99. številka.
V Trstu, v sredo 10. decembra 1890.
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
zhaja dvakrat na rede«. ranko «re4e in
lobote oh 1. uri popoludne .
„Edinost" »tane: J
r.» ne lato gl. 8.-; i*T«n Avst. gl. za polu leta „ 3.—; - «	»
četrt leta , 1.90; „ „ 2 25 „ Posamično Številke «e dobivajo v pro-dnjalnicah tobaka t TritO po I* no*.,
v Gorici in ▼ Ajdovščini po A nov. Ta aaročbe brcs priložene naročnine se apravniaivo ne ozira.
EDINOST
Oglati in oznanila «e račune po n dot vr««iipa v petitu ; /a naslove 7. drO>«'liini črkami h« plačuje prostor, kolikor bi g* ob«»*i»lo navadnih vrstic-.
Poslana, javne zahvale, oamrtnice itd.
Ht; rat'unn po pogodbi,
Vhi dopisi n« poih Ijajo uredništvu t h liri Carintia nt. 25. V miku pismo mora biti fra?ikoviino, ker nefratikovana ne ne »prejemajo. Uokopiai h p ne vračajo.
Naročnino, reklamarijc in itinerare pre-.jetna unravniitvo v ulioi Carintia 28. Od p rte reklamacije tto proflte poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
< V rdi«'j*t je m^i
—
Govor dež. posl. Iv. Hribarja
v 14. seji deželnega zbora Kranjskega dne 24. novembra 1890-
(Po h t on o <*in Lične ni zapisniku.)
(Dalje.)
Gospoda moja ? Kdor Bi le količkaj — in će tudi le površno — ogleda raz mere na Primorskem, priznal mi bode, da je Sirom sveta težko najti deželo, kjer bi bila državua uprava nakopičila toliko pregreh in napak, ko naSa (državna uprava na Primorskem. Po zadnjem ljudskem številjenji, pri katerem so nasprotniki nadi in uradni krogi združeni na vsej liniji aku-šali upljivati na to, da dosežejo Lahi kolikor mogoče visoke številke, naštelo se je na Primorskem poleg 276.603 Lahov in 12579 Nemcev, 318.994 Slovencev in Hrvatov. Slovenci in Hrvati bo torej izdatno in odločno v većini in vender se vlada nanje ne ozira. Ure/praven je njih jezik in brezpravni so oni sami. Zato pa se vlada tembolj ozira na Lahe, kateri so v manjšini in notranje uradovanje na Primorskem je v c. kr. uradih uravnano tako, da bi moral človek, ki ne pozna razmer, ako si vse to ogleduje, nehote misliti, da je zašel v deželo, v katerej je duhoviti Boccacio pripovedoval dovtiprie svoje pripovedne in da — ako je slučajno jasen dan — fiezolsko solnce sipljo nanj zlate svoje žarke. Jedino dvoglavni orel na urad nih pečatih spominja še, da je to dežela, ki leži v državi neverjetnosti.
In neverjetno je res, kako v tej deželi postopajo državni uradniki. V Trstu, torej v mestu, ki ima vse, kar je, zahvaliti jedino le Avstriji, kaj vidite na dnev-nem redu P — Protidinastične demonstracije, petarde, ki človeško življenje spravljajo v nevarnost ! Vlada pa vse to mirno gleda; ničesar ne stori, da bi se taki prizori zabranili in še takrat, če se v mestnem nastopu Tržaškem čujejo izjave katere olepaavajo in zagovarjajo take proti-državne demonstracije, taka sramotna de* janja ; če se čujejo besede, ki nosijo na
PODLISTEK. Iz vojaškega življenja.
(Konec.)
Današnja sprememba, misel na dom i. dr. ni mi pustilo, da bi zaspal, ne da bi opravil večeru« svojo dolžnost. Še le po pulunoči sem zadremal. Približala se je ura štiri, kakor sem moral poznati po svitu, koji je prihajal skoz okna do nas. Začuje se strašansko trobentanje kakor bi vsa kasarna gorela. V sobo stopi oni človek „tnkšarž", koji je sinoči posvetil onemu oficirju, ki je prišel pogledat, smo li vsi doma in če že vsi počivamo, z besedo „aufa. Kričal je tako, da bi ga celo mrtveci morali slišati. Vzdignem se i jaz kvišku, ker zdolo se mi je, da to mora nekaj pomeniti. Drugi ho skočili iz svojih ležišč, kakor bi jih nekaj pičilo.
Plašno poprašatu Tomaža, kateri se je tudi opravljal, kaj da sploh poiuenja vse to. Pove mi, da je treba vstati. To so pa res učeni ti ljudje, da se tako razumejo na vsako kratko besedo!
Opravim se in šli smo po ono črno kavo na borjač. Dobil sem dunes i jaz
sebi biljeg veleizdajstv«, še takrat molči vladni zastopnik in ue more najti besedo, s katero bi obsodil take izjave.
Mestni zaatop Tržaški nam za sn re-prezentuje državo v državi. Avstrijski zakoni zanj ne eksistujejo in zakon z dne 21. decembra leta 1867. seveda tudi ne. Zaradi tega Slovenci ne morejo najti pravice pri mestnem zboru. Ako pride Slovenec na magistrat in zahteva, da se slovenski ž njim obravnava, posinehujejo se mu uradniki; slovenskih ulog ne vspreje-majo ; če pa so vendar primorani, vsprejeti jih, potem jih ne rešu jejo. Oholost mestnega magistrata Tržaškega sega tako7 daleč da prepoveduje nadjposlovnimi lokali slovenske napise in da prepoveduje celo postavljati na pokopališči spomenike s takimi napisi. In mislite li. da vlada proti temu kaj stori P Gleda pač vse to, ne stori pa ničesar; pač pa se njeni organi prilizujejo in do* brikajo laški stranki. Namestnistvo dopisuje magistratu vedno le v laškem jeziku. Isto tako ostalim avtonomnim organom, pa tud: posameznikom. Pri nas, kakor veste, je deželno predsedništvo, ko da bi ne znalo slovenski. Da so šole v Trstu, katere vzdržuje mestni zbor, uravnane tako, da se le laški fanatiki v njih vzgajajo, razume se samo po sebi. Stvar gre tako daleč, da so na srednjih šolah Tržaških, katere vzdržuje magistrat, profesorji dolili dijakom listke razpuščeno „Pro Patrie* z nalogo, da jih prodajojo po mestu po goldinarji; zato pa so dijaki dobivali po 20°/0 provizije. V državi, kjer je policijstvo tako razvito, da ima že skoraj vsak človek za saboj tajnega policista, kakor pri nas, pnč ni misliti, da bi vlada no bila zvedela za tako sramotno ravnanje. Storila pa vender ni ničesar proti tej demoralizaciji v šoli. proti nevarni tej propagandi, opirajoči se ne le na rodoljubna čutila, temveč nn dobičkarstvo šolake mladine. Če se pa oolasi 1427 starišev zato, da bi se za njihovo slovensko deco ustanovila slovenska ljudska šola, se nikdo na to ne ozira. Magistrat zavrača prošnjo, ministerstvo jo je
svoj delež. Nesem to svojo čorbo, kjer smo spali i kjer sem imel komis, V reže m pošten kos ter ga zdrobim vanjo, kajti človek o čistili teh pomijah mora oslabeti. Kar jo bilo starih vojakov zgubili bo se vsi iz sobe; ostali smo sami novinci in ono človeče pri na*, ki je imelo dve zvezdi in je reklo, da jo on nas „Abribtar". Kaj nas bo sodilo, dejal sem, kajti rilitar pravili so pri nas onemu gospodu, kije delal „obholengett. Pove nam tudi, da ga moramo klicati gospod „frajtar". Vkaže nam, naj stopimo v vrsto po dva in dva i nas vodi pred nami stopajoč na borjač. Tam nas je učil, kako moramo hoditi z rokami na hrbtu. Kako moramo se „šušpico" trdo stopiti, pogledati zdaj „links", zdaj „reks" i druge take take neumnosti. Vkaže vsakemu posebej stopati ; k» pride name vrsta, stopam kakor stopa vsak krščanski Človek, Kaj mislite, mu je li vgajalo P Kaj še! Priletel je k meni, stisnil mi koleno, stegnil nogo i sicer še tako, da sem moral prste popolnoma navzdol obrniti.
