kapitalističnimi državami na mednarodnem trgu, seveda tudi z Združenimi državami. To jc, važen preokret, eden od njegovih ciljev pa je brez dvoma ta, da se dvigne notranji standard ruskega življenja.
Ali je Sovjetska zveza agresivna, ali si hoče novih ozemelj, s tem pa nove vojne? Ruski volilci šo bili poučeni, da je cilj Sovjetske zveze mir, da nima nobenih agresivnih namenov in da se zaveda, da bi moderna sredstva za slučaj vojne porušila ne samo ruske, marveč svetovno civilizacijo.	L. Č.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KER2E
Ne morem drugače, kakor da	korporacije in kraj je živel ta-izrečem skupno zahvalo prebi-	ko, kakor ga je vladala county valcem Los Angelesa in okolice,	San Bernardino. Fontana ne ker so mi vrnili zaupanje v to	spada več k Los Angeles county, človečanstvo. Sem prišel nedav-	je pa kmalu od meje, ko se začno iz Chicaga v Kalifornijo in	ne nov county. Kaj se to pravi? se sam sebi čudim prijaznosti	Da Fontana ni sama gospodari-Ijudi, ki so vsak čas pripravljeni	la, ker ne more, dokler ne odgla-pomagati tujcu. To je v popol-	suje za inkorporacijo. Kaj pa je nem nasprotstvu z ljudmi po dru-	to inkorporacija? Nekje nekak gih krajih, ki nimajo ničesar za-	urad, kateri vodi in odloča v te in te sploh ne pogledajo. Zato	vsem. Inkorporacija je primero-najlepša zahvala ljudem y Kali-	ma lahka. Treba ni drugega, ka-forniji. Tukaj sem začel izpo-	kor glasovanja in če predlog znavati novo življenje, katerega	dobi večino, je inkorporacija nisem videl nikjer drugje. Po	sprejeta. Od gotovega dneva za-dolgih letih zopet uživam to,	čne tak kraj nanovo živeti, kar imenujemo človeško življe-	County pobere šila in kopita in
nje.—Virgil S."
To je pismo, katerega je pri- "jem
nesel naš največji list—Los An
gebs -rmnes, o katerem lahko
/-4 a vtir4y-^w\	2_	'
rečem, da nisem videl večjih izdaj nikjer drugje, pa sem bil dolga leta v takih mestih kakor je Chicago ali New York. Cleve-landa ne omenim, ker to je poglavje zase. Tam sem našel med našimi ljudmi precej tega, kar Chicažan Virgil v našem mestu. Dosti naših rojakov je že prišlo v Kalifornijo in se nastanilo v Fontani, koder je naša največja naselbina. In večkrat sem bral med vrsticami zahvalo našim ljudem v Fontani, ki pridejo vsakemu naproti, pripravljeni, da pomagajo novodošlim z vsem, kar imajo in premorejo. Vprašaš za nasvet, za orodje, za informacije ali za problem, kje boš živel.
Moj prijatelj v Fontani je prišel tako in kupil malo hišo. Bila je zarentana in je dokaj dobro donašala. Če obdrži človeka v hiši, bo sam moral iskati drugje. Ce ga da ven, bodo zopet težave, ker ne bo tistega rednega mesečnega dohodka, katerega človek tako rabi vselej, kadar začne z novim življenjem. Potožil je svoj položaj temu In onemu, ne da bi koga kaj prosil. Pa mu pravi eden izmed naših:
"Ti imaš dovolj prostora. Zakaj bi ne rešil svojega vprašanja tako, da postaviš še eno hišico zase?"
"Hiša velja, jaz pa nimam toliko na roki, da bi plačal."
"Kaj pa, če bi tako naredili. Ti založi to, kar imaš, z drugim ti pa mi pomagamo. Pri slednji niši se najde kaka deska ali kak Two-by-four,' pa poj de gori. Tu-':<aj lahko spiš pod jasnim ne-
kar ne upa. Pa se oglasi eden:
"Nič se ne boj, da bi ne šlo Mi smo že marsikateremu po
dostikrat dobi kar na prostem svetu. Ljudje v Ameriki so že tako navajeni, da če le morejo, zavržejo to in ono, samo da jim ai napoti.
Tako nekako gre v Kaliforniji vsem, ki ne pridejo preveč bo-?ati v te kraje. Taki so Angele-
domači ljudje začno z vlada-
Kakor veste, pobira vsaka
re potem razdeljuje med svoje stanovalce. Pobira, pravim — zraven pa tudi plačuje. Večina vsega tega prevzame mesto in dobiva v ta namen nekaj procentov od taks na vse mogoče stvari. Zraven tega ima tudi novo mesto pravico, da pobira posebne davke. Mesto mora skrbeti za čitalnice, zdravstvene zavode, pota, luči, snaženje cest, pobiranje smeti in odpadkov, za podporo svojih revežev in še za ducate drugih stvari. Graditi mora svoj City Hall, potem policijski urad in policijo, zapore in toliko drugega, da se ne izplača naštevati. To pride poleg tistih taks, ki jih lastnik plačuje za sole ali za svet in poslopja.
Na kratko je tako: mesto se lahko odglasuje, pravi ples se pa začne šele potem, ko je glasovanje končano in mesto potrjeno. Povsod manjka denarja in pomaga si na novo inkorporirano mesto, kakor ve in zna. V moji bližini je par takih mest, ki niso mogla drugače, kakor da so odprla igralnice, koder se zbirajo kvartopirci. To pa prinese mestu slabo ime, ker taki "biznisi" vselej pri vleče j o še kaj slabšega, kakor je postavim korupcija in prostitucija.
To pa ni še vse. Kadar glasuje kak kraj za mesto, dobi tudi pravico, da izvoli gotovo število aldermanov ali občinskih svetnikov. Ti morajo pri mestu šeste vrste služiti zastonj. To pa nik-dar^ ne traja dolgo. Koder ni plače, tam ni tudi dela. To drži po vsi Ameriki. Kaj je torej bolj naravnega, kakor da pride pri
bom, ker nimamo dežja, razven bodočem glasovanju predlog, da parkrat v letu. Pravzaprav sem občinske svetnike plača, če že večkrat rekel, da v Kalifor- Је vsprejeto —pa vlečejo lepe niji sploh ni treba hiše, kakor vsote. Ti svetniki, policija, jo poznamo. Dobra velika mare- og"jegasci in podobni vedno la je vse, kar rabiš."	gledajo, da vsaj toliko odneso
Moj prijatelj se je čehljal za mestne blagajne, kolikor je ušesi in pogledaval veselih oči gotovine notri. Pa ne samo to. naše fontanske rojake. Nekaj bi ^ Ameriki je doma neka skup-'im še rad povedal, pa si nekako "Ost vseh takih, ki žive v jav-
nih službah. Imajo gotove pravice, katere seveda prodajajo, drugače ni postranskega do-
magali, pa bomo tudi tebi. So hodka.
aobote, so nedelje—prišli bomo Jaz sem zasledoval in pronaj in prijeli v roke. V par tednih del vse to. In rekel sem eno: če 30S imel če palače ne, pa vsaj že ne morem uiti organizirane-streho, četudi bi rekel, da ni v mu graftu, potem imam rajši, da našem kraju tako potrebna ka- me skube tisti, ki ima dosti. To kor drugod po svetu."	se pravi: če imam izbiro med
In tako je bilo. Delal je sam, county in mestom, bom rajši kolikor je vedel in znal, znašal glasoval za county, ker tam je od vseh strani les, katerega se velika živina, do katere ne mo-
res s par dolarčki, kakor je slu
čaj pri mestu. In zato sem glasoval pri našem Bellflower seveda za to, da ostane vso po starem. To se pravi, da ostane county in skrbi za vse potrebno, kakor do zdaj.
