Iz naše organizacije. Skupue zadeve. Učlteljski kongros v Beogradu. Legitimacije za znižano vožnjo srno razposlali. Ako kdo legitimacij ni prejel, naj jih takoj reklamira, da se mu še pravočasno dostavijo. Manjša legitimacija v obliki dopisnice velja za južno progo do Siska in nazaj, in sicer za 3. razred osebnega vlaka. Ta izkaznica opravičuje do polovične cene. Večja izkaznica s cirilskim tekstom velja za progo državne železnice od Siska do Beograda in nazaj. Na to izkaznico se plača eno četrtino vozne cene. Veljavna je od 15.—25. julija. Te izkaznice so veljavne tudi na ladjah. Na izkaznice pazite! Ako bi jih kdo izrabil. nai se iavi v vlaku takoi strokovnemu tajniku. Odpotujemo 15. iuli]a, in sicer \z Ljubljane ob 4.15 zjutraj. Gorenjci, Ko rošci in Dol&njci naj pridejo dan poprej v  Ljubljan©. Štajerci, ki nimajo zveze z vla kom, ki odhaja ob 3. zjutraj iz Maribora,  naj prenoče v Mariboru ali v Celju, ka kor jim je bolj na roko. Na Zidanem mo stu se združimo. Obljubljenih nam je pet  direktnih vagonov (za 200 udeležencev)  do Beograda. Prestopili bodo torej samo  Štajerci na Zidanem mostu. Vstopajte  samo v te vagone! Pazite na reditelja!  Vožnja bo dolga, toda z združenimi moč mi in z dobro voljo si jo bomo krajšali.  Vozni red: Iz Ljubljane 4.15 zjutraj,  v Zidani most ob 6., v Zagreb (juž. kolo dvor) pridemo ob 9. dopoldan in se odpe ljemo ob 11. uri dopoldne z državnega  kolodvora. Ker ne vemo, kda] premak neio naše vozove z južnega na državni  kolodvor, ne kaže nepotrebno hoditi v  mesto. V Sisek dospemo ob 1. uri popol dne, zvečer ob 9. v Brod, opolnoči v Yin kovce. ob 9. zjutraj v Zemun in ob 10. v Beograd. Morebitni zamudniki naj se odpeljejo 15. julija zvečer. Ti pridejo tekom prihodnjega dneva v Beograd z brzovlakom. kar bo seveda neprimerno dražje. — Za zamudnike. ki Tx>trebuieio informacii. posluje tovariš v pisarni stroKovnega tajništva dne 15. t. m. Stanovanja. Zajedno z legitimacijami smo razposlali tudi stanovanjske nakaznice, ki smo jih izgotovili po seznamu iz Beograda. Beograjčani so nam rade volje odstoDili nrivatna stanovania in sieer — kakor nam javljajo od Udruženja — brezplačno. Dolžnost vsakega prijavljenca, ki se je premisli! in ne p-otuje na kongres, je, da to takoj prijavi. in se tako z njegovim stanovanjem lahko razpolaga. V Beogradu nas čakajo na postaji srbski tovariši in tovarišice in nas povedejo na odkazana stanovanja. — Kdor se je pravočasno prijavil do prvotno določenega termina, ima svoje nakazano stanovanje, drugi se bodo pač morali zadovoljiti s kakimi skupnimi prenočišči. Prehrana. Za potovanje v Beograd naj vzame prehrano vsak s seboj. zakaj :ia kolodvorskih restavraciiah bo Dač silno drago. Tudi stroški prehrane v Beoeradu b\ se dali znižati s tem. da si vzaraemo kako stvar (suhe klobase itd.) s seboj. Sicer nam bodo pa spodaj že tudi pokazali kako domačo gostilno, kjer ne b.odo ravno pretirane cene. — Tpbakarji naj se založe že doma s tobakom, ker ne vemo, kako bo spodaj v tem oziru. Koncerta, ki ga priredi učiteljski zbor l;!ib];anski. nai se udeleži tudi slovensko učiteljstvo, ker je dobiček namenjen srbski učiteljski vojni siročadi. O skupnih zadevah, ki se tičejo slovenskega dela udeležencev, bodo po potrebi afiširane objave v veži Učiteljskega Doma v Beogradu, kjer bo vsak dobil tudi potrebne informacije. Naša stanovanja so itak ponajveč v bližini Učiteljskega Doma. Povratek se vrši poljubno v skupinah kakor se bocio stvairiale na izletih dan po zaključku kongresa. Kdor hoče. se vrne lahko tudi takoi po kongresu. Na veselo svidenje! i NAZNANILO. Vodstvo Zaveze je na svoji seji, ki _se ' je vršila dne 12. junija 1920 v Kranju, ' sklenilo nasvetovati upravnemu odboru, ¦ da se naj ne vrši letošnje Zavezino dele: gacijsko zborovanje po prvotnem sklepu ; upravnega odbora v prvi polovici meseca ! septembra v Celju, temveč zadnje dni ! meseca avgusta v Mariboru. Upravni od\ bor je potom okrožnice z vsemi proti j eneinu glasu pritrdil vodstvenemu pred| logu. Delegaciisko zborovanje se bo torej i vršilo 27. in 28. avgusta v Mariboru. ¦ Program priobčimo v eni prihodnjih šte| vilk. Pripomnimo še, da več društev še j ni prijavilo delegatov. Prositno, da store ' to čimprej. Vodstvo Zave/e. Društveu« vesti. + Pedagoško draštvo v Krškem je imelo svoj občni zbor dne 19. junija 1920 v Krškem. Udeležba je bila zelo dobra. Predsednik pozdravi vse navzoče, posebno predsednika Zaveze, ravnatelja Luko Jelenca in tov. Ivana Bezeljaka,, člana lilijskega u5it. društva. V svojem pozdravnem govoru poudarja potrebo enotne stanovske organizacije brez razlike političnega strankarstva. Edini namen organizacljc bodi boj za gmotna vprašanja, za napredek šolstva in nadaljnjo stanovsko izobrazbo. Dnevni red: I. Predsednikovo poročilo: a) Z ozirom na dopis iz Št. Jerneja se določl, da ostanejo sedanji krožki, a s \o spremembo, da se priklopita šoli Svibno in St. Jurij pod Kumom krškemu okrožju. b) Po poročilu preds. Zaveza ravn. Jelenca o delovanju Zaveze v zadnjem času se pogovore resolucije, ki jih je poslalo mariborsko okr. učit. društvo: 1. Sprejmeta se soglasno resoluciji št. 1. in 2. 