Kadar je zakričal „arije", moral s« m stopiti z levico, z desnico moral sem se opreti na prste. To ti je bila muka! Presodil sem, če trpe tako uboge duše v vi-
zavrglo in še sedaj ni zaukazala vlada, da bi se za s|o^n*ke otroke ustanovila le jedna slovenska osnovna ši-ln. Kako pa je b lo pri nas, kako smo bili priin irani tista noviti nemški šoli v Ljubljani, tega mi ni trt ba omenjati, ker v«i dobro vemo, kaka je bila takrat prosija od strani vlade. V okolici Tržaški so razmere glede ljudskih šol iatotake, ali utegnejo vsaj v kratkem postati jednake, ker magistrat povsodi uriva laščino, vlada pa ničesar proti temu ne stori. —
Predaleč bi moral segati, ko bi hotel navajati še dalje vse žalostne razmere v Trstu. Vsaj so Vara vsem lo predobro znane. Vendar pa si ne morem kaj, da ne bi omenil dteh stvaiij. ki se mi zdite karakteristični. Mislim namreč dogodek, o katerem so v začetku oktobra pisali vsi laški Tržaški listi, in pa razmer pri c. kr. pošinemil ravnateljstvu.
Ostanimo sedaj pri prvej stvari. Laški časniki Tržaški pripovedovali so v začetku oktobra t. 1. — dneva se ne vem spominjati več, — da je prišel v „Steinfelder Bierhalle" gospod, ki si je naročil v laškem jeziku jedil in pijače. Natakar — nevešč laščini — vpraša ponižno in pohlevno v nemškem jeziku, kaj zahteva in ga prosi, naj bi mu odgovoril nemški, češ, da on laščino ne umeje. Mesto tega zareži gi'gt osorno po laško nad njim, na kar odide natakar streo k drugim mizam, pri katerih so ga tudi klicali. Sedaj pa pokliče došli gost gospodarja, ozmčrja ga, zakaj vsprejema natakarje, ki ne znajo laški, in zahteva naj prej omenjenega na tskarja takoj odpusti. Rohnel in upil je, da je odmevalo po dvorani, da jo lašČina j dini občevalni jezik v Trstu in da je Trst čisto laško mesto. In kdo jo bil ,questo bravo", kakor so ga imenovali tržaški časniki. 11 i 1 je t. o uradnik c. kr. u n m e s t n i š t v u v Trst u. G o. •poda moja! ako bi bo kdo pri nas v Ljubljani predrznil mutatis mutandis storiti kaj jodnacega, vprašam Vas, ali bi no prišel takoj v najstrožjo disciplinarno pre-
iskavo in kazen? V Trstu pa so dotičnomu uradniku ni zgodilo ničesar; c. kr. namestniku ni se zdelo vredno zgeniti le ma/.inec zaradi tega. Pri n n s, gospoda moja ! j e m I j e c. kr. d o ž e 1 n a vlada v zaščito grofiče, ki bolje iz hudobije, ko iz nepremišljenosti imenujejo Slovane , S a u-v ol k". Had bi vedel, kaj bi se zgodilo v Trstu, ko bi tak plemič po rojstvu, ne pa tudi po duhu in obnašanji, imenoval italijanski narod „Sauvolk" P
Prostopara sedaj k c. kr. poštnemu ravnateljstvu. Pošta je v Trstu v resnici uravnana tako, da bi se nikdo ne mogel čuditi, ko bi nad glavnim nje uhodom stal napis : „Direzione delle Poste del regno d' Italia". (Veselost na levi.) Že poprej sem rekel, da ravnatelj ne zna slovenskega pa tudi nobenega druzega slovanskega jezika. Da dokažem, kako opravičeno sem rabil gorenji ostri izraz, pa razen opozarjanja za popolno laško uradovanje tega urada, navajam : Poštna uprava, resp. trg. miniBterstvo, dovolilo jo pred dvema letoma, da se smejo rabiti v prometu tudi privatne dopisnice in da smejo imeti na prvej strani napis v katerem koli jeziku, samo da mu je pridojan tudi nemški izraz „Correspondenzkarte". Takoj, ko je izšla ta odredba, dale so si nekatere češke in slovenske firme napraviti dopisnice s češko-nemškimi, odnosno slovensko - nemškimi napisi, Ministerstvo pa je zaukazalo, da se imajo vse take dopisnico nemudoma odstraniti iz prometa, češ, da mora nemški napis vedno stati na prvem mostu, in je s to naredbo prouzročilo celo materijalno škodo dotičnim firmam.
V Trstu, gospoda moja! pa ne rabijo dopisnice, ki imajo zgolj 1 a s k i n a p i b in mu todaj nemški napis ti i pridojan niti na drugem mostu. Ukaz, ki gaje izdal trgovinski minister na Dunaji, in ki je veljaven za vse kronovine, zastopane v državnem zboru, isti ukaz za Tržaško mesto no velja. In zakaj no P Zato, ker je treba
cah, je njihovo trpljenje nestrpno. Ko sera vendar tako storil, kakor se mi jo kričaje /apovedalo, mu vendar ni vgajalo. Ko vi« dim, da vedno bolj vpije, opozorim ga, da drugi vojaki, i še celo tisti, ki sem jih videl na Pivki, niso tako stopali kakor nas on uči. Ta nedolžna opazka spravila ga jo v tako jezo, da zgrabi kopito puške svojo ter uie tako sune v prsa, da se mi je kar zasvetilo pred očmi. Da bi bil ti v ManČah, mislil sem si, gotovo bi so drugače spogledala. Ali pa, da bi prignal ti kravo k „šeničarju" našemu, gotovo bi ne pripustil. Preklinjal, rotil me je po slovensko i nemško, da som rekel, da se mora peklensko žrelo odpreti ter tega človeka med svojo stanovalce sprejeti. Opisovali so sicer gospod fajmošter kako hudoben da je hudobec, a niti po podobi i opisu ni tak, kakor je nas gospod frajtar. l)a bi oni skušnjavec božjega Sina s takimi besedami skušal, gotovo bi ga ta pri prvem predlogu, ko mu je rekel, naj naredi iz kamna kruh, zarotil in pregnal in ne bi čakal predloga tretjega. Da sem bil na samem, zjokal bi se liki otrok. Kamnu bi so moral smiliti. Bolj ko je kričal, manj sem vedel. Suva! me je, pihal z ustmi
kakor gad, a vso zaman. Nad Hčotinčko-vim Lukom ni imel take pike i takega pasijona, kakor nad menoj. To jutro preživel sem v največi jozi in žalosti tako, da niti kositi se mi ni ljubilo. Popoludne iti smo že morali s puškami. Danes bomo pa spet krvav pot potili, mislil sem si, ko sem puško stavil na ramo. Kakor je šla piSkava z hojo, isto tako godilo se mi je tudi s puško. K sreči, da je popoludne prišel nek gospod oficir k nam. Gotovo se ga jo naš gospod frajtar bal, kajti pre-klinjal in kričal ni tako kakor zjutraj. Lepše nam je vse pokazal, tako, da smo vendar površno razumeli. Trudni in potrti dneva prvega odpravili smo se domov. Da bi človek že sedaj se malo odpočil, kako bi to vendar dobro delo. Pa mesto da bi malo polegli, sezuti sin o bo morali ter čistiti obuvalo Bvoje kakor včeraj. So celo gumbi, zahteval je naš gospod frajtar, morajo se svetiti. To je pa vender preveč zahtevano ! Gumbe na tako zakrpanej suknji čistiti, je v resnici sedmi vnebovpijoči greh. Drugo bilo je prav tako, kakor prvi dan. Truden vležem se k počitku dobro vedč, da mi jutranji dan ne prinese nič boljšega. Pri
dokazati, da je Trst čisto laško mesto in in da nemški jezik tam nima nobene pravice već. Tako tedaj vlada protežuje la-ičino ; poglejmo, kako pa ravna a slovenskim jezikom. Pred nekaj dnevi prinesel je „Indipendente* — glasilo skrajne irre-dentarske stranko v Avstriji — strašno novico, da so se našle pri nekem trafikantu nemško-slovenske dopisnice. Poštno ravnateljstvo poslalo je takoj uradnika k dotičnomu trafikantu, odredivši, da mu mora odvzeti nemško-slovenske dopisnice, ter mu zapovedati, da smev bodoče prodajati samo nemško-laške. Glejte ! take so razmere pri ces. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu.