Zmagali smo sijajno, to se
ni, kakor jim pravimo, kadar j pravi: izmed vsakih štirih ljudi govorimo o njih. Kaj zmore)so trije glasovali za county, dobra volja, nam najbolj priča leden pa za mesto. Imamo vse Narodni dom v Fontani, katere-! potrebno v našem Bellflowerj u, ^a so zgradili največ sami in krasno knjižnico ali Public li-
tudi že plačali.
Povedal sem že enkrat, da je Fontana pred dobrim letom od-glasovala za mesto šeste vrste in tudi zmagala s tem predlogom. Slišal sem pa nedavno, da jim ni prav všeč ta sklep in da bi radi premenili tako, kakor je bi-
brary, izvrstno ognjegastvo, fine šole. Pri šolah bi rad povda-ril eno: da imaš na trgu dobro izbiro učiteljev, katere lahkp najameš. Zdaj je pa tako. Če vsa občina odbira, dobiš vselej najboljše ljudi, ker pričakujejo, Če gredo v službo k velikem gospo
kaj povišanja ali napredovanja.
Tega pa ni mogoče pričakovati pri mladih korporacijah, ker jim na vseh straneh manjka denarja. Učitelj tudi ne pride prav lahko iz službe, ki je majhna, v službo, ki služi velikemu.
To je odprlo oči tudi našim v Fontani. Jaz živim v Bellflower, koder imamo vse od county, kar rabimo. To so knjižnice, policija, ognjegasci, bolnice, luči, pobiranje smeti in garbeča, čistočo in snaženje, kolekte, sodni j o in mnogo drugega in plačujem po mojem računu manjše davke, kakor so v Fontani, koder nimaš za vse, kar plačuješ, drugega, kakor pomoč pri ognjega-stvu. To mi je povedal rojak, ki je nedavno kupil posestvo in je sam preračunal, da so njegovi davki večji od mojih.
Ko to pišem, se vrše veliki boji za inkorporacijo Lake-wooda, ki je moja sosedna naselbina. To se pravi, kje se začne ena in kje konča druga, ni nobene meje ali presledka. Vse se skupaj drži in zato se mi zdi neumno, da ljudje ustanavljajo mala mesta, kar nima prav nobenega pomena. Veliko mesto ne more drugega, kakor raztega-ti se na vse strani in mora preko vseh ovir, ki pridejo naproti. Težava je v tem, ker je naša javnost kar prepojena s tistim elementom, ki samo gleda, kod bo kakšen dolar za zaslužek ali graft.
Povem še to, da leži Fontana V countyju, ki je eden izmed največjih v naših državah. To vam dokažem s tem, da vzamem primero. Država Rhode Island ima dva senatorja, kakor naša Kalifornija ali New York, ki je še večji. Iz county j a San Bernardino bi lahko napravil 20 takih držav, kakor je Rhode Island, pa bi zraven ostalo še precej sveta. Zato je pa dosti boljše, da ostane ena naselbina v upravi countyja, koder gre vse bolj na veliko. In tudi bolj pošteno. Kar nas je ljudi v Los Angeles county, se mi zdi neprimerno in drago, če gledamo za lastna -mesta.
Los Angeles county ima vendar mesto enakega imena, ki je že danes na tretjem ali četrtem mestu v naših državah. Poleg tega je še eno mesto, h kateremu bi rad spadal sam. To je Long Beach, ki ima že zdaj blizu pol milijona ljudi, je dokaj bogato, ker ima nad 750 vrelcev petroleja. To mu je prineslo že do zdaj 120 milijonov dolarjev rezerve. Zraven je pa edino mesto, koder je toliko javnih naprav za ljudstvo, kakor v nobenem drugem mestu. Kadar se iz prehajam ob krasni obali, vse-l^ej merim milje in milje najlepše morske obali, koder niso nikjer prišli privatniki in pobrali vsega, kar je narava ustvarila za vse ljudi.
Poleg tega je Long Beach mesto, koder šem našel najbolj pošteno upravo v naših državah. Koliko ima mesto parkov in v njih koliko naprav za vse ljudi. Kadar bomo prihodnjič glasovali v našem Bellflower za to, da se priključi naš kraj Long Beachu, tedaj bomo pa zmagali. Veste, je dobro biti član velike skupine, ker ima vse potrebno, kar se ne dobi v malih krajih.
Do zdaj smo imeli nekaj dežja. Pravijo, da ga bo še—če ga bo. Potreben bi bil že zato, ker so zopet gozdi suhi in je nevarnost za požare, ki vničijo leto za letom ne sarno precej gozda, ampak tudi dokaj človeških stanovanj. To pa vse zato, ker so eni tako neumni, da gredo ali preblizu vode ali pa preblizu gozda. Vse po pameti — pa je najbolj prav.
)o prej. Prej ni bilo nobene in- dar ju, da bodo kmalu dobili ne
Darova za Prosvetni odbor P. S.
Prosvetnemu odboru Progresivnih Slovehk jc darovala Mrs. Josephine Zakrajšek $10. v spo-min pokojnega John Zakrajšek; Mr. Leonard Poljšak pa jc daroval $2.00. Najlepša hvala darovalcema !
Viki P(rfjšak, predsednica Prosv. odbora
Spomini s potovanja
v staro domomno
Piše FANNIE BREZOVAR, Euclid, Ohio
(Nadaljevanje)
Dne 20. junija sem šla v Ljubljano na koncert, katerega je priredila Izseljeniška matica v počast nam ameriškim Slovencem, ki smo se nahajali v domovini na obisku. Kako je bilo lepo! In dvorana je bila polna ljudi. Podrobneje o tem je že pisala ga. Mila Šenk, ki je z nami potovala po Jugoslaviji ter tolmačila in pojasnjevala razne zanimivosti. Želim, da bi Mila še kaj več pisala.
Prihodnji dan na 21. junija smo šli na izlet po Jugoslaviji. Vsa čast gre vodstvu "Putnika" v Ljubljani, ki je vse podrobnosti tako dobro uredil, da smo se izvrstno zabavali. G. Tone Seli-škar nam je šel povsod na roko in dal vsakemu dober nasvet. Nas je šlo 34 potnikov na avtobus, s katerim smo šli na ogled po lepi Sloveniji. Naša spremljevalka Mila se nam je takoj priljubila, da smo se vsi počutili kot domače. Prepevali smo na avtobusu, da je odmevalo po slovenskih goricah.
Na Bledu smo prenočili dva večera. Tam je bilo prav lepo. Ogledali smo si Medvode, Kranj, Radovljico, Moste, Tržič, Vrbo in muzej Prešernove rojstne hiše.
Tretji dan smo sli v Bohinj, kjer smo si ogledali hidrocen-trale. Še sedaj mi je v spominu kako čvrsto smo hodili v Vint-gar, dve uri in pol ob vodi Ra-dovna, potem smo pa šli peš eno uro, da si ogledamo kje izvira Sava. Voda bruha iz gore kakih 40 metrov visoko doli v dolino, kjer. se začenja Sava. Ta gora se imenuje Komorča gora, a naprej ni več poti. Na vrh gore je sedem jezer, katerim rečejo Črno jezero. Tja gori se pride z druge strani.