2. Resolucija 2 se vsled nejasnosti odkloni. Ne ve se, ali je ost naperjena proti Zavezi ali proti Slomškovi zvezi, ali proti obema. Učiteljstvo ne odobrava napada na Zavezo ter zavrača očitek o slepomišenju, ako se misli s tem očitkom zadetl samo Zavezo. 3. Resolucija št. 5 se odkloni s pristavkom, da prlde to vprašanje na razgovor na letošnjem delegacijskem zborovanju Zaveze, ki se mu prepušča, da določi smeri, katere naj zastopa naše stanovsko glasilo. 4. Resolucija št. 6 se ne sprejme. Zborovalc! obžalujejo preteči razkol med štajersko-koroškim in kranjskim učiteljstvom, kar bi bilo gotovo v velikansko škodo našemu stanu. Storiti moramo vse, da se prepreči ta razdor. Naše stališče je, da se naj ne razdira in ruši naša stanovska organlzacija. 5. Resolucija št. 7 se odkloni. II. Sprejmeta se poročili tajnika in blagajnika. III. Za prihodnje poslovno leto se izvoli nov odbor: a) Predsednik: Maks Hočevar; namestnik: Leop. Levstik. b) Podpredsednika: Za okrožje Št. Jernej: Karel Trost: namestnik: Tone Brodnik; za okrožje Tržišče: Tit Orčar; namestnik: Aleks Lunaček. c) Odborniki: Pavla Zirer, Malči Kobal, Albin Zavrl. č) Pevovodje: Jože Vutkovič, Karel Trost, Tit Grčar. IV. V učiteljsko razsodišče se izvolijo: Predsednik: dr. Tomaž Romih; namestnflc Maks Hočevar. 2 prisednika: Avgusta Kolnik, Kristina DemSar; 2 namestnika: Fran Rant. Pavlr. ^irer. V. Za delegata, ki se udeležl skupščine LJIU v Beogradu, se določi predsedtiik Maks Hočevar. Stroške povrne delegatu društvo; v ta namen plačajo člani prispevke po 20 K. VI. Izvolij:> se delegati za delegacijsko zborovanje Zaveze v Celju: Dr. Tomaž Romih, Janko Golob, Ana Bercetova; namestniki: Leopold Levstik, Karel Trost, Vinko Berce. VII. Občni zbor poveri odbor, da pristopi tvornici učil z enim deležem. VIII. Sprejme se sledeča resolucija: Učiteljsvo zahteva, da se imenuje nadzornik meščansklh šol iz vrst onega meščanskošolskega učiteljstva, ki že več let službuje na mešč. šcli. Ob koncu zborovanja se poslovi predsednik od učiteljskih parov Kocjančič, Benedičič in Kosec, ki odhajajo iz našega okraja; zahvaljuje se jim v imenu društva za njihovo delovanje in želi obilo sreče na novih službenih mestih. Zahvali se tudi vsem udeležencem, ki so prišli v tako častnem številu in zaključi zborovanje. Popoldne smo prisostvovali mični opereti »Gorska kraljica«, ki so jo uprizorili učenci in učenke tukajšnje meščanske šole. Po opereti smo se izvrstno zabavali v družbi svojih stanovskih tovarišev in tovarišic. + Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 13. junija t, 1. na Rečici ob dobri udeležbi. Po pozdravu omenia predsednik V. Pulko, da sta prijavila M. Rihard in Marija Papst iz Šmartnega ob Dreti svoj pristop. Pozdravi tudi navzoča gosta tvco. Reiz in go. Zemljič iz Luč. Nato častita tovarišici Mar. Veninšek na dobro prebitem izpitu učit. usposobljenosti in tov. Branku Zemljiču na imenovanju za nadučitelja na ReČici. V daljšem govoru proslavlja pokojnega ravnatelja Schreinerja, ki mu zakličejo navzoči »Slava«. Nadučitelju Klemenčiču Ivanu, ki je stopil v Poknj in ki je s svojim obsežnim znanjem in s marljivostjo podpiral društvo kot mnosokrat nastopajoči |.redavatfelj, želi, da bi vžival «-,oj :<asluženi pokoj v sreči in zadovoljnosti, černur navzoči živahno pritrdijo. — Na razgovor je prišlo nadalje Fabinčevo rovarjenje v škodo celokup"ega učiteljstva. Navzoči so soglasno sprejeli sledeci sklep: Gornjegrajsko učiteljsko društvo obsoja naPade na mariborsko učiteljstvo posebno pa še na rav. tov. Stnpco od stranl klerikalnega časoplsja, k^r so imeli pogum nastopiti protl ustanovitvi •Slomškove zveze« na bivšem Sp. Štajerskem. Vsi smo krščanski učitelji in ne posegamo v polit'čno prepričauje nikogar, a v našo organizacijo "e pripuščamo političnih sporov, ker bl se s tetn naše moči cepile in bi nam to bilo le v lastno skodo. — Potem se prične z dnevnim redom. 1. Tov. M. Rojnik prečita zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri in podpiše. 