Kaj pa naj rečem še le o Istri P Tu je vsaka kritika skoraj nemogoča, tako neverjetne stvari se tam gode. Neverjetno in neumevno je, da celo v deželnem zboru pripušča vlada, da se žali slovenski in hrvatski narod po neki kliki v Istri, katera nima pravice, da obstoji, ako se pomisli, kako se obnaša proti Avstriji.
Gospoda slavna! Kje v izobraženem svetu bi bilo mogoče, da bi klika, ki zastopa manjšino deželnega prebivalstva, smela zabraniti, da ne pridejo v steno-gratične zapisnike govori onih poslancev, ki zastopajo večino deželnega prebivalstva P Kje — uprašara Vas — bilo bi mogoče, da bi se dopuščalo galeriji, da se sme poslancem še tako neznatne manjšine — ni kari pa se večine prebivalstva — smejati kazati jim rožičke, med njihovimi govori peti, žvižgati in stopati navlašč v ta namen na galerijo privlečenim psom na repove, da tulijo. V isterskem deželnem zboru godi se vse to; vlada pa se ne oglasi proti temu, temveč molči dosledno, akoravno se je opozarjal vladni zastopnik, naj zabrani tako sramotno ravnanje. Gospoda moja, in grof Tafltfa za vso to tudi ve ; vsaj se hrvatski in slovenski poslanci isteiskcga deželnega zbora obračali že tudi do njega za pomoć. Pa kaj, gospod ministerski predsednik se ima baviti z važnejšimi stvarmi; vsiij ima porabljati vso svojo avktoriteto, da bi spravljal iz privatnih služeb može, katerim so ne more očitati nič diusega, ko to, da imajo svoje mnenje o njegovi čudni avstrijski politiki.
(Dalje prih.)
Slovenskim delavcem.
v.
Sovetovali in predlagali so delavcem, da bi se kakor si bodi postavili sami v vrsto podjetnikov in s tem zboljšali svoje
vsem ekserciranji naučil sem se salutirati, za silo stopati, in drugo, kar je najpotreb-niše vojaku. S pučko privadil sim se „indibalanc", „sultert" in „presontirt" in kar je bilo druzih tacili reči. Slo mi pa je vse tako, da niti sam nisem mogel biti zadovoljen. Pa kaj se hoče ? privadim se temu, naj delamo vsak dan eno in isto.
Mržnjo do vojaškega Btanu imel sera že prej, ko sem tja prišel. Sedaj pa, ko sem sam skusil kako se ravna s stvarmi, ki nosijo ime človek, ni mi bilo prestati pri njih. Vdal sem se v voljo božjo. Vedel sem, da pride tudi za-me dan rešitve. Grešna duša ne more tako željno pričakovati svetega raja, kakor sem ja/, pričakoval onega dne, koji mi prinese zlato prostost."
Štiritedenske vaje so minule. Ne vem, so li kaj koristile našemu Drejcu. To pa vem, da so mu škodile, kajti toliko nespodobnih besed moralo je prileteti na njegova ušesa, toliko psovk zleteti mu obraz, da bi bilo res veliko čudo, da sam kake ne izusti doma, ko je vendar vsak dan po toii in tolikokrat to slišal. Domov prišedši pripovedoval je na dolgo in široko, koko je to in drugo; doma poslušali so
stanje. V tem je izražena misel in želja, da bi delavci dobiček, ki navadno pripada podjetnikom, v obče kapitalistom, delili sami med seboj ; s tem bi skrbeli za toliko odškodnino svojega truda ali dela, kolikoršno bi bilo možno doseči sredi današnjega obče gospodarskega gibanja in mednarodne gospodarske konkurencije. Dospeli bi delavci kot podjetniki in delavci, združeni v jednih in istih osebah delavskega stanu, do onega stanja, katero bi bilo za našo dobo, za sedanji družbeni ustroj človeštva, pravi vzor. kolikor se tiče gmotne strani. Kajti več kot plačilo za trud in dobiček od tega truda ni možno zahtevati dandanes, in delavci bi smeli biti popolnoma zadovoljni, ko bi so jim posrečilo združevati kaj takega v jednih in istih rokah delavskega stanu.
Ali vprašanje je bilo in je gledč na take nasvete: Kje naj bi dobili in dobivali delavci potrebnega kapitala za podjetja na svojo roko? Da bi potrebni kapital privarčili in spravili skupaj, ni z lehka pričakovati. Tu in tam bi se morda posrečilo, da bi napravili sami kako tovarno ali delavnico; to bi bilo pa le bolj v ožih mejah, v kakem posebnem kraju, za kake izdelke, ki bi so potrebovali in razprodajali na majhnem prostoru, v kaki vasi, v kakem trgu ali kakem okraju.
Ni možno pa si lehko misliti, da bi delavci spravili milijone in milijone, ka-koršne potrebujejo velika podjetja, katera jedino morejo vspešno premagovati boje mednarodne in svetovne konkurencije. In celo ko bi se delavci povzdignili do takih podjetij v jedni deželi, bi bilo daleč, daleč do tega, da bi spravili več podjetij po več deželah v svojo oblast.
Z lastnim kapitalom torej delavci ne zboljšajo svojega stanja v smislu, da bi se sami oprijeli raznih podjetij ter z njih pomočjo priborili tudi navadni kapitalistični dobiček na svojo koriBt. Zato so sovetovali delavcem, naj se potegnejo za to, da bi jim države podajale potrebni kapital za lastna podjetja; države naj bi zasnovale delavnice, v katerih bi delavci dobivali za svoj trud sedanjo navadno plačo in poleg tega še dobiček od izdelkov.
Tu pa je pomisliti, da države same nimajo toliko denarja, da bi ga mogle oddajati delavcem, morale bi si torej za delavce kapitale izposojevati. Za izposojene kapitale mora pa tudi država plačevati obresti; torej bi delavci morali vsekakor povraćati obresti. Vsled tega bi se dobiček znatno zmanjšal; in kapital, ki bi deloval poleg državnih delavnic, bi Hkušal nasproti izdelkom iz državnih delavnic konkurencijo spraviti v tak tir, da bi država ali delavci ne mogli poplučevati niti obresti j za izposo-
ga vsi, le pri vojakih je bil revež, kojega ni hotel nikdo poslušati, nikdo se ga ni hotel vsmiliti, nikdo ni imel tolažilne besede zanj. Vse se mu je zdelo doma kakor na novo oživljeno. Ni je, rekel je večkrat, čez blaženo prostost!
Doma se je lotil zopet prejšnjega dela in kmetovanja. Tudi v družbo bolj zahaja, kakor nekdaj. Sosebno ljubo mu je iti na
.....Ne vem, hodi li v „bralno društvo"
ali kam ? To pa vem, da hodi v tako društvo, kjer imajo geslo: »ljudi obirati ter hujskati zoper bližnjega svojega,* Zadnjič bil je v taki hiši; govorilo se mu je in lagalo, da se sedaj piše o njegovem vojaškem stanu, prigovarjalo ga še celo naj rabi pest, na kar se naš Drejc spomni na one psovke, koje jo slišal pri vojakih ter sam kopico teh izusti preko svojih ustnic. Svetovalo bi se mu, da se v prihodnje ogiblje takih opravljivih ljudi; ogibal se bode tudi hiš takih. Z veselo in mirno dušo spominjal se bode vojaških svojih let ter z vso 1 jubeznjivostjo pripovedoval otročioem svojim, kaj in kako je bilo, ko jo bil še on vojak, landverist. Ko bi se mu kaj novega pripetilo, hočem pa v drugo drage čitatelje obvestiti.
jene kapitale. Državi bi delali težave že s tem, da bi ji ne posojevali kapitalisti denarjev za delavska podjetja. Saj se vidi, kaj delajo cel6 brez tega kapitalisti nasproti državam, ki potrebujejo od njih posojil. Države so preveč zavisne od kapitalističnih strank, da bi se mogle zjediniti za skupno postopanje proti kapitalistom ; tu pa tam gospodujejo kapitalisti sami v državah; v takih državah bi pač ne podpirali kapitalisti delavskih, oziroma državnih podjetij, ki bi se obračala naravnost proti kapitalistom samim.