Nazaj prišedši v dolino, smo si ogledovali na drugi strani turistične Alpe za hribolazce. Ta gora jc visoka 2400 m. Na vrhu gore pa se nahaja hotel Kamna. Sedaj delajo na novemu modernemu hotelu, kakor nam je povedal naš vodja Geno Doljak, in sicer pričakujejo, da bo gotov v dveh letih, že sedaj vabijo Amerikance na izlet.
Zarja poda opero
EUCLID, Ohio—Že lepo vrsto let vprizarja Zarja koncerte in operete, ni pa podala opere že od leta 1029. Končno smo se pa le odločili, da podamo opero kot našo prihodnjo prireditev. Ime operi je "V vodnjaku."
Ime samo pove, da se bo predstava vršila oziroma odigravala v bližini vodnjaka, pa tudi v vodnjaku. Mnogo lepih melodij se bo čulo, saj bo menda v kresni noči, ko se bodo kakor v davnih časih zbrale zaljubljene ali v ljubezni nesrečne deklice, ki bodo iskale nasvetov pri vedeževal-kah ali coprnicah, kje je njih dragi in kdaj da pride ponje. Polna upov prihaja dekle po naroeilu vedeževalke k vodnjaku, da morda vidi obličje svojega fanta. Trpko razočarana pa odhaja, bogatejša spet za ono izkušnjo, da vražjevernicam ni več verjeti.
Opera zahteva sopraniste, tenorje, itd. Celotni zbor kakor tudi ženski in moški zbor nastopijo v obeh delih opere.
Prav vljudno ste vabljeni, da se vsi, ki vam je Zarja pri srcu, da se ohrani še v bodoče, da pridete na to opero. Naš učitelj prof. J. V. Krabec se trudi na vse načine, da presadi v duše in grla svojim učencem to, kar bi rad, da bo to lepo delo slavnega češkega skladatelja Blode-ka izvajano tako kot bi moralo biti. Opero, ki je v dveh delih, bo spremljal orkester sedmih mož poleg našega pianista Ed-Ward Polshaka.
Ta Zarjiha spomladanska predstava bo v Slov. nar. domu
Potovanje na vrh te gore bo s pomočjo vzpenjače na elektriko in to za tiste, ki nismo zmožni plezanja.
Spotoma smo se ustavili v Hrušici pri spomeniku, na katerem so slike in imena naših borcev, ki so jih ustrelili Nemci. Od ene družine v Hrušici jih je padlo pet.
Prenočili smo v hotelu Zlato-rog, drugi dan, to je četrti dan našega izleta smo se pa podali proti Jesenicam, Mojstrana. Kosilo smo imeli na Kranjski gori, potem smo pa šli naprej v Radovljico, Otoče, Kranj, Brezje, kjer smo si ogledali še lepo ohranjeno cerkev Marije Pomagaj. V njej smo zapeli Marijino pesem, šli smo proti Logarski dolini. Ta dolina je bila nekoč last grofa Logarja, kateri še živi v svoji mali hiši v tej dolini.
V tej prijazni dolini smo prebili dva dni, sedeli v senci ko je bilo 90 stopinj vročine in gledali Kamniške Alpe, pokrite s snegom, in goro Ostrica, s katere se sneg topi, voda pa ima svojo pot v zemljo v dolini, kjer se steka v eno strugo in teče ob cesti, da se izliva v Savo. Tu je tudi privlačna stavba, katero imenujejo Planinski dom. Pričeli 30 z delom, da uredijo nočni klub, v katerem upajo, da bo ustreženo tudi tistim, kateri radi plešejo in ne bodo motili ponoči one, ki radi spijo. Raditega je to poslopje precej oddaljeno od drugih. Kakor nam je pravil poslovodja hotela, nameravajo še letos narediti več modernih kabin, katere bodo na razpolago mnogim turistom, ki semkaj prihajajo na oddih.
Ko prideš v to dolino ni več poti naprej in moraš zopet nazaj pq:^isti poti, upati pa je, da bodo tudi to ozko pot izboljšali. Na treh lesenih mostovih smo morali vsi potniki izstopiti iz avtobusa, ker smo se bali, da bi se most pod nami podrl.
Peti dan smo šli proti Savinjski dolini v Celje. Tam nas je pozdravil župan Celja, ki je nam podal kratko zgodovino o kraju in kako so tam živeli še stari Rimljani.
__(Dalje prmođnjiP)
na St. Clair Ave. v nedeljo, 4. aprila. Pričetek ob 4. uri popoldne. Po operi bo običajna domača zabava, serviralo se bo okusna okrepčila in igrala bo Fr, Grabnar jeva godba do pozne ure.
Na veselo svidenje najprvo na koncertu naših vrhh Ja'^ranča-nov v nedeljo, 21. marca v Slov. del. domu na Waterloo Rd., in potem na 4. aprila v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. pri Zar-janih, vam kliče
Frank Kokal.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk so vabljene, da pridejo gotovo na redno sejo v sredo zvečer, 17. marca v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
BOLJE ZLEPA KOT 2GRDA
AURORA, Miss., 15. marca—' Tukajšnja trgovinska zbornica je prišla pri reševanju varnosti cestnega prometa na sledečo humanitarno misel:
Lastnikom avtomobilov je poslala posebne dopisnice, na katerih jc besedilo, da kadar kršijo cestno policijske zakone o pravilni vožnji in ustavljanju, naj se mesto pri policiji zglasijo pri zbornici. Tam bodo dobili časo kave s prigrizkom.
Očividno si zbornica misli takole : Pri čaši kave bo prišel tudi razgovor o pravilni vožnji io varnosti prometa in bolje je, da sc s človekoljubno gesto Ijudcrrt dopove, kaj jc prav in kaj »i prav, kakor pa, da bi se grozilo s policijsko in sodno silo.
tINAKOPRAVNOST
STRAINS
o ITALIJANSKI VLADNI KRIZI
^ Nekateri menijo, da je povzročila sedanjo italijansko vladno krizo tako imenovana levica v demokrščanski stranki. Trde Namreč, da se Pella ne bi umak-^il, če ne bi bilo te—levice.
Vendar ni tako. Vzroki krize so globlji. 2e pred leti smo jih slutili, že takrat, ko se je v pr-vem povojnem obdobju utrjeva-3- na oblasti krščanska demo-'ki^acija.
Vso zgodovino klerikalne vladavine prepletajo spori med de-(obubožanimi proletarskimi %iožicami) in kapitalom 'vla-ajočim' klerikalno-kapitalistič-№ razredom). Ti spori so za-adi protiljudske politike De asperijevih vlad in še posebno ^radi nazadnjaškega delovanja zadnje Pellove vlade, izbruhnili oster spopad. In Pellova vlada vt P^dla. Ni jo vrgla demokr-scanska velivica, verglo jo je JUdstvo, ki je v stavkah in de-onstracijah zahtevalo, naj vla-a deluje v prid delovnih ljudi in G tako, kakor hočejo kapitalisti ter Vatikan.