2. Društvo sklene pristopiti k »Tvornici učil» za sedaj z enim deležem. 3. Olede klasifikacije učiteljstva po šolskih voditeljih se soglasno sprejme sklepe »Ljubljanskega učit. društva«, ki so navedeni v 23. štev. sUčit. Tov.« 4. Volitev v društveno učit. razsodišče se je izvršila sledeče: predsednik Franc Kocbek, namestnik V. Pulko, prisednika Jos. Terčak in ga. Sotlar, namestnika pa Martin Sotlar in ga. Korban. 5. Naše učit. društvo bo pri učit. kongresu v Beogradu zastopala tov. Marica Matek. 6. Kot odposlanec za zborovanje »Zaveze« v Celju se določi razen predsednika še Ivan Pušenjak in kot namestnika Martin Sotlar in Marica Rojnik. 7. Tov. Branko Zemljič je potoval s splavom do Beograda. Med tem je pa imel priliko opazovati življenje in posebnosti naših tod bivajočih bratov kakor tudi njih kulturne naprave. Vse to nam je povedal v deloma drastičnih, deloma pa pesniško ubranih »Spominih s pota do Beograda«, čemur so navzoči z zanimanjem siedili in izrekli podavatelju živahno pritrjevanje. S. Tov. B. Zemljič priporoča, da učiteljstvo svoj »Učit. konvikt« izdatno podpira, kar se ie vzelo na znanie. + Novomeško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 10. junija 1920 v Trebnjem. Tov. predsednik pozdravi vse navzoče, poudarjajoč, da so prihiteli na današnje zborovanje tovarišicc in tovariši iz najoddaljenejših kfajev — zavedajoč se svojih stanovskih dolžnosti kot učitelji in zato čast in ponos zavednosti učiteljstva. Na kratko, a temeljito se ie prerešetal spored bodoče okr. učit. konference. Nato nam je poročal tov. Božo Račič iz Adlfešič o ,,Jugoslovanski ornamentiki". Povedal nam je marsikai zanimivega. Povel nas je v dobo početka ornamentike. Pokazal nam je z raznimi slikami, ki iih je imel s seboi ter z malimi risariiami na šolsko tablo postanek ornamentike. Dokazal je s svojim izvajanjem, da je dom vse ornamentike vzhod — oziroma med vzhodnimi Slovanl. Jugoslovani so prejeli prvi od Carigrada; ti so obdržali prvotno obliko, dočim je med Slovenci — tudi Jugoslovani — že močno prevladal germanski duh. Germani so imeli sicer svojo ornamentiko, ki so io pa ukradli vzhodnim Slovanom, prikrojili so jo po svoje in nato nam Slovencem usiljevali kot pristno blago. Tovarišu Račiču se pozna, da je jugoslovanske dežele prepotoval, pre- učil njih nošo in običaje in z mojstersko spretnostjo primerjal našo lastnino s tujo ukradeno tvarino. — Božo, prispel si med nas od zelene Kulpe. Moral bi se Ti zahvaliti, ali upam, da si bil zadovoljen z zahvalo, ki si jo žel na zborovanju. Pozorr.ost med predavanjem, priznanje po predavanju in zanimanje za izvajanje ves čas — bodi ti skromna zahvala! Tovariš Hočevar je poročal o »Javni kyalifikaciji ljudsko in meščanskošolskega učiteljstva« Javna kvalifikacija ie nckai, za kar se je učiteljstvo borilo in potegovalo 12 dolgo vrsto let; vendar jo ie sedaj sprejelo hladno. Javna kvalifikacija mora biti, a vršitev javne kvalifikacije naj se vrši drugače. Učiteljstvo odklanja v objavljeni naredbi določeno izvrševanje javne kvalifikacije. Kvalifikacijo naj izreče nadzornik takoj po nadzorovanju pri krajni učiteljski konferenci, da se zamore kvalificirani zagovarjati: ves u.čitcliski zbor na isti šoli pa zamore presoditi stvarni položaj. Po referatu se je vnela precej burna dcba ta in se je končno sklenila sledeča resolucija: Zaveza jugoslovanskega učitcijstva se pozlvlja, da zastavl ves svoj vpliv pri poverjeništvu za uk in bogočastje v Ijubljani, da za tekoče leto prekliče naredbo o javni kvalifikaciii, v bodoče pa naj jo predrugači sporazumno z zastopniki učiteljstva. Pri slučajnostih se je sklenilo zaprositi potom Zaveze višji šolski svet, da naj pusti svoječasno veljavno rvaredbo, da smejo učitelji-vojaki delati sposobljenostni izpit po lOmesečni praksi še nadalje v veljavi, ker s preklicem te naredbe je prizadetih mnogo mlajših tovarišev, ki so se vrnili še-le tekom letošnjega leta iz ujetništva. Na ustanovno zborovanje UJU v Beograd odidejo sledeče tovarišice: Claricijeva, Ekelnova, Franketova, Klemenčičeva, Severjeva, Hladnikova, Dularjeva ter tovariša: Vrbič in Vidmar (Pozneje se je prijavila še ena tovarišica, za katere ime ne vem — tako da jih gre iz našega okraja 10. — Op. por.) Kot delegati na »Zavezino« zborovanje v Celje pa so se prijavili: Zemljakova, Matko in Hočevar, namestniki: Franketova, Vercetova in Gebauer. + Litijsko učiteljsko društvo zboruje v torek 13. julija (ne v soboto 3. julija, kakor je bilo do- govorjeno v Litiji, ker je zagorska dolina ta dan zaposlena s pripravami za sokolsko slavnost). Zborovanje se vrši v Ljubljani ob 10. uri na I. mestni deški ljudski šoli. Vzpored: 1. Predsed- nikov pozdrav in poročilo. 