Kar pa je glavno, s težanjem po tem, da bi se delavci povzdignili do moči podjetnikov, bi zapravljali samo čas in zavlačevali pravo rešitev svojega vprašanja. A zgubili bi s tem izpred očij svoj glavni cilj, ko bi morda na več rodov zanemarjali skrb zato, da se jim trud ali delo odškoduje boljše, nego doslej. Delavcem ni težati po tem, da bi zasedli mesta podjetnikov in te sploh ispodrinili, ker to ni možno sedaj in še na stoletja ne; pač pa jim je gledati, da se kapitalistom dobiček, ki jim prehaja od delavskega truda, Jkar možno zmanjša. Kar delavci privarčijo ali prihranijo tu pa tam za obče delavske namere, naj porab-Ijojo rajši v to, da se organizujejo tako, da jim bo možno vspešno delati na zmanjšanje dobička, ki ga imajo kapitalisti, in na povečanje plače, ki jo dobivajo delavoi sedaj za svoj trud.
Povišanje dosedanje plače mora vedno odmevati na ušesa delavskega stanu; in to povišanje se mora doseči naravnost ali neposredno. To se pravi, delavcem se ni tolažiti s kako obljubo, češ, da se jim zviša plača, če se pogodč tako ali tako s kapitalisti. Pojasnimo si to z jednim zgledom. Ko so delavci tu pa tam spravili tovarnarje ali podjetnike v veliko stiske, prišli so poslednji tudi na ta le predlog. Rekli so: Ako boste vi, delavci, brez štrajkov mirno delali nnprej, vam odstopimo d e I e ž dobička, ki ga imamo uii, podjetniki. Delavci so tu pa tam zares poslušali tak nasvet, udali so so za dosedanjo plačo in pričakovali so deležev iz dobička, ki so ga jim obećali kapitalisti. Ali kje more delavec nadzorovati in določiti vse, da bi izvedel, koliko imajo kapitalisti dobička ? Videli so torej delavci, da tak delež se samo obečuje, pa ne dnje; videli so, da jih samo zavajajo od zahtev, katere bližajo delavce cilju. Ako hočejo kapitalisti torej zares zboljšati stanje delavcem, naj jim ne obečujejo še le kakega deleža iz svojega dobička, ampak nnj jim plačo povišajo brezuslovno ali brezpogojno.
Vse namere kapitalistov ali njih prijateljev torej, kateri hočejo kakor si bodi zaslepiti delavce, da bi spravili njih mišljenje in težanje na krive poti, je treba zavračati. Ravno po takih namerah spoznajo raznovrstni delavci, ali je kaka stranka delavcem prijateljska ali ne.
Vprašanje pa tudi je, do katere mejenajbi zahtevali delavci povišanje svojih plač. To vprašanje ni tako, da bi belilo delavcem glave. Zunanje znamenje je v tem, da delavci nikdar ne presežejo dostojnih mej, dokler podjetniki od kraja no začnejo ustavljati dela in prek in prek zapirati svojih delavnic in tovaren. Dokler se ne zaprejo prek in prek delavnice ali tovarne za iz-delke jedne in iste vrste, je znamenje, da podjetniki še vedno izhajajo, torej da jim nesejo njih podjetja šo vsaj toliko, kolikor bi znašale obresti, ako bi nakladali v podjetja naložene kapitale na obresti ali rente.
Države imajo svoje interese, da ne propadajo domače obrti, domača industri-jalna podjetja; ali jednako skrb jim je imeti, da no propadejo delavci. Države torej pozvedujejo, kako je prav za prav z dobičkom, ki ga imajo kapitalisti; to delajo tudi zaradi določeb carin ali colnin na zunaj. No, konečno se zanimajo dandanes tudi delavci sami za to, da vedo na
tenko, kake odstotke dobička imajo po-prek podjetniki pri teh ali onih izdelkih. To je celo dobro, da delavci poznajo dobičke in razmere med lastno plačo in temi dobički podjetnikov. Ko silijo delavci na zboljšanje plač, dokazujejo s številkami, koliko so opravičene njih zahteve, in vladni posredniki toliko laže poročajo v ugodnem smislu za delavce, ako govore številke za-nje.
V obče so stvari za delavce take, da imajo pravico, brez pomisleka boriti se za povišanje svojih plač. Da dosežejo to, treba so jim jo izogibati njim sovražnih programov in strank, ki delajo v smislu teh programov, drugič pa da se organizujejo za isti cilj *) kar najprimerniše.
Delavski prijatelj.
Politični pregled.
Notranja dežel«.
V zadnji številki prijavili smo glavne številke proračun a, kojega je državnemu zboru predložil finačni naš minister, vitez Dunajewski. Številke to pričajo, da se finance države naše stalno boljšajo in da ni ugovora finančni politiki sedanje vlade. Velika prednost Dunajew-skega proračunov je pa ta, da ne riše položaja v ugodnejših barvah, nego v resnici je, ampak da je jako vesten — da, skoro preskeptičen — pri sestavjenju številk. Veliki vspeh sedanjo vlade na polju finančne politike je nam pa še le potem povsem jasen, ako pomislimo, da je morala od leta 1880 sem samo za izredne vojne potrebščine preskrbeti 162 milijonov. Vestnosti našega finančnega ministra ne taje niti nemški opozicijonalni listi. Vspeh finančne politike g. Dunajev-skega za državne f i n a n c e Jje torej očeviden. Vprašanje pa nastane, ali se je tudi blagostanje pojedinih državljanov pri tem zboljšalo. To vprašanje pu moramo, žal, zanikati, kajti vspehi so se dot-egli po velikanskih žrtvah vseh državljanov. Državna bremena so toli narasla, da čujemo na vseh straneh le tožbe in vzdihovanja. Ni nam namen, da bi v tem pogledu česa očitala sedanjej vladi. Nedolžna je na obstoječi stiski, kakor so nedolžni vsi avstrijski narodi. Občeevropski položaj jo tak, da zahteva vedno več kationov in bajonetov, kateri pa — kakor znano — stanejo obilo novcev in žuljev ubozoga davkoplačevalca. Nesrečni ta položaj je pa logična posledica nemških zmag izza let 186G. in 1870. Te nemške zmage bile so po svojih posledicah za vso Evropo največja nesreča, ki jo je zadela v tem stoletju. Ob tej priliki moramo zavrniti nesramnost židovske „N* Freie Presse1*, koja — pišoč o g. Dunajewskega proračunu — trdi, da le nemški Mihel mora v Avstriji nositi vsa ta velika bremena. To ni res? res je pa, da Siovani no prenušajo le jednak del teh bremen, ampak da glavni del teže Bloni na njih ramah. Res je, da je novi hišni davek primeroma jako občutno zadel nemške planiuske dežele, toda v tem pogledu si gospoda kaj lahko pomagajo ; ni druzega treba, nego da poslušajo jako praktičen nasvet Praške „Politike" : pritrdo naj. da so uvede borzni davek, pa bode moči znižati hišni davek. Ali o tem gospoda nočejo nič slišati, ker bi bili po borznem davku zadeti njih pokrovitelji — židovski bankirji in bogataši. Načelo nemško-liberalne gospode je znano : plačujejo naj le kmet, obrtnik in
*) Na kuj vse jo glodati dcluvcem, je povedano ob krat'-ein v slovenski knjižici, ki jo izšla } 88K v Novem Mostu v tiskarni in zalopi S. Krajca, in sicer pod naslovom: „Delavski p r i j u t o 1 j. Nauki, k i s o d a 1 .t v u o m v ho d u nji dobi p o h b b n o t r o h n i". Spisal France Podgornik. Str. 52. Oena VO krajcarjev. Takrat so Hlovoimko novinu s polivalo priporočale to knjižico; n« vemo pa, koliko ho jo razširila mod Hlovunskimi delavci. Glede nato, da so jim ponuja pouk od rasnih stranij in tudi tujih Htrank in društev, bi bilo želeti, da bi ho omenjena knjižica soHebno po mestih in trgih razširila, oziroma v tu namen ponatisnila. Opomnju pi».