Demokrščanska levica je le ?	nogo padajoči Pellovi
, ^ ^'ki se je tik pred razsulom ^tela nasloniti še bolj na desno v ^ /nasiljem potisniti socialna Prasanja v ozadje. Pella je, na-jl^Gravae sprejeti v vlado nazad-to^'K	in si tako zago-
^ ^ i podporo monarhistov. Le-G struje v krščanski demokra-p I so se temu uprle. Ker je podporo v svoji s m stranki, je podal ostavko. аЛ	je stopil nov pred-
^iski kandidat—levičar Fan-lani.
pa je pravzaprav ta mokrščanska levica? Kaj ho-m kdo jo podpiia?
en	demokracija ni
na stranka, ampak nekak-o gibanje, ki združuje okrog 'erikalnih načel veliko in majh-0 uržoazijo, srednje sloje, iz-r^nce, kmete in tudi delav-lif-v jazporedu italijanskih p6-sn d baU meda Jed ajno desnico (neofašisti
jy. - ----'»'vu vncuiasisu m
lev i^ in informbirojevsko ® socialdemokrati, repubhkanci prika-dar • "stranka sredine." Ven-izrazito desničarska. Pod-"jGgovi Ka-dai ' ^'kciji in velekapitalu ji ^ nazadnjaški značaj.
Itrac^^	krščanska demo-
Ijg gibanje, ki združuje raz-in razrede, je razum-^azr H ^ interesi teh slojev in Odt %i ^^žejo tudi v stranki, skun' ^^fP^°tja med številnimi kaln v italijanskem kleri-pQg Gibanju, ki so se prav ^^adno° pokazala med sedanjo
dem!?! težjega, kot razdeliti
^^mokrš"-- '
nico %or
scansko stranko na des-sredino in levico. Nihče ne
'доге +^v	-----""V-«-
riij^l ugotoviti, koliko kle sko poslancev je desničar koliko se jih čela	sporazumarska na-
■-^^redine in koliko je levičar-
j jev. Poznamo le izrazite nazad-I njake (Tognija, Tupinija, Go-nello, Aldisija), pristašev sredine pa že ne bi mogli našteti. Le De Gasperija smatrajo za resničnega "centrumaša." O Piccioni-ju so na primer dolgo vrsto let govorili kot o človeku sredine, danes pa je desničar. In tudi Pella je razočaral tiste, ki so mislili, da je "centrumaš."
Med desnico in sredino torej ni prave meje, pa tudi med levico in sredino je ni. Klerikalni veljaki prehajajo iz ene skupine v drugo. V zadnjem letu socialnih bojev sta se utrdili obe skrajni sikupini. In že se kažejo prvi obrisi meje med naprednejšim in nazadnjaškim krilom. Najbrž bo ta meja vse bolj vidna.
Torinska "Stampa" je lani septembra pisala, da je med 70 člani izvršnega odbora demokr-ščanske'Stranke okrog 30 levičarjev. Če je to res, potem je levica močnejša od desnice in tudi od sredine, vendar slabša od združenih nasprotnih kril. V parlamentu pa je od 261 demokr-ščanskih poslancev 100 do 130 levičarjev.
Tudi levica ni enotna. Neko levičarsko skupino vodi Gronchi, drugo Fanfani, tretjo Pastore. Razmejiti te skupine bi bilo nemogoče. Vemo le, da ima Fanfani največ pristašev.
Fanfanijeva skupina si je nadela ime "Iniziativa democrati-ca" (demokratična iniciativa). Pred nekaj leti je bila zelo delavna in predvsem—glasna. Vodil jo je Dossetti in njegovi pristaši so se imenovali "dosset-tisti." Dossetti, ki je bil zelo ognjevit in napadalen voditeli, je na kongresih ostro napadal desničarske voditelje in celo De Gasperija. Naenkrat pa je utihnil. Verjetno se je razočaral. Nasledil ga jo Fanfani, De Gas-perijev minister za delo in Pellov notranji minister. V tej skupni so tudi: Taviani (obrambni minister v Pellovi vladi), Bonomi (vodja katoliškega zadrugar-stva), Malvestiti (minister za industrijo in trgovino v zadnji vladi).
"Demokratična iniciativa" meni, da je gospodarska in denarna politika dosedanjih vlad nepravilna. Zavzema se za gospodarske in socialne reforme, s katerimi bi zmanjšali nezaposlenost. Njen list "Cronache so-ciali" piše, da bi bilo potrebno povečati državne investicije v proizvodne namene, zmanjšati pomoč zasebnemu velekapitalu in preprečiti industriji, da bi izkoriščala državo. Obenem graja stranko in dosedanje vlade, ki so z nepriljubljenim gospodar-sko-socialnim programom zapravile ugled krščanske demokracije med italijanskim ljudstvom.
Ta skupina misli, da bi demo-krščanska stranka lahko sama sestavila vlado, toda le, če bi na-
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAS LJUBLJENI SOPROG, OČE IN BRAT
WALTER LAZAR
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 16. MARCA 1953
Prešlo 30 v večnost leto dni, odkar zapustil si nas Ti, spomine svetle nam budiš in v naših srcih Ti živiš.
Saj no mine nikdar dan, da bi no bili v duhu tam, kjer počiva Tvoje truplo, kjer dom je zdaj hladan.
Žalujoči ostali:
ALMA, soproga
WALTER JR. in ROBERT, sinova JO-ANN, hčerka brata in sestri
(Cleveland, Ohio, dne 16. marca 1954.
stopila z naprednim programom, okoli katerega bi zbrala tudi socialdemokrate, liberalce in republikance. Napredni socialni program bi utrdil demo-krščansko stranko, ji pridobil nekaj ugleda in volivci bi zapuščali informbirojevce ter se vračali v klerikalni tabor. Če ne bi šlo drugače, bi v vlado tudi sprejeli predstavnike treh majhnih sredinskih strank.
Gronchi pa hoče spremeniti krščansko demokracijo v stranko "demokratičnih katoličanov" ali "naprednjakov med katoličani." Desničarji bi takšno stranko zapustili, zato bi morali poiskati zaveznike med socialdemokrati, liberalci, republikanci in tudi med Nennijevimi so-calisti. Gronch meni, da bi takšno sodelovanje potisnilo demo-kristjane na naprednejšo, socialno pot, kominformistični tabor pa oslabilo, ker bi Nennije-ve socialiste odtrgalo od Togliat-tijevih kominformistov.
Voditelji katoliških sindikatov so pred dnevi predlagali socialdemokratom, liberalcem in republikancem, da bi skupno nastopili proti nazadnjakom, ki se hočejo polastiti oblasti. Obenem so izdali proglas, v katerem govore o velikih socialnih reformah. Če primerjamo Fanfani jev in Gronchi jev program s tem proglasom, lahko ugotovimo, da so težnje voditeljev krščanskih sindikatov še najbolj napredne.
V	članku "Težko življenje demokratskega sindikata," ki ga je objavil "II Popolo" 31. decembra 1. 1., je neki Giorgio Vec-chiato napisal: "Svobodni sindikati se morajo bojevati na številnih hudih frontah: proti in-dustrijcem, proti informbirojev-ski Konfederaciji, proti tistim krogom, ki mislijo, da je vsak socialni boj proizvod komunizma, proti mnogim ukrepom vlade. Italijanska konfederacija svobodnih sindikatov nasprotuje vsem, a njeni zavezniki so mnogo manj zanesljivi kot njeni nasprotniki."