2. Tov. Natalija Ahčin- ova: Učiteljstvo in Sokol. 3. Načrt šol. zakona in načrt pravil U. J. U. ter pravila učit. društev. (»Tovariš« št. 23. ozir. 21.!) 4. Razgovor 0 naši udeležbi na kongresu v Beogradu. 5. Volitev v društveno razsodišče. 6. Raznoterosti. Ker je dnevni red važen, pa je tudi zadnje zborovanje v tem šol. letu, pričakuje polnoštevilne udeležbe — odbor. + Radovljiiko okr. uč. društvo zboruje v soboto dne 10. t. m. ob pol 11. uri v Kranjski gori. Iz Jugoslavije. — Radl kongresa v Beogradu ne izide prihodnia številka ,,Učit. Tov." v četrtek dne 15. t m. Treba bo počakati, da se vrnemo domov. kar se bo zgodilo vsekakor dober teden kasneje. Uredništvo. — Kongres v Beogradu obeta postali sijajna manifestacija jugoslovanskega učiteljstva. Kakor poroča »Narodna Prosveta", se jp do 28. jiinija javilo za komgres okrog 2000 učiteljev oziroma učiteljic, katero število pa bq narastlo najmanje na 3000. Iz Slovenije je javljenih nad 200 članov našega stanu. — Narodne noše v Beograd! Tovarišice, ki se udeležite učiteljskega kongresa v Beogradu, vzemite narodno nošo s sabo! Rabimo io ob spreiemu. pri slavnostnem zborovanju, v gledišču, pri banketu in morebiti še kje. Narodna noša nam je najbolje nadomestilo za vsako fino obleko, ki je v takih slučajih nujno potrebna. Umestno je tudi, da naša prestolica spozna lepoto in pestrost slovenske narodne noše. Če bi bilo le še nekaj ,,Janezov" in rdečih marel zraven! Razume, da so tovarišice, ki slučajno nimajo narodne noše, dobrodošle v vsaki drugi obleki. Tovarišica. — Beograjski občinski svet je dovolil 10.000 dinarjev odboru učit. udruženja v Beogradu za sprejem onih, ki se udeleže prvega jugoslovanskega učiteljskega kongresa v Beogradu. — Prestolonasledniku Aleksandru so se poklonile na dež. vladi v Ljubljani dne 27. junija v avdijenci razne naše učiteljske organizacije po svojih z-astopnikih. Tudi se je v posebni večji deputaciji beguncev poklonilo regentu pet naših v Ljubljani bivajočih tovarišev iz zasedenega ozemlja ter mu razodelo udanost in svcje gorje. Te deputacije si dr. Brejc ni upal kar tako mirno odriniti mimo regenta kakor je to storil z druginri, v katerih so bile zastopane po veliki večini njemu nevšečne osebnosti. — Brez učiteljstva. Uradni list deželne vlade za Slovenijo z dne 1. julija 1920, št. 79, piše v oficijalnem komunikeju: ..K dvornim dinejem so bili povabljeni zastopniki kulturnih, političnih in drugih organizacij in korporacij". — Ta uradna navedba bi bila točna in bi odeovariala rcsnici, ako bi imela dostavek: le učiteljstvo je bilo izključeno! — Po čigavi zaslugi, tega ne verno; bržkone pa so pahnili učiteljstvo od kraljeve mize zaradi tega, ker ga na deželni vladi za Slovenijo današnji dan ne štejejo v nobeno kategorijo zgoraj omenjenih ¦organizacij in korporacij, ampak ga smatrajo zgolj za nepotrebno zlo, kamor ne sme posvetiti žarek milosti visokega in ponosnega dr. Brejca! Toda — verjemite nam — da o sedaj vladajoči gospodi ne bo več duha ne sluha, ko bo slovensko učiteljstvo še vedno živelo in delovalo! — Sprejema prestolonaslednika regenta Aleksandra se je udeležila y narodni noši skupina Belokranjcev, ki jo je vodil naš tovariš Božo Račič iz Adlešičev v Belokrajini. Med Ljubljančani je vzbujala skupina splošno pozornost. — Fabinc ne piše resnice. V 150. številki ,,Jugoslavije" piše gospod profebrr Fab;nc rr.ed drueirn tudi. -da ie nadučitelj Jakob Dimnik izjavil našemu članu Slapšaku, da rae je treba ubiti." Pooblaščeni od tov. Jakoba Dimnika izjavljamo, da nadučitelj Jakob Dimnik dotičnih besedi ni govoril in dne 1. julija je član Slomškove zveze Slapšak nadučitelju Jakobu Dimniku izjavil, da gospod profesor Fabinc ni pisal resnice. — Mera je polna! V ..Slovencu" in ,,Slovenskem Učitelju" se neprestano ponavljajo Ijuti in sirovi napadi na naše organizacije in posebno še na naše tovariše Gan:na, Jelenca in Dimnika. Vemo, da tako ^r&staško pisanje, ki ne prizanaša niti o^rbni časti in osebnemu pošteniu, obsoja vsa javnost z večino Slomškarjev vred. Vsi, ki poznajo razmere v Slomškovi Zvezi, kažejo s prstom na glavnega kriv^a te divie sponie Tako se ne kolie noben stan med seboj, kakor to delata imenovana lista: zavladal je v njih Šušteršičev duh — vrnila se je doba pariških apašev in barcelonskih anarhistov. ki nam jih je ,,Slovenski Učitelj" metal v obraz! Nimamo volje, da bi tratili čas in prostor z odgovori na najnizkotnejše inzulte razgrete strasti in domišljavosti političnih pustolovščin — dan plačila itak pride! ,,Slovencu" in ,,Slovensk_emu Učitelju" bo dana prilika, da na pristojnem mestu izkažeta resnici in pravici čast in spoštovanje! Mera potrpljenja je polna! Naj govori zakon! — »Narodna Prosveta" razpravlja v predzadnji svoji številki z dne 28. junija obširnejše v treh zaporednih člankih o zakonskem načrtu, 0 pragmatiki in 0 načrtu pravil za Udruženje, ki sn bili izdelani v okvirju naše ,,Zaveze" ter se o njih kaj laskavo izraža. O zakonskem načrtu n. pr. pravi daslovno: »Načrt je izradjen vrlo marljivo, pregledno i sasvim sisteraatski, te m<iže poslužiti kao najbolja osnovica za izradu definitivnoga projekta za iiov zakon o uredjenju narodnih škola u našem kraljeslvu" in na drugem mestu: ,,Tako, eto, naii slovenački drugovi zaniišljaiu ujedinjenje jugoslovenskoga učiteljstva." — Kongres češkoslovaškega učfteljstva. Dne 2. in 3. t. m. se }e vršil v Pragi kongres učiteljstva češkoslovaške republike. ,,Zaveza" je prejela za ta kongres češkoslovaškega učiteljstva posebno povabilo iz Prage, a se ga ni mogla udeležiti radi bližajočega se kongresa v Beogradu. Odposlala je zatn češkim tovarišem brzojavnim potom tople pozdrave z iskreno željo na najboljše uspehe. — Poverjeništvo za uk in bogočastie ali reklamno podjetje? Tako se človek vpraša, če dobi od šolske oblasti naslednje poročilo: ,,Poverjeništvo za uk in bogočastje v Ljubljani z razpisom z- dne 29. maja 1920, št. 1935, ponovno opozar>a na Schreinerjeve-Finkove ,,Zemljepisne in zgodovinske učne slike". — Poverjeništvo poudarja potrebnost te kniige v ljudskih šolah z ozirom na gojenje čustva skupnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Uvedba te knjige je pouku v materinščini potrebna zlasti zaradi tega, ker drugih takih knjig doslej še ni in ker ministrstvo Drosvete zahteva čitanie takih berilnih sestavkov, kakršni so v Schreinerjevi-Finkovi knjigi. — Poverjeništvo za uk in bogočastje pa uvedbo imenovane knjige na srednjih šolah naravnost naToča. — S pričetkom rcrihodmieea šalskesa leta se je po tem razpisu ra^nati." Seveda bi poverjeništvo prav lahkp vedelo, da eksistirajo pri nas še ,,druge take knjige", slučajno prav dosti boljše od priporočene, ampak te niso izšle v takoimenovani ,,Jugoslovanski knjlgarni". — Rokotvorni tečaj na Češkem. Od prijatelja Milana Šilhe, ministerijalnega instruktorja socijalnega skrbstva, sem dobil pred tednom dni sledeče pismor Gospod tovariš! Na zadnji dve pismi še nisem prejel odgovora, iz česar sodim, da jih niste dobili in niste mogli izvršiti predpriprav za udeležbo tečajev. Ravnateljstvo v Val. Mezerici mi naznanja. da poteče 15. t. m. (junija) termin za prijave, in da mora mesta oddati. Ne morem drugače, da vam to naznanim z globokim obžaiovanjem in obenem z nado, da se nam to posreči ob ugodnejših razmerah drugo leto. S tovariškim pozdravom Milan Silha. Tečai za roikotvorni pouk ie padel za enkrat v vodo. Čehi so nam ponudili 10 prostih mest, priglasilo se je 18 tovarišev in tovarišic. Vse priglašence, pisma, ki jih Šilha omenja, kakor tudi zadevno vlogo sem poslal pred 2 mesecema in že več višjemu šolskemu svetu, odkoder ni rešitve in je menda tudi ne bo. Po čigavi zaslugi ali nezaslugi, to bode treba seveda ugotoviti. Za danes vsem priglašencem samo naznanjatn, da je stvar padla v — vodo, uradni šimel je pa za pol dlake bogatejši. —• Albin Lajovic. — Uradni list št. 79. z dne 1. t. m. prinaša naredbo poverjeništva za uk in bogočastje, s katero se izdaja ,,Organizacijski pravilnik za državne dvorazredne -trgovske šole v Sloveniji." Tovariše, ki bi se za ta pravilnik zanimali, opozarjamo na zgoraj navedeno številko U. 1. Nekaj vesti o naših tovariših v ruskem ujetništvu. Tovariš Josip Jurdana, pred vojno nadučitelj v Risiku na otoku Krku v Istri, se je na svojem potu Iz ruskega ujetništva ustavil dne 2. t. m. med drugim za kratek odmor tudi v Ljubljani. Iz Taškenta je potoval Jurdana preko Moskve na Švedsko, od tam preko Štetina, Dunaja v Ljubljano ter se vso to dolgo pot, ki je trajala 3 in pol meseca, veselil skorajšnjega povratka pod domačo streho, kjer ga že šest let željno pričakuje njegova družjiia. A koliko razočarania zani. kn ie na Dunaiu zvede!. da tiči velik del Slovenije in ž njo njegova Istra z otoki vred v novem, še hujšem robstvu! Da se informuje o nadaljnem svojem potu, zglasil se je Jurdana v našem uredništvu. Ob tej priliki nara je dal na razpolago nekaj vesti 0 naših tovariših-trpinih v ruskem ujetništvu s prošnjo, da jih objavimo v listu .