mali trgovec; bankir pa, ki se vozari po ekvipažah, bodi vsega prosti — „N. Fr. Presse" se tudi jezi, ker je finančni minister resnici na ljubo priznal sedanjej večini in nje požrtvovalnosti velik del zasluge na doseženem vspehu. Na to odgovarja oficijozna „PresBe11: „Ako se je čutil finančni minister primoranega priznavati zasluge državnozborske večine, je to izviralo iz povsem naravnega čutstva — čutstva pravice. Sijajni vspehi, katere je dosegel ta državnik po svoji politiki in s pripomočjo večine, zavzimali bodo odlično mesto v avstrijski finančni zgodovini."
V državnozborski seji dne 6. decembra interpelirali so poslanec H e-v e r a in drugi ministra za deželno brambo radi težav, katere se delajo nenemškim jednoletnim prostovoljoem pri polaganju oficirskih izpitov. Potem so vzeli na znanje cesarske naredbe v podporo onim krajem, ki trpe po povodnjih. Daljša debata se je vnela pri verifikaciji volitev dalmatinskih poslancev, viteza S u p u k a in Masovčiča. Poročevalec dr. F e r j a n č i č je jako dobro zavrnil vsa podtikanja nemško-liberalnega posl. Mengerja, na kar sti se volitvi odobrili, V isti seji predložil je poslanec S k o p a 1 i k peticijo 36 občinskih zasto-pov okraja Kromeriskega, da se v Brnu osnuje češko vseučilišče.
Na Dunaju je bil kongres rudo k o-pov-delalcev. Sklenili so več resolucij tikajočih se občnega volilnega prava in poboljšanja stanja rudo-kopov, — Pekovski pomočniki Dunajski postavili so poseben odbor v organizacijo strojkov po vsi monarhiji.
Iz Hrvatske javiti nam je vesel dogodek: v Oseku zmagal je opozici-jonelni kandidat dr. Neumann. Izid tn je jako karakterističen, ako pomislimo, da je bil Osek do sedaj najvlad-ne j še mesto v Hrvatski. Ako bi po tej volitvi smeli upati, da se bliža nova doba v političnem življenju uboge Hrvatske, potem moramo dogodek ta zapisati sijajnimi črkami v kroniki trojedne kraljevine.
Vnanje države.
Komisija, koja se je sestavila da vravna r u s k o - f i n s k e čolne odnošaje, po-vdarja potrebo, da se povsem opusti rusko-finska čolna meja. Finski uradi naj se tako organizujejo, kakor ruski. Druga komisija predlaga, da se v bodoče ne kuje več poseben finski zlat in Brebrn denar in da se uvede ruski kovani denar.
„Novosti" pišejo, da je v interesu nemške in ruske države, ako živiti kot dobra soseda.
Srbska kraljioa Natalija predložila je skupštini spomenico, v kateri zahteva, da se jej dovoli prilika videti svojega sina ob nedeljah in praznikih. Spomenici je priloženih več spisov, mej temi pisma kralja Milaua, Gruiča in Sirnica, O tej spomenici obravnavala bodo skupština v tajni seji. Vlada se drži načela, da skupština ni kompetentna v tej zadevi, ker se ne sme mešati v privatne stvari kraljeve hiše.
Črnogorski knez Nikola je na poti v Napolj, kjer biva sedaj njega hči Milica se svojim soprogom.
Časnikarji gori v nemškem rajhu so ravnokar jako razburjeni radi nekega izreka nemškega cesarja, „da so vsi takozvani „lačni kandidatje" osobito gospodje časnikarji, sami propali gimnazijci". Nemška država nam je živ dokaz, kako nas včasih videz vara. Država ta sloni na široki konntitucijonelni podlagi, kajti uvedeno je tam obče volilno pravo, in vender se nemški vladar meša se svojimi izreki v vsako zadevo in prejudicira sklepom vlade in parlamenta, kakor noben drug konstituoijonelen vladar. Cesar Viljem obsoja sedanjo vzgojno metodo v državi nemški in jej pripisuje vse zlo. Mej drugim je tudi rekel: „Ako bi vzgoja vršila svojo dolžnost, zapričeti bi morala koj pri za-
četku boj proti socijalni demokraciji". Menenje mladega cesarja je, da boj proti socijalni demokraciji je treba pričeti po šolah. Vse to nam pa priča, da jo socijalna demokracija postala na Nemškem mogočen faktor, in da je tam ustavna ovoboda vzlic občemu volilnemu pravu še jako problematična.
Domače vesti.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu je daroval g. Karol Colja 1 gld.
Za božićnico družbe sv. Cirila in Metoda darovali so: ga. Antonija Šabec 10 gl., g. Ivan Maher 2 gl., g. I. D. 3 gld.. gč. M. Pertot 1 gl., ga. Ipavic 3 gl., ga. Lieske 5 gl., ga. Dekleva 1 gl., ga. Helena Kalister 1 gl., Prijatelj 1 gl., Prijateljica 1 gld., g. M. Živic 2 gld., g. Ste-pančič 2 gl., g. Schilz 1 gl., g. Korenčan
2	gl. g. Kalister 25 gl., g. Ternovec 2 gl., g. Schepitz 3 gl., g. Legat 1 gld., gč. M D. 1 gl., ga. Ružička 2 gld., ga. Dollenz
3	gl.. g. dr. Turna 1 gl., g. Kavčič 2 gl., ga. Pollay 5 gl., gč. K. Grmek 2 gl., ga. M. Polič 1 gl., ga. M. Lavrič 1 gl., g. J. Perhavc 2 gl., g. M. Mandič 1 gl., g. I. Kiferle 1 gl., g. župnik K. Fabris 10 gl., mgr. prof. I. Legat 2 gld., mgr. dr. Šust 5 gl., mgr. Flego 3 gl., g. Elenret 2 gld. g. I. Klun 1 gl.. mgr. Černe 3 gld., mgr. Ucman 1 gl,, g. Žitko A. 1 gl., mgr. Sterk 2 gl., g. B. Sever 2 gl., ga. Ana Košir 50 kr., N. N. 5 gl., g. Kolman 2 gl,, ga. Šorli 1 gld., g. župnik K. M ose 3 gl., g. J. S. 1 gl., g. F. S. 2 gl., g. A. Ilervatin 1 gl- g. A. Bankič 2 gl. g. I. Metlikovič 1 gl., ga. Maurič 1 gl., g. M. Jagodec 1 gl., Slovenci v Pazinu gld. 6 20, Vatovec I. 2 gld., Trobec I. 1 gld., (oba od sv. Ivana), g. Karol Colja 1 gl.
Božični darovi. Marljivo nabirajo se darovi našim nežnim otročičem, kateri se vzgojujejo pri sv. Jakobu in v Rojanu. Kako se zibljejo nežna srca v nadi, kaj jim bode „božićnica" lepega prinesla! Kedor njim podari — narodu podari. A bodi nain vendar dovoljeno izraziti skromno željo : da se ta od vseh slojev naroda nabrani „dar" tudi s preuiiselkom in najbolje uporabi. Slavno načelništvo ženske podružnice, katero določuje, kako se ima ta „dar" razdeliti, bi prosili, da se nakupi manj sladČic otročičem v vitih, a naj so gleda, da naši otroci dobe kaj bolj koristnega, namreč: oblačila in obutve. Prav bi tudi bilo in preverjeni smo, da so to tudi zgodi: da se darovi enakomerno razdele med vso učečo se mladino, toliko v vrtih kakor v razredih pri sv. Jakobu in v Rojanu. Stariši imovitejsih izvestno ne bodo hudi, ako bolj revni darilo dobe, 6e že t sem ni možno dati. „Vsi so ena družina". — Oprostite, da smo se drznili to opomniti.	Sv. Cirila in Metoda častilci.