V	novejšem času so demokr-ščanski sindikati večkrat nastopali skupaj z ostalimi sindikalnimi organizacijami in celo z informbirojevsko Generalno konfederacijo dela. V nedavnem boju za povečanje plač državnih nameščencev so odkrito nasprotovali Pellovi vladi. Zahtevali so, naj vlada izvede agrarno reformo, zmanjša nezaposlenost, investira velike vsote v zaostali Jug, nasprotuje odpuščanju delavcev in prepreči zapiranje tovarn, ki po mišljenju kapitalistov niso dovolj donosne.
Fanfani in Gronchi izkoriščata sindikalno skupino kot rezervno silo v boju proti strankini sredini in desnici.
Ko so v Italiji iskali "rešitelja" vladne krize, so se največkrat ustavili pri Fanfaniju, nekajkrat pa omenili tudi Gron-chija. Tedaj je Vittorio Gorresio napisal v "Stampi": "Mi (rimska kurija) nasprotujemo vsakemu eksplozivu. Fanfani je smodnik, a Grouchi je dinamit." Vatikan je torej zavrnil oba: Fanfanija kot manjše, a Gron-chija kot večje zlo.
Ko je Fanfani sprejel mandat za sestavo nove vlade, se je najprej pogajal s strankami sredine. Republikance in liberalce je šc dokaj hitro pridobil. Saragat pa jo zahteval, naj nova vlada javno pokaže svojo privrženost republiknski ureditvi, ukine klerikalcem naklonjeni volilni zakon, nastopi proti monopolnemu položaju demokrščanske stranke, uveljavi socialne reforme, sprejme sindikalni zakon, ki bi zagotovil delavcem pravico združevanja in boja proti kapitalu ter nadaljuje z dosedanjo zunanjo politiko. Fanfani je bil pripravljen sprejeti večino teh zahtev, a demokrščanska desnica. Vatikan in Katoliška akcija so se uprli. Vsi ti se nočejo odreči volilnemu zakonu, niti monopolnemu položaju stranke. O socialnih reformah, ki jih je predlagal Saragat, nočejo ničesar slišati; prav tako pa odklanjajo
sindikalni zakon. Ker zelo pazijo, da se ne bi zamerili monar-histm, tudi nočejo javno podpreti republikanske ureditve.
Tako je ostal Fanfani med kladivom in nakovalom. Brez socialdemo-kratov vlade ni mogel sestaviti. Če bi se uklonil socialdemokratskim zahtevam, bi mu večina demokrščanskih poslancev obrnila hrbet. In vlade zopet ne bi mogel sestaviti. Na pot pa mu je stopila tudi Clara Luce, ameriški veleposlanik v Rimu, ki je grozila, da bo Amerika odklonila pomoč levičarski vladi.
Levičar Fanfani je nekaj časa okleval, potem pa sestavil— desničarsko vlado. Za podpredsednika je postavil predstavnika velike industrije CampoUija in Tupinija, za notranjega ministra znanega nazadnjaka Adreot-tija; Piccioniju, katerega smatrajo za voditelja desne struje, je zaupal zunanje ministrstvo, Vanoniju, dolgletnemu fin. ministru—ministrstvo za finance in Aldisiju (človeku zaradi katerega je padla Pellova vlada) —ministrstvo za industrijo in trgovino. Na vse važne gospodarske in socialne položaje je postavil izrazite nazadnjake. Takšna vlada bi v najboljšem slučaju nadaljevala dosedanjo politiko demokrščanskih vlad, najbrž pa bi se še bolj naslonila na desnico.
A Fanfani je dobil še eno zaušnico. Ko je bil že trdno prepričan, da ga bodo monarhisti podprli, je predsedstvo monar-histične stranke sklenilo, da bo podpiralo le Pellovo ali Picioni-jevo vlado, še raje pa demokr-ščansko-monarhistično vladno koalicijo.
Fanfani je ostal v tem začaranem krogu — osamljen. Kot vešča leta od socialdemokratov do monarhistov prepričuje popušča, se dobrika, graja, smehlja informbirojevcem (ki bi ostali nevtralni, če bi nova vlada obrnila hrbet Atlantskemu paktu) in celo na neofašiste ni pozabil. Pozabil pa je na načela, ki jih je kot voditelj "Demokratične inciative" tako vneto razlagal.
Čeprav bi Fanfani pridobil večino v rimskem parlamentu (kar je malo verjetno, njegova vlada ne bi dolgo živela. Propadla bi tako kot Pellova in kot bodo propadale vse tiste italijanske vlade, ki ne bodo hotele delovati tako kot zahteva italijansko ljudstvo.
(Po "Delavski enotnosti")
PRODA SE mšA
za dve družini; 5 sob spodaj in 5 sob zgoraj. Dve garaži; dva for-neza, nova, na plin. Vse v najboljšem stanju. Proda se radi bolezni. Vpraša se na 981 EAST 140th STREET,
nasproti Fisher Body
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo neka] posebnega proti ceTmatismu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodl Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
DIPLOMATSKI STIKI MED JUGOSLAVIJO IN INDONEZIJO
Jugopres je svojčas napovedal navezavo diplomatskih stikov med Jugoslavijo in Indonezijo ter izmenjavo diplomatskih zastopnikov med obema državama. Ker to še ni izvedeno, se je sedaj zanimal za stvar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Zastopnik oddelka za tisk tega sekretariata je povedal naslednje: "Začeta pogajanja so bila na dobri poti. Znano nam je, da so nekateri indonezijski uradni predstavniki v svojih izjaVah poudarjali, da namerava Indonezija v kratkem rešiti vprašanje diplomatskih zastopnikov z našo državo. Jugoslavija je ved-
no pripravljena sprejeti tako pobudo, seveda če so na indonezijski strani pripravljeni dokončno ugodno rešiti to vprašanje."
TUDI V SMOUENJI VASI GRADE VODOVOD
S pomočjo Centralnega higienskega zavoda v Ljubljani in okrajnega ljudskega odbora Novo mesto so začeli prebivalci Smolenje vasi pri Novem mestu graditi vaški vodovod. Dela pri zajetju studenca so končali, dogradili so pa tudi rezerovoar. Letos bodo položili še cevi do vasi in vprašanje preskrbe naselja z dobro pitno vodo tudi v času večje suše, bo rešeno.
"Let's Keep That Smile!"


J Four-year-old Bruce Đugan wisely reminds the more than 90 percent of the nation's school-age children who have dental deficiencies that they no longer have to look forward to losing Ave teeth through decay before they're 21. Bruce gets set to scrub his pearlies with a brush-load of Ipana A/C ammoniated-chlorophyll toothpaste to help the nation's dental societies call attention to this year's children's
dental health campaign.
Emphasized ai-e the importance of beginning tooth care at an early age, and prevention of decay. Recommended are; Home care of the teeth through regular brushing with a good dentifrice; a well-balanced diet, and regular trips to the dentist, beginning at age 2%. Bristol-Myers Company reminds that only a dentist can correct decay once it has occurred.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
OGENJ POVZROČIL MILIJONSKO ŠKODO
Pri posestniku Francu Oblaku iz Bregovnice je nastal požar, ki je upepelil hlev. Zgorelo je tudi 600 kg krme, .4000 kg slame, več poljedelskih strojev in orodja. Škoda znaša več kot milijon din. Po dosedanjih ugotovitvah sklepajo, da je bil ogenj podtaknjen.
IŠČE SE STANOVANJE
ZAKONCA
z MAJHNIM OTROKOM IŠČETA STANOVANJE S 4 SOBAMI; ENA VELIKA ALI DVE SPALNICI. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV 1-8790
V NAJEM
V najem se odda spalno sobo
Prednost ima miren zakonski par, ki dela, ali pa dekle. Ima na razpolago tudi kuhinjo.
Vpraša se po 5. uri popoldne.
PO 1-4951
HIŠE NAPRODAJ
PRODA ALI ZAMENJA
se hišo na Fuller Ave., od E. 222 St. 6-sobna Colonial hiša; preproge, zimska okna, mreže, gorkota na plin, jard zadaj za-grajen. Garaža in cementiran dovoz.
Pokličite
KOVACH REALTY 960 E. 185 St., KE 1-5030
RAZNO
IŠČE SE
žensko, ki bi opravljala splošna gospodinjska dela po 5 dni v tednu. Mora imeti rada otroke. Ob večerih gre domov. Dobra plača poleg obedov.
Pokličite HE 1-1539
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hi+ro zgo+ovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE. |
Ф
I
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
(RUŽENE ŠKERLJ)
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL.
Dobi se pri
August Kollander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Cena s poštnino je
$5.25
TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite se na le knjige, preden zaloga poide!
Dva pogrebna lavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAM. Kt ЈШ
VI
DOLOČITE poklicu«
STRA17 4 7
ENAIvOPRAVNOST
iniiitMiiwmmiiii«iiiwiiiwiiimin«iiiwiiii«iitiBniniiiwniiiiiwnii«iiiiiitiiiiiii«niiiiiii»iiiiiiiii«iiirMiiiii! lUlillBliiUliiUliilHiiLlillniillliilaliiUliHBiulAliimhlUliilHiillliililiilaliilaliilaliibliilaiiiliiiililiiialiitrS^
EE
ii
se
Ц AVGUST ŠENOA:
Diogenes
Zgodovinska povest iz 18. stoletja
(Nadaljevanje)
"Tako pozdravlja zaročenec?" je rekla baronesa pikro, ko se je malce osvestila.
"Pustiva to, kje je polkovnik?" je zavpil Belizar in udaril z nogo.
"Gospod stotnik!" je vzkipelo dekle.
Sosednja vrata so se odprla.
"Kaj pomeni to kričanje?" je odjeknil votel glas in na prag je stopil Klefeld. "Kaj? Belizar? Tukaj? Ob tej uri? Stotnik, kako ste se upali? Mislil sem, da ste bolni."
"Zdrav, gospod polkovnik," se je zravnal Belizar, vojaško in mrko pogledal barona. "Vaš hudodelec je prišel, da ga postai^i-te pred sodišče."
"Pred sodišče?" je debelo pogledal polkovnik.
"Da. Poslušajte. Bil sem na pristavi svojega dobrotnika. Predvčerajšnjim sem pa prejel pismo iz Liške krajine, pisal ga je nadporočnik Šandor Szabo. Pravi, da je sramota, ker se izo-gibljen sodišču in da bi bil že davno sojen, pa me ščiti žensko krilo, grofica Terezija Baćan-ka; trdi, da je zaradi mene odtegnila njemu svojo milost . . . Dovolj! Razumeli boste, gospod polkovnik, da je ta ostudna sramota za junaka toliko večja, ker
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
AURORA
For Sale by Owner. Overlooking Fox River, 38 miles from Chicago. Beautiful lot, ranch home, 3 bedrooms with bath, 20x18 living room with huge fireplace, glazed porch, large birch kitchen, automatic heat, full basement with fireplace, breezeway, 2 car garage, located on Aurora-Elgin bus line on Route 21, near C.A. & E. train also C.B. & Q.
AUrora 6-8000
WANTED TO RENT
RAILROAD OFFICIAL, best of references, requires 2Vž or 3 bedroom house. Northwest suburban area. Near schools, churches, shops. On or before April 1st. Care of property assured for mutual benefifts.
DAvis 8-0129
COUPLE, 2 little girls, need 4 or 5 room apartment. N. or N.W. Near schools. To $90.'
SPaulding 2-9075
RESPONSIBLE Couple with older son, desire 5 room heated apartment. $85. N.W. Will cooperate.
SUnnyside 4-3364
PROMINEINT Business man, wife, and child, need 6 rooms, unfurnished, 1st or 2nd. Will cooperate. On far north side.
KEystone 9-7327
11||»|1||«|1||Ч|||Ш|||«||||И||||И||Ш||||И||||«|||Ш||||»|||||
1а|!|ш1>|1в1|иа1||1в1||1а1|Ла1||1а1||1а1||1в|||1в1||1в1н1а1|Ш
mi ta strahopetec piše, da tako govore vsi krajinski častniki. Vi veste, da je to laž in obrekovanje. Tega ne morem in ne smem trpeti, ker sem poštenjak, hrvaški plemič. Ozdravel sem; sodite, to zahtevam, in zato sem prišel k vam. Sodite me!"
"Belizar! Vi ste ponoreli!" se je ustrašila Amalija. "Ah, nesrečni trenutek, ko ste na stotnika dvignili sabljo."
"Moral sem braniti čast hrvaške plemkinje."
"Ki tega ni zaslužila," je razdraženo rekla Amalija, "kajti pobegnila je s človekom nižjega stanu, z meščanom."
"Baronesa!" je kriknil Belizar, prebledel in izbuljil oči. "To ni res, ni mogoče! Rožica Deli-ćeva ..."
"Da, Rožica Delićeva je sramotno pobegnila," je potrdil polkovnik.
Poročnik je zadrhtel, oči so mu zagorele kot divji ogenj in blodile po sobi.
"Oh, to je grozno! To je strašno!" je zaškrtal in se prijel za srce.
"Belizar," je rekel Klefeld mehkeje, "spametujte se, tu imate zaročenko!"
Za hip je Belizar zastrmel predse, nato pa ostro uprl oči v barona in rekel mimo:
"Gospod polkovnik, govorim službeno! Zahtevam sodišče, sodite me," je zavpil, "tudi če zgubim glavo."
"Dobro," je odgovoril Klefeld, Btopil k vratom in jih odprl. "Gospod poročnik!" je zaklical.
Častnik je vstopil.
"Gospod poročnik, vzemite dva vojaka in odpeljite gospoda Pakića v vojašnico, v ječo, kjer bo ostal do razsodbe."
"Evo orožje," je rekel Belizar ter položil sabljo in samokres na mizo. "Lahko noč, gospod polkovnik, vaš sluga baronesa," se je priklonil resno.
"Gospod poročnik, pojdimo!"
"Lahko noč!" je začudeno dahnil polkovnik, Amalija je pa hladno nagnila glavo.
"Kaj to pomeni?" je vprašal Klefeld hčer, ko je stotnik od-
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Kitchen facilities. Lakevi^w district, good equipment, reasonable.
Lincoln 9-9545
GROCERY AND MEAT MARKET Roselanđ. Established 40 years. Wonderful money making opportunity for butcher and wife; residential and business district. One of best business locations. Chicago area.
PUllman 5-6320 days; evenings PUllman 5-7837
13 VŽ ACRE POULTRY FARM — You can live comfortably the rest of your life on the income from this property. 1,200 chickens and 800 chicks, 12 poultry buildings, plus orchard and modern 3 bedroom brick home, 2 car garage. All included at $32,000.
EVANS, 491 Pennsylvania, . Glen Ellyn 1560
FARMS FOR SALE
ZT ™^^GS N.W. Good buildings, good land, some timber, per acre. Terms.
ACRES — 65 miles N.W. of Chicago on good highway; all level И	consist Of 3 dwelling units; cattle
barn, 180x175, hog barn 80x200! sheep barn 70x200; corn cribs' gram storage; 2 cement silos; drive-on scales; almost all new outbuildings. Terms.
200 acres on paved road 35 miles N.W. Deep rich black soil. Pension truck. Farmer's terms.
OTHER FARM BARGAINS
LOUIS I. BEHM, Realtor
GRAYSLAKE. ILLINOIS ^ Phone GRayslake 3-8181
šel. Dekle jo skomignilo z rameni.
"No, zdaj ga imamo, zdaj je tvoj!" se je čez nekaj časa nasmehnil polkovnik.
"Toliko bolje," je mirno odgovorila Amalija.
*
Jankovic je stopil s Penzinger-jem v svoj kabinet. Takoj za njima je pritekel Janko.
"Milostni gospod!" je z jecljal prestrašeno.
"Kaj je?"
"Veste, koga sem videl?"
"Koga?"
"Malo prej . . . oh, ljubi Bog!"
'Za vraga, govori!"
"Videl sem, kako straža iz Klefeldovega stanovanja pelje v ječo . .
"Koga?" je prebledel Jankovic in pograbil slugo za prsi.
"Našega mladega gospoda!"
"Oh!" je zavrisnil Jankovic in se prijel za glavo, doktor se je pa molče zgrudil na stol.
"Je bil prej tukaj?" je tresoč se vprašal Jankovic.
"Ne."
"Oh, doktor, doktor," je zaškrtal, "propadel sem. Fantova nepremišljena strast je v trenutku razbila vse moje upe, vse!"
Bridkost ga je strla, da se je sesedel na stol, skril obraz v dlani in jecljal v joku:
"Belizar, Belizar! Zakaj si mi stri srce?"
"To, to je neumno, strašno neumno!" je začel brbrati Penzin-ger in si brisal solze. "To je supi-na dementia." (Neizmerna neumnost.)
"Vaša milost," se je oglasil Janko z jokavim glasom, "pozabil sem vam povedati . . ."
"Kaj?" Jankovic je dvignilo glavo.
"Tistile zavitek na mizi . . joj, čisto sem zmešan . . . mene je tako prizadelo . . "
"Kdo je prinesel?" je skočil kavalir in začel razvijati zavitek.
"Pater Hieronim."
Jankoviću je drhtela roka, ko je začel brati pismo. Lica mu je prelivala zdaj rdečica zdaj bledica, doktor je pa radovedno dvignil nos. Kavalir je list na glo spravil v miznico, stopil pred zrcalo in rekel z vročičnim, glasom:
"Doktor, poglejte! Lasje so mi razmršeni, kajne?"
"D-da, magnifice," se je Pen-zingerju od začudenja razlezel obraz.
"Treba jih je počesati, da!" se je noro zasmejal kavalir, vzel glavnik in si začel urejevati lase. Nato je stopil pred doktorja in zaškrtal;
"Je moja pričeska dobra?"
"D-da, magnifice!" je plaho zinil Tirolec.
"Bien! Vi boste spali tukaj Janko, pripravi modri kabinet. Čutim, da bom ponoči potreboval vaše pomoči. Grem na ples!"
"Na ples?" je poskočil doktor, kakor bi ga pičila kača, in sumljivo pogledal kavalirja izpod naočnikov.
"Da," je s hlinjenim mirom potrdil Jankovic. "Na ples k div-ni Diani."
"Pa zdaj—zdaj?" Tirolec se je odmaknil in pogledal od strani Janka. Sluga je pokazal s kazalcem na čelo.
"Da," je nadaljeval Jankovic. "Obljubil sem ji, da se vrnem. Saj poznate besedo: Noblesse oblige! Moram. Lahko noč!"
"La-a-ahko noč," je za jecljal Tirolec in se globo priklonil.
Jankovic je odšel, doktor je pa po prstih stopil do odprtih vrat, boječe pogledal in rekel Janku:
"Pojdi za gospodom. Lahko se zgodi nesreča. Meša se jnu."
"Bogme, res nori," je zajokal Janko.
*
Kot bi udarila vanjo strela, tako je planila Terezija k vratom, skozi katera je vstopil Jan-ković.
"Oh, ti si moj!" je pošepetala, mu pomolila roke in obraz ji je zaplamenel.
"Ali sem smel Tereziji požreti besedo?" se je vljudno priklonil Jankovic in premeril s pogledom podivjano množico, ki se je ob glasbi hohotala in zlivala vase šampanjec. "Vrnil bi se, tudi da nisem obljubil."
"Povej, zakaj si odšel?"
"Malenkost! Na pristavi Hor-vatska mi je zgorela žitnica."
"Ah!"
"Mislil sem,, da je bogve kaj! No, pustiva to. Veselimo se. Dobre volje sem," je stisnil s čudnim glasom.
"Danes si tako čuden!"
"Razburjen, zaljubljen. Kje je grof?"
"Spi v svoji postelji."
"Ha, ha! Je Malenic tukaj?"
"Je; v tretji sobi ga najdeš."
"Pardon, Terezija! Reči mu moram dve, tri besede. Takoj se vrnem."
"Le hitro," mu je zapretila s prstom, "sicer pridem za teboj."
Kavalir se je priklonil in šel skozi gnečo v tretjo sobo.
Grede skozi turški kabinet, kjer je na divanu smrčal debeli Sale, je zaslišal za seboj šepet.
"Chevalier!"
Jankovic je obrnil glavo. Pred njim je s potrtim obrazom stala Euf rozina.
"O, vi, gospodična!"
"Da, vsa obupana," je potrdila mladenka, pozorno pogledala na okrog in pošepetala: "Moram vam zaupati skrivnost! Samo da kdo ne sliši."
"Govorite."
"Kaj pa tale?" je pokazala na senatorja.
"Je mrtev. Le govorite."
"Poslušajte! Stala sem v gneči blizu Terezije, z njo je bil Naj-šić. Nekaj sta si šepetala po latinsko, jaz pa nekaj latinskih besed razumem. 'Najšič,' mu je rekla Terezija, 'pridite potlej v turški kabinet, povedala vam bom nekaj o Belizarju. Vsekakor pridite.' Kaj neki imata, sem si mislila, moram zvedeti, ker stotnika spoštujem pa tudi vas, saj ste tako dobri. Skrivala sem se za tisto gosto cvetje in veje. živa duša me ni videla, jaz pa še dihala nisem. Res sta prišla in sedla tule. Slišala sem vsako besedo. Pomislite. To je grozno."
"Kaj, kaj?" je vprašal kavalir.
radovedno
"Grofica je rekla: 'Najšić, stotnik Pakić je prišel v Zagreb. Pismo, na katero sem naščuvala Zandorja, je pomagalo, zbodlo je mlado, razgreto glavo. Zdaj je v naših pesteh. Želim, da se zadeva konča. Tukaj imate dva blanketa z banovim podpisom. Na enega napišite oprostitev za Belizarja in dobil ga bo, če se poroči s Fruziko, na drugega pa napišite ukaz, da morajo stotnika pod stražo takoj odvesti v
trdnjavo Kustein v ječo. To ga bo doletelo, če Fruzike ne vzame,' Jaz sem se tresla ko šiba na vodi, srce mi je hotelo razgnati, pa nisem smela niti črhniti. Najšič je vzel blankete in rekel: 'Kaj pa Jankovic?' 'On je fantast, ki nori za menoj; rekla mu bom: Kuf-stein—in vse bo dobro. Jaz tako hočem, ta človek mi ugaja kakor muha pajku,' je odgovorila Terezija. Zadnjih besed nisem prav dobro raumela," je dodala prostodušno.
"Ah!" se je začudil kavalir.
"Ni to grozno?" je vprašala Eufrozina z otroško užaljenim glasom. "Imajo ti ljudje sploh srce? Vidite — prisilili nas bodo . .
"Gospodična Eufrozina, vi ste čudovito dekle," je rekel kavalir in ji poljubil roko.
"Oh, prosim vas . . ."
"Prosite Boga, vi ste pošteno dekle! Hvala vam! Zbogom."
Jankovic je opazil, da ga Terezija išče in je pohitel v drugo sobo. Potiho je rekel Maleniću dve, tri besede; baron je poki-mal in naslednji trenutek se je kavalir že sprehajal po sobi z lepo Diano in jo vodil za roko. Nenadoma, kakor bi se nečesa domislil, se je iztrgal in z odločnim korakom pohitel k.veliki mizi med najbolj hrupne goste, kjer so med bučnimi pesmimi zveneli kozarci. Tudi Jankovic je dvignil kozarec.
"Silentium! Jankovic govori," je zavpil Najšič.
"Prijatelji!" je vzkliknil kavalir z jasnim, toda drhtečim glasom. "Najlepša žena našega stoletja, krasna Diana, nas je danes sprejela v svojem hramu. Očarala nas je s svojo lepoto, osupnila s svojim sijajem, obsu-la nas z obiljem in nas spremenila v svoje večne sužnje. Bi ne bilo sramotno, da ji ostanemo večni dolžniki in bi ne posnemali raje ljubezni, svobode in veselja, kjer vladata Venera in Bakhus? Ne, to se ne sme zgoditi! Jaz klicem: Revanche! (Povračilo.) Čez štirinajst dni bom priredil v vašem imenu slavnost božanski Diani in povabim vas vse. Hočete?"
(Dalje prihodnjič)

NATIONAL.
O O U N CI (>
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
ZA UREDITEV AVSTRIJSKEGA PROMETA
BEOGRAD — Na mednarodni železniški konferenci, ki je bila od 9. do 11. februarja v Trstu, so proučili vprašanje sporazuma o ureditvi avstrijskega pomorskega prometa čez Reko in Trst. Konferenca je pravzaprav nadaljevanje mednarodne železniške konference, ki je bila pred kratkim na Dunaju in na kateri so se stališča glede tega vprašanja približala.
Jugoslovansko delegacijo je vodil inž. Sveta Savičevič, načelnik v glavni direkciji jugoslovanskih železnic.
Društveni koledar
MARCA
21. marca, nedelja — Koncert zbora Jadran v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
APRILA
4. aprila, nedelja—Spomladanski koncert zbora Zarja v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja—Koncert Glasbene Matice v Slov. nar. domu, St. Clair Ave.
25. aprila, nedelja—Koncert zbora Planina v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
MAJA
2. maja, nedelja—Koncert zbora Triglav v Sachsenheim dvorani; domača zabava sledi v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru na Richer Ave.
30. maja, nedelja—25~letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Richer Ave.
JUNIJA
13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
27 junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št 312
""slNlRjTnTfarroi"SN.Pjl
JULIJA
4. julija, nedelja—Piknik Kluba društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi.
11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
Oglašajte v Enakopravnost)
k »





NA'riONAl PRESS BUIIDINC WASHINGTON, D. C.
By Ann* Coed*
Who wouldn't want a good cup of coffee et'eri/ time with prices the way they are now? Here are a few simple rules: Keep your coffee pot Immaculate to avoid a rancid taint; always start with fresh, cold water and fresh coffee; measure
accurately and never boil. * * *
Por women who appreciate the delicate color of embroidery and old lace. It's -good news to know that ecru curtains have been revived. Doesn't that give you Ideas for those "used-lo-be-whlte" tailored curtains? Por, with a package of all-purpose ecm dye, you can convert Uiem Into a lovely (.hade, giving windows a really high rtTle.
♦ * * '
How about a tomato soup surprise for supper? Combine 1 can condensed tomato soup, 1 can condensed vegetable soup and 2 cana water, heat to boiling Md simmer .1 minutes. Fold Vi cup real mayonnaise Into I egg white, beaten stlfl. Top each serving of soup with a cenerous spoonful of the mayon-(1Д1« mixture nnd add a sprig of tiny Series 6.
NATIONAL PRESS BUIIOINO WASHINGTON, 0. C.
By Ann* Good* ;
A black-board eraser is a handy household Item, believe it or not. When dampened with dry cleaning , fluid, it cleans spots from furniture and rugs beautifully. It also dou-bles as a pre-dryer when washing windows, mirrors and auto windshields.
★ ★ ★
VEver have a ham steak delicately flavored with mustard and horseradish? Delicious! Spread both sides of ham slice with this mixture: combine cup mustard-wlth-horseradish and 2 tbs. brown sugar. Place in baking dish with % cup water containing 3 cloves.
Bale.'} as usual.
★ ★ ★
Catch him with cookies, whether he's your daughter's beau or your snack-hunting husband. Here'# how to make a date-nut filling to be used with your favorite sugar cookie dough: Combine IV2 cups chopped dates with V2 cup sugar and H cup water; boil 5 minute* or until thick, stirring constantly. Add 2 tbs. margarine, 1 tbs. lemon Juice and V2 cup finely chopped nuts; then cool.
OHIO GOES . TO COLLEGE








OW"0»



Cowan Hall al Otterbein College
Ottcrbein College has had a continuous history .since 1847. '
It is located in the friendly town of Westerville. on Route 3, adjacent to the capital citv of Columbus, thus combining the benefits of village living with the advantages of a metropolitan area.
Otterbein is fully accredited and takes pride in the students it sends to graduate schools and into the professions.
As a liberal arts school preparing its students for well-balanced living and leadership, Otterbein College provides special training in the sciences, education, music, physical education and home economics. Attention is given to courses in marriage and home life.
^Cooperative programs are available in engineering, nurses training and visual arts leading to appropriate degrees. .Several two-
year courses, including one in secretarial work and one in medical technology, lead to the degree of Associate in General Education.
Otterbein College belongs to the Ohio Athletic Conference, one of the oldest such organizations in the country with strict standards governing intercollegiate competition.
A full schedule of extra-curricular activities is maintained including diversified intramural sports for both men and women throughout the year, glee clubs and choirs, band and orchestra, dramatics and radio, debate and oratory, journalism and literary publications, academic clubs and societies including an honorary scholastic society. Several religious organizations provide spiritual nurture.
It is also a member of the Ohio Foundation of Independent Colleges.
Courtesy—The Standori^ Oil Cc. (Ohi.)