J. E. Bogomil: Tepežni dan
PONEKOD komaj veste, kaj ta nasiov pomeni. Vsem tistim. moramo povedati, da je to dan nedolžnih otrocičev. Ta dan imajo otroci ponekod posebne pra-vice. Hodijo od hiše do hiše s šibo v roki. Kogar dobe, ga udarijo in vpijejo nad njim: »Reši se, resi se!« ali »Odkupi se, odkupi se!« ReŠiti ali odkupiti se pa mora na ta način, če podeli trpežkarjem — to ime imajo otroci ta dan — primeren dar.
Tako! Zdaj veste.
Ali se bomo čudili Slaparjevim trem, Če jit danes srečamo tako, kakor so oni srečali Kopačevega botra?
Ravno od maše je šel dobri inož, pa je planil nadenj Slaparjev roj. Kar od treh strani je jelo pokati po moževem kožuhu in trije hkrati so vpili kakor za stavo: »Rešite se, boter, rešite scU
Pa se reši, če nič nimaš! Ali pa dopoveš tem kri-čačem, da nič nimaŠ? Saj nc bodo verjeli. Če bi otroci verjeli,  bi  prinesli   domov  le  ŠČinkavce na  nosu ter -prazne malhe in tepežni dan bi prišel ob svojo veljavo.
»Rešite se, boter, rešite se!«
»Jcj. feh JeJ' otroci, nič nimam, prav nič nimam!«
In spet je pokalo — hvala Bogu! — samo po ko-ŽuKu. Boter je stopal urno, kar se je dalo, Slaparjevi pa za njim. Tako je priŠel boter domov v zelo častnem spremstvu, ki ni za las odjenja) od svojih pravic. So otToci vedeli, zakaj. Ko so namreč zapuščali KopaČev doin, je bila vsaka mallia za e-no klobaso težja.
Taka resitev je pa že nekaj vredna. Sami presodite, če ni res. Kdor pa nc pritegne, bom pa jaz prišel pri-hodnji tepežni dan nadenj s palico in potem — bomo videli!