Načelništvo ženske podružnice sv. Cirila iu Metoda priredi dne 21. decembra t. 1. v hotelu „Europa" „Boži č n i c o" in zabavni večer. — Program priobčimo prihodnjič. —
„Jour-fix". Člani „Slovansko čitalnico" v Trstu vabljeni so ua „Jour-fixo", koji bode v soboto, dne 13. t. ni. zvečer.
.Tržaški Sokol" priredi letos mesto „Miklavževega večera" „Silvestrov večer". Podrobnosti priobčijo se evojo-časno.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah
priredi dne 11. januuirja veselico s petjem, gledališčno igro iu plesom.
POZIV. Oni gospodje, ki nabirajo podpise na peticijo glede užitninske linije, so naprošeni , da završe podpisovanje do konca tega tedna in da prineBČ dotične pole v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri predpol. v prostore „Del. podpornega društva". — Zajedno so naprošeni člani odseka za sestavo peticije, da se snidejo istega dne in ob isti uri v prostorih rečenoga podpornega društva.
Podpise na tu gori rečeno peticijo nabirata za I. okraj gospod Miha Čok, posestnik pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji št. 157 in Josip Cerkveni č, tudi tam št. 24.
Iz SV. Križa so nam piše : Čudni ljudje so pri nas in čudne reči so pri nas gode. Sklenilo se je bilo, da se pri nas ustanovi društvo, koje naj bi pospeševalo slovensko petje. Začetkoma se je tudi res oglasilo 35 udov. Toda že danes se nikdo več ne zmeni za to, tako, da so res bojimo, da je sv. Križ povsem odstopil od svojih narodnih pravic. Vse se izgovarja, da tako društvo ne bi bilo na korist občine. Od vseh 35 ostalo nas je Bamo 5 zvestih. Cerk veni pevci so se sicer navdušeno oprijeli te ideje, ali sedaj so oni glavna ovira, da se rečeno društvo ne more osnovati. Osobito se je nek basist trudil, da je vse porušil. Nasproten jo, ker ve, da se lepega petja treba učiti, on pa učenju ni vajen in se ga tudi boji. Nek „tenorist" — ali tak, da Bog pomagaj ! — je pa od nas zahteval plačila za sodelovanje, — Žalostno je videti toliko nasprotja v slovenski vasi. Celo taki, ki se kažejo dobre narodnjake, delajo ob volitvah proti našemu miiogozaslužnemu Ivanu Nabcr-goju. Žalost nas obhaja videče, kako se druga okolica trudi za narodno korist. Pri nas pa vse odpada! Skoro da obupujemo.
Domačin.
Za po „Edinosti" priporočena delavca
je nabral gosp. Kravos 6 gld. 64 kr. — V isti namen daroval je g. Peter S i l i č po g. Kravosu 40 novč., g. Karol Colja pa 50 nvč. V imenu ubozih delavcev izreka uredništvo tega lista gg. darovateljem najprisrčnejšo zahvalo.
KOCHOVO linfo proti jetiki poskušal je dr. Corazza na neki ženski v Tržaški bolnišnici. Vspeh je dosedaj še neznan, a reakcije so vidne. Minolo nedeljo je omenjeni zdravnik pouioček zopet rab'I na isti ženski.
Poskusa samomorov. Neka 39 letna E. Gross, stanujoča v ulici Vitelli, hotela je v soboto storiti konec svojemu življenju ter se vreči v morje; nek redar jo jo zača8oma rešil ter jo odpeljal v luknjo. — Nek Drag. Francisco bil jo v nedeljo večer v gostilni „Frankfurt" na trgu della Zonta; ko je po večerjal izdrl jo samokres ter si ga iztrelil v prsi. Težko ranjenega so prenesli v bolnico.
Nevredna babica. Ana Sumada, katera. je hotela s pomočjo babice Stolfa napraviti splav, radi česar je morala v bolnico, je v isti umrla minolo soboto. Sama je zločin zanikala, ali mož njen trdi, da se je njegova soproga dala zapeljati radi težkih porodov.
Iz obravnave proti grofici Badini. Zanimanje za to obravnavo, o kateri smo nedavno poročali, bilo jo mej Tržaškim občinstvom velikansko. Zato pa jo na stotine ljudi drlo k obravnavam. Zatožena jo vse tajila trdeča, da jo vestno skrbela za otroka da ga ni tepla, da jo bila soba, v kateri je spal, zakurjena, da je dajala deklici dovoljno jesti itd. itd.
Ali vse priče so drugače govorile in dokazalo mučeništvo umrlo deklice. Tu hočemo podati zanimivejše izjave nekaterih prič. — Ferdinand Rossi čul je večkrat vsklike otroka : „O d p u 8 t i m i, mati, odpusti! S a m 6 tie tepi me!" Ta priča povč, .da jo zatožena — dasi jo male postave — tudi svojega moža tepla. — Peter Punizon pripoveduje, da je imel otrok, prišedši iz Splita, cvetoča lica, da pa je potem vidno hiral. Deklica je morala vsaki dan ob 4i/* ali 5. uri vstajati. — Emilia Panizon je nekoč čula, ko je zatoženu kričala : „ J e s t i ne dobiš, pač pa bodeš moraladelati kakor živina" Deklica jo morala opravljati najtežavnejša dela. Nekega dne je rekla priča Badinki: „Ako stvar ne vrav-nate, prijavila bodem vse to po časopisih!" Zatožena je pa odgovorila: ,0 t o ni nič; mala kriči za nič!" — Priča A d e I e Diirrigl, sestra grofa Budinija, zajoče se
glasno, ko ugleda svojo svakinjo. Priča je obiskala malo Karloto v bolnici. Deklica je imela VBe polno odprtih ozeblin in r a n. S prvega ni hotelo revse nič povedati, pozneje pa je reklo (priča joče glasno): „Ljuba Teta .... vse ti hočem pove« dati . , z jednim polenom — — —
mati---veš Teta----vdarila
po roki----in padla sem z glavo
ob rob vrat." S prvega je otrok tajil in na vprašanje te priče, zakaj da ne pove resnice, odgovoril: „Ker bi l juba Teta? gotovo objavili." —Marija Bonazza taji — dasi je to v predpreiskavi izpovedala, — da bi jej bila Badinka zapovedala otroku mrtvaško odelo obleči, češ da je bilo navadno perilo. Potem pa pripozna, daje res bilo mrtvaško odelo. Ko jc hotela to udelo deklici čez glavo potegniti, pogledala je revica tako žalostno, da priča ni mogla zvršiti svoj namen. Potem pa je zaukazala zvoniti zadnjo uro, potisnila bolnici svečo v roko iu — mučenica je prestala živeti. — Fran Baroni pove, da je zatožena nekega dne udarila deklico na čelo o e 1 6 z neko posodo od cinka. Mnogokrat so otroka tako tepli, da mu je kri vrela. Gospod grof, govoreč o svoji Ženi, rekel jo priči: „Ona jo pravi a u g o lj" I Nekoga dne je pa rekel ta prečudni oče*. „Ko sedaj domov pridem in bi n a š e 1 s v o j o hčer mrtvo, bil bi srečen!" — Priča Marija Baroni pove, da jo zatožena deklico najrajšo tepla po ozeblinah. — Marija lianzatto, po-strežnica v bolnici, pripoveduje, da jej je zatožena enkrat rekla: „Deklica itak ne bode dolgo ž i v o 1 a4, i n d a je Badinka deklici stopala na ozebline na nogah. — Priča D a-m i j a n Badini, b r a t u m r I e deklice vstopi teatrališki v dvorano ter hoče objeti svojo mačeho. Redarji seveda tega niso dovolili. Izpovedbe te pričo imele so očevidno namen oprati zatoženo, tako, da si je državni prasdnik pridržul pravico, do proganjanja te pričo rado krive izjave Damijan Badini trdi, da je zatožena vedno lepo ravnala z deklico, da pa je bila ta poslednja neubogljiva in uporna, Deklica da jo dobila obilo — je»li. — Priča Baroni izjavlja na to, da Damijan B a-d i n i laže, kajti sam jo rekel nekega dno: „Jaz sem že sit te družine: vrgel sem b o d e m š o pod kak ž e I e z n i-6 k i vlak." Priča Itossi pa pravi, da je Damijan Badini sam radi gladu nekoč prodal šolske knjige.