— Naš znameniti glasbenik tov. Emil Adamič živi v Taškentu ,kjer je nastavljen kot dirigent v opernem gledališču ,,Kolizej"; istočasno odpravlja službo učitelja glasbe v učiteljskem seminariju in na taškentskem konservatoriju. Adamič je na glasbenem polju neutrudno delaven, a pri trdnem zdravju ni. Trpi na malariji, kateri so podvrženi več aji manj vsi ujetniki, pa tudi domače prebivalstvo po turkestanski nižini. Adamič se vrne v domovino. Skušal je že pred časom pobegniti iz Taškenta, a je bil prijet na železnici, ker ni imel pravih potnih listov. — Rudolf Zu- panek, sin bivšega okr. šol. nadzornika v Celju, živi zdrav v Taškentu. Pozdravlja vse domače ter se pripravlja na odhod v domovino. — Nazarij Krlzman, učitelj pri Sv. Ivanu v Trstu. je učitelj glasbe v Taškentu. Poučeval pa je istotam tudi na ljudski šoli. Tudi on se nadeja, da se v kratkem času reši ruskega ujetništva. — Isto ie z Josipom Šupljino, bivšim učiteljem v selu Divšiči v Istri ter z Ignaciiem Jugom, bivšim učiteljem v Cerknem na Goriškem. Oba je Jurdana pustil v Taškentu, a mu sledita. — Anton Koršič, po Jurdanovi izpovedbi svojčas učitelj nekje okrog Nabr-žine na Ooriškem. je urnrl na pljnčnici v Taškentu. — Tovarišu Jurdani. ki se mu v imenu svojcev toplo zahvaljujemo za te podatke, želimo srečmo vrnitev y domačijo! — V zakonskem načrtu, ki smo ga priložili št. 23. ,,Učit. Tov.", Je nekaj pogreškov, ki jih naknadno popravljamo: Cl. 8. (se mora glasiti): Učenci, ki se uradno izkažejo, da s® z uspehom dovršili osnovno in nadaljevalno ali osnovnostrokovno šolo... Cl. 33. (z ozirom na sklep ankete tiskovin, k. ne priznava katalogov): Otroške šolske uspehe in njihovo vedenje se vpisuie dvakrat v letu... VVII. manjkajo podnaslovi: nad 74: 1. a) Državni šolski svet; nad 75: b) Državna učiteljska zbornica; nad 79.: b)Pokrajmska učiteljska zbornica; nad 8i> : 3_ Okrožni Solski svet in okrožna učiteljska zbornica, -<s) Okrožni šolski svet; nad 82.- b) Okrožna učiteljska zbornica; nad 83.: 4. Šolsko upraviteljstvo in učiteljski ?lor, ali pa (i& nočemo teh podnaslovov). cdpade nad čl. 77. tiskani podnaslov. — Prošnja vpokojencev! V imenu vpokojencev, sosebno onih, ki so nad dobo služili do 1. 12. 1919 ter v imenu vseh ostalih obračam se do vseh učiteljskih organizacij, naj opozorijo delegate za kongres, da se oziraio na nas, ki snio delali in trpeli v korist naroda v težkih časih. Delegatje! Ne odjenjaite, predno se vam ne da zagotovilo. da bomo i mi prejeli končno določeno vsoto za celodobno službovanje. Ne bodite nam samo pravi kolegi, temveč tudi pravi prijatelji! Pcmagajte nam! Vpokojena učiteljica. — Popravek. V ,,Učit. Tov." St. 26. te dopis ,,Društvo upokoj. učiteljstva". katerega četrti stavek se pravilno glasi: Podpornima članoma Fr. Ivancu za vsoto 53 K in K. Hrovatu za vsoto 10 K izrekamo posebno zahvalo. — Osrednji zavod za žensko domačo obrt je priredil na Turjaškem trgii št. 3 (Kmetijska družba) razstavo ženskih ročnih del. Razstavljeni so razni prtiči, vratniki, robčki. torbice, trakovi za damske verižice, otroške vrhnje oblekce, gumbi tid. Vsa ta dela so izvršetia prav mojstrsko. Zastopane so sledeče tehnike: kleklanje in šivanje čipk, belo m pisano vezenje, toledo, filet ter biserniška dela. Zavod, ki obstoja šele kake tri mesece le y tem kratkem času dosegel kar najb-oljše uspehe. Na tem zavodu se morejo v ženskih ročnih delih izvežbati žene in dekleta, katerim je obisk naše višje obrtne šole nemogoč. Pouk je celodneven; za one, ki imajo le omejen čas, pa obstoje poldnevni kurzi. Želeti je, da se naše ženstvo tega prekoristnega zavoda poslužuje v kar največjem številu. — Dekliška meščanska šola pri sv. Jakobu je priredila razstavo ženskih ročnih del in risarij. Pouk v ženskih ročnih delih: bclo in pisano vezenje, krpanje, pletenje i. dr. je pod spretnim vodstvom svoje učiteljice, priznane strokovnjakinje gdč. Meškove kar najbolje uspel. Za to stopnjo so vsa ročna dela nepričakovano dobro izvršena, zlasti. ko pri sedanjih razmerah ni bilo na razpolago materijala. in ker so mu cene tako visoke, da si ga ne more nabiviti vsaka učenka. Tudi tovarišici V/aschtetova in Sodnikova sta si stekli lepih zaslug za svoje uspešno delo pri pouku v risanju .Oojili sta v prvi vrsti narodno ornamentiko. Krasen je sklednik s skledo in krožniki in prav tako ljubki so tudi drugi predmeti: lončki, škrinjice, mape, okvirji i. dr., vse okrašeno z narodnimi motivi. Poleg tega pa je razstavljenih tudi dosti drugih risb. — Poštnine prosta so pisma, dopisnice, vloge in sploh vse pošiljke šol. vodstev na zalogo šolskih knjig za Slovenijo v Ljubljani. Na to ugodnost opozarjamo učitelje in šolska vodstva, da ne bodo brez potrebe tratili denarja. — Računice vseh treh stopenj izidejo pred prihodnjim šolskim letom v zalogi šolskih knjig za Slovenijo v Ljubljani. — Odobritev šolske knjige. Poverjeništvo za uk in bogočastje je ? razpisom z dne 18. junija 1920 §t. 2037, odobrilo ,,Zgodovino srednjega veka za nižje razrcde srednjih in njim sorodnih šol", ki p je spisal prof. Anton Melik. — Članarina In darila za učiteljski konvlkt. Qdč. Peterlin Marija iz Most pri Ljubljaiij 20 K; g. Ivan Primožič iz Mekinj pri Kamniku 10 K; Posojilnica v Framu 20 K» g- Janko Orožen. strokovni učitelj v Liubljani 10 Ks Olga Jenkova iz Št. Janža 10 K. Iz uredniške mize Učit. Tov. 3 K. Hvala! Neodrešena domovina. —r Gorlško okrajno učlteljsko draštvo je imelo svoje zborovanje dne 6. juaija ter obravnavalo o pristopu učiteljstva k >Delavski zbornicl«. Predsednik Križman je pri debatl poudarjal, da bo sklepalo o definitivnem pristopu še-le počitnlško zborovanje »Zveze jugoslovanskih učlteljskih društev« v Trstu. Dal je na to besedo tovarišu Urbančičn, ki se je udeležil v ta namen seje centralnega vodstva ,^veze" v Trstu. V smislu naročil odborove seje učiteljske »Zveze« je Urbančič v daljšem govoru priporočal pristop celokupnega učitdjstva k »Delavski zbornici«. Obžaluje, da še nima njenih pravil in navodil, katera prireja sedaj tovariš Kleinmayr. Povdarjal je v svojem govoru, da spoštuje Delavska zbornica vsako narodno, politično in versko naziranje, česar pa mnogi tovariši niso mogli ali pa morda niso hoteli razumeti pod vtlsom, recimo, sedanjih razburkanih življenjskih razmer. Za svojo osebo je govornik prepričan, da bode Delavska zbornica najboljša opora pri boju našega stanu za razširjevanje ljudskega in ustanavljanje srednjega šolstva. Zavedno učiteljstvo je vedno stremilo za udejstvitev proletarskih zahtev in resnično deistvo je, da je zaveden demokratičen delavec vedno podpiral šolstvo in najbolj razumeval učiteljske boje za boljše gmotno in socialno stanje. Tovariš Pajk se je v daljšem govoru izjavil proti vstopu v Delavsko zbornico in jc govoril o ljubezni do domovine, o rodoljubju in o nekdanjih učiteljskih vzorih ter opozarjal na komunizem in na posledice sodobnega revolucijonaniega gibania. Izkušena učiteljska borca to variša Možina in Mrmolja sta spretno zavrnila vsak dvom o rodoljubju nad tovariši, ki so za pristop k Delavski zbornici in sta z živimi besedami podpirala Urbančičev predlog ter grajala vsako nasprotnikovo izvajanie. Po daljši debati stavi predsednik Križman Urbančičev predlog za prist9p na glasovar.je. Dvignilo se je 28 rok, a ko je uvedel protiglasovanje, se ie dvignilo 12 rok, kar naj dokazuje, da je pretežna večina učiteljstva za pristop k Delavski zbornici. Na piihodnjem zborovanju bode prav gotovo 95% goriškega učiteljstva glasovalo za načelo razrednega boia. To zborovanje je bilo po časopisnih vesteh dne 1. t. m. Na dnevnem redu tega zbo^ rovanja je blla obravnava o »Delavski zbornici in učiteljstvu«, kot druga točka pa se je obravnavalo »Provizorični normalni učni načrt za Ijudskc šole«. —r »Komunlzem učiteljstva«. Na razna vprašanja in izjave v »Goriški Straži« glede prestopa slovanskega učitcljstva v zasedenem ozemliu v kotnunistični tabor, objavlja tovariš A1. H r e ščak v tržaškem »Učiteljskem Listu« z dne 16. ju-niia pod gorenjim naslovom dalj§l članek, iz katerega posneraamo nastopne vrste: Naše učiteljstvo ne more celotno prestopiti v nobeno politično stranko: 1. ker ni politično, atnpak strokovno organizirano, in 2. tudi če bi bilo politično organizirano, bi ta organizacja ne bila samo komunistična. Kar imenujete, spoštovani vprašalec, komur.izem učiteljstva, ni nikak komunizem, ampak le organizačno vprašanje učiteljstva v boju za njegove gmotne in moralne cilie. Delavska zbornica, v katero je učitelistvo prisilieno vstopiti, ni komunizem in ne komunistična stranka, akoravno ie res, da tvorijo danes komunisti večino njenih članov, ampak je strokovna zveza vseh tistih stanov, ki mislijo, da si z medsebojno podporo pribore življenja vrednejšo eksistenco. Delavska zbornica ne predpisuje svojim članom nikake religije, nikakega svetovnega naziranja, nikakega političnega prepričanja; pač pa zahteva od njih medsebojno solidarnost In zvestobo. Nadl pa zato vsakemu članu podporo tisočev sotrplnov v boju za njegovo pravico. Vsi zapostavljani so lahko njeni člani, izključeni so le zapostavlialci. Naše učiteljstvo nima izbire; druge opore nlma, na katero bi se naslonilo. Če prinaša s sebo) v »Delavsko zbornico« možat namen, pomagatt sotrpinom, je lahko zagotovljeno, da nam sočlanl v potrebi ne odrečejo pomoči. Našemu učiteljstvu v potrebi pornagati, se pravi, ohranjati mu moči, ki jih tako krvavo potrebuje, da bo moglo biti svojemu narodu res pvavi ueitelj in vzgojitelj, ne pa lutka v rokah menjajočih se političnih strank. Ce hočemo svojemu narodu dobro, želimo mu značajnih učiteljev, in če misli naše učiteljstvo, da bo v trdni zaslombi pri »Delavski zbornici« dvignilo svojo nravstvenost, želimo mu le, da bl ne bili niti oni, niti mi varani v svojih upih. Naši učitelji, ki stoje danes pred vprašan]em vstopa v »Delavsko zbornico«, so ostali moško na svojih mestih v težkih narodovih dneh in jih niso zapustili kakor miši potapljajočo se ladjo. Zato nlmamo niti najmanjšega povoda, dvomiti o tem, da bi utegnili storiti kaj takega, česar bi ne mogli opravičevati nitl pred svojo vestjo, niti pred zgodovino. -r-r »Zgodovina ItaHje". To najnovejše delo Bandeljevo ni zgodovinska knjiga, temveč nekak slavospev Italiji, ki ga je zakrivil slovenski učitelj — odpadnik žalostnega spomina. O kakovosti te knjige govori dovolj jasno to, da je »Goriška Straža* odklonila kritiko, ki ji je bila doposlana v priobčenje z motivacijo, da je za tako knjigo iškoda časa in papirja! Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene kojige, muzikalije, tiskovine iid. prodaja in sprejema zanje naročnino knjigarna MUčiteljske tiskarne' 'v Llubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Ljubljanski Zvon. Vsebina 5. številke: Stano Kosovel: Internacija. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. — Avgust Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. — Milan Fabjančič: Eksplozija Juš. — Miran Jarc: Pri oknu. — Lucijan Marija Skerjanc: Glasbeni pregled. — Janko Samec: Pradedov dom. — Ivan Zorec: Ljubica. — Franjo Roš: 2ivljenje. — France Veber: Bergsonova teorija smešnega. — Ivan Albreht: Tomiieve Tine mlada leta. — Marija Kmetova: Brez tal. — Miran Jarc: V maju. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. — Lj. Zvon stane celoletno 70 K, posamezna številka 7 K. Priporočamo! Miguel Cervantes: Tri novele. Iz španščine preložil dr. Ivo Šorli. V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga. (»Prevodna knjižnica" 3. knjiga.) Cena broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti K 1.80 več. Avtor nesmrtnega ,,Don Ouisota" je tudi mcd početniki španske novele. Izmed njegovih takozvanih vzornih novel je izbral dr. Šorli, za Cervantesa in za njegovo dobo posebno značilnih. ,,Prevare z ženitvijo" nam pripoveduje prastaro in vedno novo zgodbo o ženinu, ki išče »dobro partijo", pa se ujame v lastno zanjko. Polna romantičnih zapletljajev je novela ,,Moč krvi", in prav v duhu časa nam siika tretja izborno organizirano bratovščino vagabundov in tatov. — Prevodu je dodal prelagatelj informativen članek o Cervantesu. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Pravila o lepem vedenju. Za učence ljudskih in meščanskih šol sestavll in izdal A. Kosi. (Založil izdaiatelj A. K., šolski ravnatelj v Središču ob Dravi.) Natisnila Medjimurska tiskarna v Cakovcu. Cena l K 50 v. Ker pripravlja šola za življenje, zato je njena dolžnost. da navaja mladino k vsemu, kar ji bode v poznejši dobi v javnem življenju koristilo. Med drugim je njena dolžnost tudi, da seznani učence z glavnimi pravili lepega in dostojnega vedenja ter pazi potem tudi na to, da se mladina v šoli in izven šole po teh pravilili ravna — Ta zahteva je zlasti sedaj upravičena, ko se ie kot ena žalostnih povojnih posledic pojavila tudi med šolsko mladino brezprimerna posurovelost, ki jo je treba z vsemi sredstvi zatlrati. f.no zadnjih sredstev, da se ta namen doseže, gotovo ni pouk o lepem vedenju. Učiteljstvo sicer uporablja pri pouku vsako priliko ter opozarja mladino na veliko važnost prikup. vedenja z ljudmi o raznih prilikah, toda sploš. navodila ali kažlpota ljudska šola v Slovenc^h do seda.c še ni imela. Temu nedostatku je skušal odpomcči A. Kosl z zgorai navedeno brošurico, katero s tem priporočamo učiteljem in učencem, ljudskih in meičansklh šol pa tudl staršem Soloobveznih otrok. II. venec narodnih pesmi za moški zbor, priredil A. Sachs, se dobi pri pevskem društvu ,,Ljubljanski Zvon" v Liubljatii. Partitura stane 8 K, denar je poslati vnaprej. — Venec bo dobrodošel zborom, ki radi prepevajo narodne pesmi, zato ga pridno naročajte!