— Zdravniki trdo, dn je bila deklica toliko shujšala, da bi morala poginiti, ako bi tudi ne bilo zadnjih telesnih poškodeb. Glede udarca na glavi pravi dr. Xidias, da ni mogoče, da bi bila deklica padla ni se tako poškodovala, ampak da je udarec prišel od kaka druge osebe. — Potem se je prečitalo pismo, katero jo v zaporu pisala zatožena svojemu soprogu, a je je sodišče vjelo. Iz tega pisma je razvidno, da je hotela zatožena imeti k sebi kakega človeka, kateri bi jej preoblečen kot duhovnik iu pod pretvezo spovednika prinesel papirja i u a v i n ć n i k. V nekem drugem pismu piše zatožena : „Ako vas bodo vprašali, recite,da seui otroka kasno v u I a le s tem, d a m u n i s e m dala sadja in da ga nisem vzela saboj v kavarno,"
Ob preiskavi celice našli so le en del jednegn pisma, drugi del pu je z a t o* žena požrla. V nekem zapisniku pravi priča Olga Santi da je Budinka nekoč'vs-kliknila: Starišev dolžnost je, da tepejo svojo otroke. —
S tem je bilo dokončano dokazilno obravnavanje. Zadnji dan sta se govorita državni pravdnik in zagovornik. Govor državnega pravdnika je občinstvo odobravalo živahnimi „bravo"-klici. Razsodbo smo že priobčili.
Glavna obravnava pred deželnim sodiščem. — Dne 27. februvarja 1889. leta
napovedal je kraški trgovec T v a n i-b e r n a iz Križa stečaj (konkurs). Faasiva (dolgovi) znašali so preko 8000 gld., a ak tiva (nepremakljivo in premakljivo premoženje in terjatve) nekaj čez 3000 gld. Na podlagi i/vedene kazenske preiskave in od državnega pravnistva podane ?atožnice vršila s«* je 4. t. m. kazenska glavna obravnava pred tukajšnjim c. kr. deželnim sodiščem, pri kateri je bil zatoženec Ivan Žiberna spoznan krivim pregreška kulpo-znega falimenta ter obsojen na 4 mesece ojatrega zapora. Zatoženec, ki biva sedaj v Aleksandriji v Egiptu, bil je obsojen in contumaciam, ker ni prišel k obravnavi. V razlogih razsode pravi e. kr. dež. sodišče daje zatoženec vedel že začetkom 1888. 1. da njegovi dolgovi presegajo premoženje njegovo ter daje imel toraj po zakonu napovedati že tedaj konkurz. Nadalje pravijo 'sti razlogi, da je zatoženec sklenil tri tedne pred napovedanjem konkurza z bratom Franom Žiberna, tudi iz Križa, v.a-dolžno in zavarovalno pismo, r katerim je priznal, da dolguje istemu na posojilu znesek od 2700 gld. dozvolivši mu zajedno zastavno pravico na vse svoje nepremakljivo premoženje, katera slednjič se je tudi takoj uknjižila v škodo drugih upnikov. Tega pa zatoženec ni smel storiti, ker je ta čas že vedel, da ima več dolga, nego premoženja. Državni pravdnik gosp. vitez Nadam-leski omenil je glede zadnjega dejanja v svojem govoru, da se isto bliža prevari (slepariji). Tako se je končala kazenska obravnava, katera je v svojem Času vzbudila toliko hrupa in začudenja na Krasu. Dal Bog, da bi kraški trgovci ne sledili slabomu vzgledu obsojenega Ivana Žiberna ter da bi ta slučaj ostal osamljen, kar je upati pri znanem poštenem kraškem značaju.
Dunajska borsa
9. decembra.
Enotni drž. dolg t bankovcih — — ifld *	v srebru — -- —
Zlata rotita— — — _ _ _ _ _
5°/0 avstrijska renta — — — — _
Delnice narodne banke--—__
Kreditne delnice — —--- -
London 10 lir sterlin--— —__
Francoski napoleondori — — _ —
C. kr. cokini — —	_
Nemške marke — — _ _ _ _
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejamlje denarne vlog* v bankovcih od 50 no?, do VNa<*fga znesku vsak ono v tednu raznu praznikov, in to t hI 9—12 ure opolndne. Ob i<fd>-Ijah pa od 10-1J tire dop. Obresti
t.a knjižico . . .......3*/o
Plačujb v*rtk dan od 9—12 nre "polucln*. Zneske do 101 '.»Id. precej, zneske preko HM do llM) vid mora odpovedati a dni, zn ske preko UKX) gld. pa fi dnl| pr^j Esiomptuje in nji e duinicillrane t:a tržaškem trgu po . ...	5'/j°/o Poiojrda na »irŽavne papirje a\stro-ogrske
d.» U*X) g M. po........5 7»°'o
višje zneske od 100(1 do 5000 gld. v tekočem računu po ..... . 5l/i°/o Večje svote po dogovoru. Daje denar proti vknjSŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
T UST, 2. oktobra 1890.	23-24
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
tmammmmmimsmm
Grlena bol kašalj, hreputavica. promuklost. nazeb zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vrienie izliečiti rahljonjom
NADARENIH	6-;jo
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) ito jih gotovi Prendini. lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljtič noćili, navadne jutranje lireputavice i grlo n i li znpalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sludkišah.
Opazka. Viilja se paziti od varalieah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjok zahtjevati 1'ren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, Aa bude na omotu kutijice (Skatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ijekarnah svieta.	89—43

Pošilja blago doVro spravljeno in poštnine prosto!
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr., trdo vezan 60 kr. WMBiBteg«agM«ii in inim i im i m mi' 'regccsar
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulicu Morelli št. 17
FILIJALK4
- priporoča se vljudno pri visoko Častiti i duhovščini v napravo cerkvenih posod in
, .	, ,,	j orodja najnovejše oblike, kot: monstranc,
c. kr.pnv.avstr. kreditnoga zavoda Keiihov itd. itd. p0 najnižji ceni.
m	I Staro reči popravi, ter jih V ognji po-
za trgovino in obrt v irstu. I2jatj in posrebri. Na blagovoljno vprašanje
Novci za vplačila.	i radovoljno odgovarja.	46-50
V vredn. papirjih na	V napoleonlh m Pciilja blago dobro spravljeno ln poštnine prosto
4-dnevni odkaz 30j0 30-duevni odkaz 2°/0--:-
8- „	i 8-mesečni
30-
Veliki polom!!!
Novi-Torl: in London nista prizunesla »udi evropskemu ozemlju iu je bila tudi neka tovarna za srebrnine primorana razdati celo svojo zaluiro proti muli odškodnini za uelo samo.
Pooblaščen sem, da izvršim ta nalog.
Jaz podarim vsaknteremu, bodici Vigatemu nli ubogemu, naslednje stvari zn ssmo odškodnino v znesku U «1 (to nov. in sicer: 8 komadov najlinejiih namiznih nožev s pravim angleškim reznlom, fi komadov amer k pat. srebrnih vilic iz enega
samega kosa, fi komadov amerik. pnt. srebrnih i|ic za juho
iz enetra samega kosa, 12 komadov amerik. pat. srebrnih žličic za kavo iz enega samega ko*a, 1 komad amerik. pui. srebrn /ujemale? za polivko iz enega umnega kosu,
1	komad amerik. pnt. srebrn zajomnlee za mleko iz enega samega kosa,
fi komadov angležkih Victoria-tas.
2	komada krasnih namiznih svečnikov, 1 komad precejovaluc za čaj,
1 komad najfinejši potreševalec sladkorja, 42 komntlov skupno.
Vsi ti gori nnvedeni predmeti stali so po-p ed čez 40 gld. in so dobe sedaj za minimalno ceno B	OO nov. Amerikansko patent-
srebro je skozi in skozi bela kovina, koja obdrži barvo srebra 25 b t, za kar se garantira. Naj-bolj i dokaz, da ta in^ernt ni sleparija, je to, da vzamem blago nazaj, nko ne bi ugajalo, in da povrnem plačano svoto.	' 2—8
Pošilja samo po poštnem povzetju ali predplačilu
P. Perlberg's Agentiir
der vereinlgten nmerikanisehen Patent-Mllbervvaaren-Fabrik in Wien, II., R em b i- a n d tMt r a 3».
»V/o I 6-
2'/,7o 2V,7o
89.05 107 So 101.85 ' 80.-303 50 115.-9 11}^ 5.45 5tt.40
Vrednostnim papirjem, glasečim na napoleone, ka- j '.j teri se nahajajo v okrogu. pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 8 oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2'/t°/o nft vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
/a Dunaj, Prago, Pošto, Brno, L*ov, Tropavo, lteko kakor za Zagreb, Arad, Bor,on. Gradec,Hermanstadt, j Ineniost. Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja	j ^
vrednosti), diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-2 "i pri odbitku l°/00 provizije.
P i' e d u j m i.	j
Na jamoevne listine pogoji po dogovoru. Z | ^ odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Ber- | linu ali v drugih mestih — provizija po po- i*,' godbi.
Na vrednosti objesti po pogodbi.	j ^
ITložki v polirano.	J ^
.Sprejomajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat j ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po ; pocodbi.
Lekarna
Trnk6czy.
zraven rotovža ^ ™
v Ljubljani
velikem mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najbnljia ln sveža zdravila. Ni ga dn^va, da bi ne prijeli pi menih zahval o nuftih Izborno akuiemh domačih zdravilih-Lekarn Trnk6«-zy-jeve tvrda i* pet,, in sicer : Na L) n n a j i Viktor pl. Trnkoczy, V., HntidBtiiurmNtrusse il3 (mul kemična tovarna); dr. Oton pl. Trnk6ozy. III, Rade«kypl. tz 7 in Julius pl. Trnk6czy, Vili , JnscfRtAdrerstrasse 30. V Grmiči (na Štajerskem) Vendelin pi. Trnkoczy. V Ljubljani Ubald pl. Trnkoozl. P. n občinstvo ae prosi, ako mu je na tem ležeče, da spoda navedena z-travilu s prvo poflto dobi, da iihsI v tako lu napravi : Lekarna Trnk6ozy poleg rotovža v Ljubljani.
pogodbi. Trat, 4. oktobra 1890.
Marijaeeljske kapljice
23-24
J. PSERHOFER's
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" I. Singerstrasse IX. 15 — WIEN,
R"nV«i^tilnP Irrntrl i i np nekdaj imenovane univerzalne krogljioe, poznate kot do-loHUlb JV1U*-,1JJA tj tnače sredstvo proti zabasanju.
.Jedna škatJjica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek čestih škatljic 1 (jld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in Btane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld, 1>0 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jedon zavitek se ne pošilja).
Prosimo, da se izrečno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porubo.
Balzam za ozebline j. Pserhoferja l posodca 40 kr.. prosto poštnine 65 kr. Trpotcev sok. 1 steklenica 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i Po«odica i gid. 20 kr.
Prah proti potenjll llOg, ftkatljica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
Balzaill za goltaneo. t Steklenica 40 kr., poštnine prosto «55 kr.
Zbijenska esenca (Pražke kapljico) steklenička 22 kr
Ande/ki čudežni balzam, steklenica 50 kr.
Fijakerski prašek, I škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr.
Taiioki ninska pomada J. Paerhoferja, pospeSujo rast las, Skatljica 2 gld.
Univerzalni plaster prof. stendela, posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
TTniv^fvolno /ii'at lino	A. W. Bnllriclia, izvrstno domače sredstvo proti
UI11N ti AdlUd eiSIlllld h<)l posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se ie druge farmaceutiČne specijalitete, ki »o bile po
vsili avstrijskih časopisih oznanjene.	12 — 1^
Eazpošlljanja po posti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tndi po poštnem povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju,	8—12
za želodec so izvrstno uspešne, kot želodec kre-pilno, žlezo ločilno, odvajalno, bolečine olajfialno in slast do jedi oživljajoče zdravilo. — Sklonicu stane 20 kr., lucat 2 gl., 5 tu-catov nanio 8 gl. jfP&~ »v«rtloJ19(J
Opozarjamo, da tuke istinite Marij aeeljske kapljice dobivajo so v lokami Trnkoczi-ja zraven rotovža nn velikem mestnem trgu v Ljubljnni.
Planinski zeliščni sirup kranjski.
Cvet proti trganju
(GlchtKeiMt),
povsom najboljše zdravilo, lajšu in preganja bolečine pri skrnini (revmatizmu), pri trganje po udih, pri bolestih v križi in živcih, pri otok-linah, otrpnjunih udih, in in kiti itd.
Zalitova nuj se „dr. Ma-ličevega cvetu zoper trganje" » tikstoječim zna- _ ni e nje ni. Steklenicv 50 kr., tucat a gl. 50 kr.
v-ii
za odrasle in otroke, je najboljSi zoper kušelj, hripavost, vratobol, jetiko, prsne ln pljučne bolesne: l steklenica 6« kr., 1 tueat S Rl.
Kričistilne Ui-ogflj ice,
v rmedt.em gospodinjstvu pogrešati in so se nže tisotkrat sijajno osve-sanii Slov, šk. gft teb aa, fflnvo: 6lu, otrpnelili udih, skaženem želodcu, oh boleznih, v Škatljah k 21 kr. ; jeden zavoj s b škatljanu 1 gM. 5 kr#
ne smele bi se dičile pr' zabasanji ^ etrnih in oldstmh l
Trnk6czy-jeva limeljeva sladna kava (zdravilna kava).
1	ANGLEŠKI ČUDOTVORNI BALZAM,
1 steklenica 10 kr., 1 tucat 1 gld., 5 tucatov samo 4 gld.
ZDRAVILA ZA ŽIVINO.
Štupu za živino.
I
. -j ti>.

Ta pruv rtubra Btupa pn-iii h k" nujliolj« pri vgt.h holrr.nih krnv, konj in v'»fili!ev Konje varuje ta ?tup» trtrsnju po frevih , » a k, »seh nnle»ljb'lh kutnih bnleaiilii k a#l ju. p'u^nih iu vratnih boleaiiiij trr odpravlja vsh IT ist». udi vzilr-*i»je konji' d«be e okropla i Ukroue
IrAnio Najboljše mazilo za konje ' V l/1	»UIIJV« pOIHUK« pri pr-tdgu «11, "te-
knnii kolon kopitnih boli'z i. otrp-neiiji v buku, križ itd. oinkinji no* niHlmrjlh na no ffiih. izvijtmji tiS Panji 8« 'la.oprava M'ffiui ltd.,» kratka " ri vgah vnaajih bole/uln lil hibah. Hcttklenica •/. mliil-nim navodom vred Htuue I" 1 ff'd., li
slHkl z rabiluiiD navodom vred
samo 4 flld
itVfcS
Krave dnio mnnffn dohroiru m'»V».
Zametek z ra^ilnim nuvridc.m vred
velja l'i ft) kr , 5 zamotkev Nam« ul.
Vsa 1a našteta zdravila se samo pravu dobijo
TRNIiOGZY-ja v Ljvit>lj 2rav«n rotovža
ln vsak dan s poŠto razpošiljajo	»-12
v lekarni
(KCTVTijerF'«i
Lantnilc pol. družt^o „edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu