Številka 13. Pavfatnt »ran«« w SDK, ¥ Ljubljani, dne 1. aprila 1920. DL leto« -- Cijena, h prodaji 1 K 30 g] -==< Nas Glas izlaz! n ijednu svakog četvrtka, Goiui. _ Bara r.tae H5 upravili na čelu Vašega lista od 11. in ^ča t. g. Iskreno sam požalio nesvest n^iših javnih službenika. koja se, kao i u mnogim drugim pitanjima* jasno odrazuje u slabom odazivu za ..Naš Olas“. koji je jedini organ ceJokuonoga stališa činovničkoga u našoj domovini. Njegov je program dobro shvaćen i zamišljen u interesu celokupne države i u interesu onoga stališa, koii najviše doprinosi jedinstvu i snazi našega naroda. No ovomu mrtvilu treba potražiti razne uzroke.. Prvi'ie. dakako, ono tesno lično obzorje, koie ie zavladalo svom inteligencijom. pošto ie u ovom ratu pretr-pila takove materijalne gubitke, da ie fizički — pa za to i moralno — potpuno klonula i stegnula svu svoiu aktivnost —na borbu za svacđašnlictr Korist se mora da vidi odmah prvoga dana! istoga časa! Dva kilograma brašna, par cioela. dva Cigarete! Eto, na što su spali prosjaci, što se zovu činovnicima! U takvu su nesreću srušeni javni trudbenica nemarom, lako-amnočča I baha tošću onih parvenfia, boj« pograbiš« — u metežu — najveći dio jav-«e uprave I trgovine u svote ruke I oni Sada čnvalu tu vlast u svojim šapama Vr&mzivo. ustrajno i očaino. U muteJbi su se rodni mutež ih i uzdržava oa mutež .toora da ostane. A mutež će i ostati sve dotle, dok zdravo- činovništvo bude ootla-ćeiio. Zdravo I dobro ooskrblteno činov-•Jštvo uvelo bi reda u državi, a red hl otpuhnuo iz korita sve one, kofi živu od -Osuteža i nereda. Stoga treba uzdržavati hered. treba tlačiti činovnike, uredne l poštene a uzdržavati skakavce I novopečene. nametnute više i niže upravnike. No za to ne treba da činovnici klonu duhom Treba zagrabiti iz daleka, sestav- raditi i pripremiti ustrplHvo teren za OsDeš.m uredan i ch/ilizovan rad. A j-Naš Glas« te baš u tom smislu t Započeo svoje djelovanje, pa je neoprosti- greh svib činovnika, koii ga —- zbog kratkih vidika svagdanitce — i uz najveće *rtve ne podupiru. Svojim nehaiem dovest će sebe do skralne bede. do naimrač-ofiega ropstva, u koiemn će zadn!l partijski kukavica 1 ufičarslđ neotesanac rn^no-Egzistencijom tisuće intellgentsuh 1 •»Stonih drž. trudbenika 1 njUiovlh obltelft. f ^Naš Glas . je niknuo u onom delu na-t še domovina, gde ie najbolje razvijen smisao za organizaciju, ier su Slovenci uaist)osobniji i najizobrazeniji čimbenici moderne gradnje državnih tvorenina. To nam ie naibolja garancija za uspeh naše organizacije. No pa ću zameriti i upravi »Našega Glasa«. Ima već godina dana, da ie započela svoi rad. no niie znala da na zgodan način organizuje svoje proširenje. Ja sam se natnerio na mnoge činovnike, ugledne i svesne, koii Još 5 ne znaju da opstoji »Naš Glas« i to u Splitu! Kazat će mi se: Tu imate svoie organizaciiel Ml smo do njima odfcsili reklamu i propagandu! — To nije dosta! Treba djelovat! direktno. U svakom mestu treba naći poverenika. koji ve poticati šahirati i širiti naš organ. Treba da uredništvo, na temelju novina i do pisnika iz cele domovine, prikupi dopise i vesti iz svih krajeva Jugoslavije. Treba cirilici dati zgodno mesto. Treba širiti poznavanje cirilice, slovenštine i srpsko-hrvaštine u dovoljnom razmeru. tako da svaki kraj uzmogne naći dovoljna interesa. To treba da provedu pokretači »Našega Glasa«, uz velike žrtve, uz shvaćanje netilka 1 uz neograničeno — gotovo rekao bih — kemično stapanje svih naših plemena i pokrajina i nz apsolutnu garanciju, da nema u nlemu mosta nikakvog nijansi naših političkih stranaka* Dobra stvar.. poštena narodna inteligencija mora oobediti. Živela radikalnosti Bivši demokrati in sođlalni patrijoti so po mnenju novih vladinovcev krivi vse nesreče, ki ie zadnji čas zadela Jugoslavijo. ergo: »Proč ž niiml ker so upropastili našo državo. Volilci. pokažite iim figo pri skorajšnjih volitvah, ker sramota bt bila za nas. če bi nam ti absolutistični vladale! še kedal zapovedovali!« — Tako kličete sedanie trobente nove vlade ter kličete na pomoč vse enakomisleče. Javni nameščenec gleda to razburkano valovie. Niemu ne gre v glavo, kako bi bila mogla takozvana demokratska stranka zaiti tako daleč, da bi bila skoraj pognala državo na boben. Sam demokrat, ugiba javni nameščenec, ali ie sploh mogoče. da sc stranka s tako demokratskim j programom more tako izDOzahiti ter de- ; lati protidemokratsko, * Delo demokratsko - sociialističue stranka na vladi ie prineslo javnim name-ščence-m nekoliko gmotnega ooboliška, toda to izboljšanje plač se te moralo izst-Oti in tavno nameščenstvo bi ga bilo izsililo od vsake, tudi drugačne vlade. $ tem, da je prejšnja vlada morala zvv Sati javnim nameščencem bonne In nezadostne plače, ni napravila drugega, nego svojo — dolžnost ter je s tem samo de-,' loma dovolila tudi nameščencem takozvanih »pridruženih« dežel povišek, ki so ga že prej uživali nameščenci bi vse Srbije. Ali na? zato iavno nameščenstvo pote biv$ vladi slavo? S povišanjem uradniških plač »sko* ral« na višino ornih, ki so iih uživali lavni nameščenci v Srbiii. pa uradniško vprat-sanie nikakor Še ni rešeno, kajti izvršil« se te samo mala izenačba v prejemkih, katera ie bila sama no sebi umevna in konsekventna. Nerešeno in niti začeto ni pa š* vpraša'; o služi ' i pragmatiki ki se mora načeti v najkrajšem času ter č3» preje izvesti. Sedanje uradniške razmere so nad vse anormalne. V naši državi imamo dvoje vrst javnih nameščencev L & onih. katerih službeno razmerje ie urejeno! do tozadevnih zakonih kraljevine Srbije m zopet nameščence, katerih službeno razmerie urejate bivši avstrijski m madžarski zakoni Da ie stališče prvih trdne?« še in upanolneiše. nam dokazujejo razmere po nekaterih naših uradih. Dobili smo novo vlado. Pravite, da te reakcionarna, nazadnjaška, klerikalna Iti celo — radikalna. Dovolj atributov. Me! temi nart je še naiboH simpatičen pridevek. da ie nova vlada — radikalna. Radikalnosti nam je res treba na vlad!. Toda ne one »radikalnosti«, kakoršne umevajo Protićevi somišljeniki in podpiratelji, pač pa radikalnosti v delovanju in čiščenja hleva. Radikalna bodi nova vlada in energično posezi v korupcijo m protekcijo. Enakopravnost bodi v Jugoslaviji, v kateri nobeno pleme ne sme obči -iti, da je inferiorno napram drugemu, kar bi gotovo izzivalo le nezadovoljnost, nc aupanje, nemarnost. Brada moramo bki in bratje ostanemo složni in edini le. ako med namj? zavlada — enakost v dolžnostih m pravicah. Slišimo, da se hoče zmanjšati število uradmštva ter s tem uvesti štedenle pri upravi in zmanjšanje stroškov. S tem se pripoznava. da je dosedanje nameščanje uradništva bilo brez prave smeri in potrebe ter da se je po nepotrebnem tratila in zapravljala državna imovina, le da se ie ustreglo strankarskim zahtevam. Kakor smo zmeraj zastopali mnenje, naj Ima vestno in pošteno delo lavnih nameščencev tudi sedanj im razmeram dostojno in primerno plačilo, enako z največjim vese-liem pozdravljamo namero nove vlade Ščititi državno upravo delamržnih in nesposobnih elementov in nai si bodo ti Slovenci Hrvati. Srbijanci radikalci, klerikalci, socijalisti, komunisti ali — demokrati najbolj centralističnega kova. To bo nrav težko delo. ki pa prinese državi najboljše sadove, ako se izvrši s posebno eneržik) in povsem — radikalno. Javno nameščenstvo »pridruženih« pokraim nestrpno čaka energičnega začetka tega očiščevanja. Posebno bi novi vladi priporočali. da po nepotrebnem preveč ne oreme-stoje javnih nameščencev v druge kraje. iVsako premeščenje je danes združeno z velikanskimi neprilikami ter tvori pravo kazen za dotičnega. Z nepotrebnim premeščanjem se tudi državi nakoničujeio nepotrebni stroški, ki nai se prihranijo. Pri premeščanju nai bodo po možnosti merodajne želje premeščenca in pa istinite službene potrebe. Vsakdo gotovo nai-rafši služi na mestu, ki ga zdavno zavzema; naj se vpoštevajo krajevne, jezikov* ne. strokovne sposobnosti, nai se mu zaupa; če ni zanesljiv, naj se ga kaznuje. Vsa mesta nai se razpišejo ter nudi vsakomur prilika, da zanje zaprosi. Vsako 'drugačno nameščanje in premeščanje bo rodilo le nezadovoljnost in anarhijo. Vlada, oklepaj se pri tem gesla »quieta non mo-verel« Posebno nai se vladino oko obrne 'tud! na razne centrale, pri katerih ie na merodajnih mestih ie preveč uslužbencev enega samega plemena. Povsod nai se upošteva enakopravnost ter odpravi vsaka zapreka, ki ni v skladu s pravo enakooravnestlo vseh treh plemen, ki šele tvorilo - pravo Jugoslavijo. To so nekateri grehi bivših vlad, rp katere opozarjamo novo vlado ter ji bode vsakdo iz srca hvaležen, če bo pripomogla, da se odpravijo. Radikalni v vestnosti delavnosti, poštenosti sami, hočemo in želimo, da bodi vsaka vlada radikalna v čiščenju komptnih In zanikanjih razmer, fz ljubezni do resnice ta pravice kličemo torej; Živela radikalnost! JCfijp Barač (Split.) Narodni Klowni. Audaces fortuna iuvat. Lat. Posl. Pran-'Josipov Reda i Željezne Krune i viteških križa grudi su mu pune! Po predsoblju tamnih šefova se skito, Attems mi ga o svem j o svačem pitd! Ne mislite, stoga, da nam niie dika a visokom zboru naših politika; Narodno ga Veće u velike ceni. a privatna stvar sit njegovi ordeni! Na početku rata, kad smo na buljuke padali ko muhe u žandarske ruke. srdito i važno naš patriot staše u odličnom skupu dalmatinskog paše: Zgražao se s grozne srpske propagande, školskih agitacija, demokratske bande. 0 činovničkim mirovinama. H. Mogao bi ko na ovo primijetiti; —< sve je to dobro; alf odkle potrebiti no*ac? — Novac vlada mora da ga iznagje. pa bilo otkle: jer je činovništvo temeljni stap cjelokupne državne zgrade; pa jao državi, gdje je takav stup klimav j labav. A da činovništvo stoji na što čvršćim i slobodnijim nogama, treba da bude dobro plaćeno i oskrbljeno i da ne bude prisiljeno od oskudica, da traži sebi drugih nedopušten ili srestava. Na taj će način država imati pouzdano Činovništvo, vjerno i revno. U ostalom, dobrom srećom. za novčana sfestva ne treba razbijanja glave. Eno vladi bogatih riznica ratnih miljunaša, koji dok se je narod borio za spas i opstanak svoj i svoje mile braće; dok su njegovi sinovi ginuli i na potoke krvcu pmliiavali, oni su ga bez-dušno gulili i derali i džepove svoje na-punjali; pa ga bezkazno još 1 dandanas gule, da svoju korisnu naviku ne izgube. Neka se samo izvede kraju ona davno predložena porazna zakonska osnova na ratne miljunaše — koja je na žalost zakrkla — pa će iskočiti novca na pretek, otkle doskočiti nevoljnim činovnirma, a još nevoljnijim umirovljenicima. Samo nek jednom prestane uštegjlvanie j škr-tarenje na njihovoj koži. Nek se ne iznose naredbe, slične ovoj § 9., koji oduzimlje doplatak skupoće onim umirovljenicima, koji prisiljeni od očajnosti pred gladom, golotinjom i bosotinjom, ne obazirući se ni na pogaženi svoj ponos, ni na svoje stare godine, ni na gubitak zdravlja, iz-prosiše od vlade jedinu zaradu, da njom po mogućnosti ispune onu strašnu prazninu, u kojoj ili vladni nemar ili vladina ncpromišljenost ostavlja svaki mjesec ođ 13 sve do 30 ili 31 dana. Jer za miloga Boga, ne protivi li se onakav paragraf svakome početku pravice i bimiaritar-nosti? Ta na temelju kakvog načela može vlada da — e/empli gratia — Petru, Pavlu, Mirkn i Dušanu, koji niti jesu, niti su ikada bili državni Činovnici, izplaćiva mjesečno po 600 K (ustanovljenu plaću za neku privremenu državnu službn), a Matili, državnome umirovljeniku, samo 200 K za istu službu; jer mu se mora po rečenome § 9. odbijat? mjesečni doplatak od 400 K za skupoću, što ih je đo tada imao? Zar zato. što je državni iete-ranac? Ili je to kakvo odlikovanje, U| isk— osobite hamos+f? al. za svaki slučaj, radi dobra glasa, za reservu spremi malo srpskog kvasa! Kad ie basa kranjski na Divanu bio, on se za pravaštvo pravdao i bio. ali malo kasnje. kad tezulia skrenu. Šušteršiču spretno ledja prcokrenu! Majska Deklaracija resila ga straha, na se sad prometnu u službena vlaha: Častan, čist i čestit, čestan cara, slave, srdit skriči snubeč stepen Svetog Save! Ortak mu Leventa druge sreće bio. ier se Jugoslavstvom nešto prenaglio: Malko buturnice i dembelisania. pa se leoo vinu mučeničkog zvanja! Okroi se derač narodnim dućanom, pa će da nam bude žunanom i banom! Naučite. Hudi. staru reč što kaže; Drznike, bitange Tref I Puk pomaže! Ma gdje je pravica? Gdje pamet, a gdje srce? — Nije li zbilja najžalosnije vidjeti, gdje vlada, na mjesto da u težkoj nevolji dosje u susret ljudima, koji su svojom dugom vjernom i nezazomom službom stekli sve uslove, da ini se harno odvrati, pružajući im pomućnu ruku, vidjeti je naprotiv, gdje pruža ruku, da im bez ikakva zdrava razloga otkine dobar dio njihove zarade, staračkim trudom 1 težkom mukom stečene, u časovima, kad se za njih i za njihove obitelji odlučuje o biti ili ne biti? U ostalom, a da se i na pozi vi jemo na vladinu humanitarnost, umirovljene! imaju potpuno pravo na dovoljnu pensiju, ier su ušli u državnu službu to jest u službu naše« današnjeg naroda pod uvjetom, đa im u starost bude zajamčena penslja, koja će im omugućltj miran, bezbrižan život, prost od svakog truda; u tu svrhu od prvoga dana svoje službe pa sve do zadnjega plaćahu redovito mjesec po mjesec zakonom odregjeni postotak u pensionski činovnički fond upravljen od iste vlade, koji se bijaše ogromnim učinio. Je li ga Austrija predala našoj državi, to nam nije poznato. Stoji svekako, da je svaki umirovljenik svoj novac u tu svrhu izplaHo. 1 da je taj isplaćeni novac bio isprva fiorin, a kakšnje kruna; da je fiorin vri jedio 2 krune, a kruna više nego li franak n zlatu, dakle 10 današnjih kruna. To stoji, pa bi stoga pravo bilo, đa se temeljna pensija podeseterostručl svira umirovljenicima, jer toliko manje vrijedi današnja kruna: i jer s druge strane nema dan danas te životne namirnice, da nije skuplja najmanje 15 puta nego se pred-rantno doba, dok su većina njih preko 20, 30, 40. 50 čak i 100 puta. a I više skuplje. A kad tamo nevoljne činovničke pensije ne dosežu ni do polovine aktivnih plača!!! _ Na koncu, i ako se ne dava ni pomisliti, da vlada postupa ovako nečovječno sa umirovljenicima stoga, što su ovi sasvim nemoćni, bez obrane i neškodljivi jer bi tq bilo ispod dostojanstva visokih liuđi. kojim fe povferfena kakva đržavnai uredba, ipak ne će biti neumjesno spomenuti, da ovakovo postupanje ne možei, niti smije biti ravnodušno vidjeno ni od samih aktivnih činovnika, u koliko ono što umirovljenici trpe danas, mogli bi aktivni trpjeti sustra, ako ufaju ili žele doći do pensije. To budi rečeno obzirom na njihov sutrašnji materijalni interes; a obzirom na činovnički ponos stoga što takovo postupanje vriiegja cjelokupnu činovničku kastu. A sad da zaključimo. Na temelju navedenih razloga traži se: 1. Da se izbriše onaj zloglasni § 9. te da se povrati svakome umirovllenikii vas novac, koji mu je dosad bio oduzet .'te temeliu ovog paragrafa. 2. Da budu potpuno izjednačene penzije i doplaci skupoće umirovljenika sa plaćama I đoplaclma aktivnih činovnika iste niihpve kategorije i istog reda. 3. Da i aktivnim i umirovljenim činovnicima budu povišeni doplaci na način, da im se pruži mogućnost ne samo pr®" hrane nego 1 odijevanfa i obuvanja 4. Da se u povišici doplataka drži ista nflera kod svih činovničkih redova. Umirovljenici X. Y. Z. Brez organizacije in brez stanovskega Usta je izboljšanje naših razmer ...... nemogoče! .... —* Dr. V. Zasreb. Iza kulisa. Krvna mržnja onih silnika, kojima nije uspjelo da razdvoje redove svjesnog činovništva prilikom komunalnih izbora, dala se već sada na pocao, da to poluči bar za predstojeće parlamentarne izbore. Štrebersko deistvovanje onih javnih namještenika. koii imaju da zahvale blago-stovenoj ruci pseudodemokratskih vodja, što su svoj materijalni položaj poboljšali izvoznicama, dobivenim od ovih narodnih usmietača, potenciralo se naročito ovih posliednih dana u oči gradskih izbora. - Nesavjesni rad tih naših kolega dao }e već otvorena Izraza svome strančar-skom gnjevu tako. da smo već doznali, da ie iedan od tih. viši činovnik zemaljske blagajne, predlagao na skupštini organizacije, da njegovi drugovi istupe iz Saveza iavnih namieštenika. ier da oval izdajnički dieliuie po interese svih iavnih na~ mieštenika i da on, doktor utr. iirris. biva napadan uvijek u sjednicama Saveza kao predsjednik iste organizacije. Djelovanje ovoga čovjeka naišlo je na otpor svih svjesnih drugova, koji se usorotiviše ovakovom drugarskom predlogu od strane predsjednika organizacije, koii svoi iedini oslonac nalazi samo u ženskom spolu, komu se on zna udvarati kao viši činovnik i mlad čoviek. Pišemo ove redke, ier smatramo za dužnost, da upozorimo sve naše svjesne drugove na ovako pogibeljno dielovanie tih mračnih ljudi, kole smiera zatim, da rastepe jedinstvenu organizaciju javnih namieštenika na štetu naših interesa a n korist stranke, koia je pokazala svu nena-klonost prema javnom namiešteništvu — zatvaranjem naših drugova i raspustom SJN. Ovakovi naši drugovi izdaše letke, u kojima živo napadoše vodstvo Saveza, inputiraiući mu svakojake budalaštine, samo da Izazovu neraspoložanje onih naših drugova, neutralnih u svom ^ političkom stanovištu. Pitamo te naše drugove, dali ih nc peče savjest, dali im ne crvene lica od njihovih postupaka, a pozivamo ih. da te svoje argumente, uperene proti članova vodstva Saveza, iznesu pred naš forum javnosti, kako je to dostojno čovjeka, a ne da se kukavnički prikrivaju iza stupaca letaka, koji ne nose nikakva podpisa kao Karancilu za sve ono. što se navodi proti vodstvu Saveza, čiji otvoreni i iskreni rad t>oznaie svaki namještenik, koji se bar donekle interesuie za sam rad Saveza. Ovaj niski rad naših drugova, koji zaslijepljeni svojom stranačkom strašću idu tako daleko, da pomišljaju na razvrgnućc Saveza kao i njihovi dićni vodia bivši ban dr. Tomljenović. bit će raskrinkan i osud-len od svih onih, koii svačalu važnost ! Ispravan rad Saveza, stojeći nepokolebivo 11 našim redovima na strah i trepet svakome. koii se usudi potkopavati temelje Saveza, koji jc i u najkritičnijim momen-lima pokazao, da su mu interesi naših - drugova bili svetinje, za koie se vodstvo Saveza uviiek zalagalo, ne pomišljajući nlti na svoj položaj, a niti na svoje familije. Toliko ovima, koji ne vide i ne znaju "huiom svojom mržnjom nastale rastepen naše redove. Niko Vranković (Split.) Naša rana. Može se mirne duše reći, da ovdje — u Splitu — postoji 35% stanovnika, koji su za svoje zvanje dobili naslov »šverceri«. Nedozvolieno zakutno i prigodno trgovanje uništuje društveni poredak, koii danom na dan postaje sve nesnošliiviji i nemoralnih, zadavajući time naiteži udarac nesretnim činovnicima i njihovim po-rodicapia. Zakupnici i trgovci na veliko još su gori. ier misle, da kada imadu obrtni list i kad vode svoiu trgovinu odavna, i plaćaju nešto malo poreza, da im le ta trgovina zakonita 1 dozvoljena i da na te-mellu toga mogu pretjeranim cijenama isisavati ispaćeni narod. Mali se švercer ugleda u velikog. 1 kad vidi, kako se pvai lako obogaćuje, onda i on slijedi korake »velikog švercera«. da tako solidarno mogu ugnjetavati nesretni narod, a u prvom redu državne namještenike i niihove porodice. Ovo nasilno poskupljivanje sa strane nemilih lihvara donosi velikih briga i neprilika i samom državnom eraru, jer kad se činovničke organizacije obrate ponovno za pomoć, odkuda će ono doskočit njihovim potrebama, kad ie i onako državni bud-get silno opterećea? Zato ie dužnost same vlade, da poduzme svestrane mjere e se stane na vrat ovim savremenim bez-dušnim ugnjetačima društvenog ooredka. Spomena ie vrijedno, kako ie zadnjih dana zemaliska vlada za Sloveniju obustavila svaki izvoz životnih namirnica za inostranstvo, a protest austrijskog ureda n Zagrebu odklonila motivacijom, da ne pušta nikakav transport živeža u inostran-stvo. dok u Sloveniji budu tako teške nrehranbene prilike, kakove su sada« Ovakav energični istup ljubljanske vlade neka bude memento svim pokrajinskim vladama na teritorim države SliS. Ove crte pišemo u očajnom času, kada mesari upraviše miesnom općinskom vijeću memorandum za povišenje cijene mesu: kada poskupljuje kruh svagdašnji i kad ostala roba neophodno potrebita po-skupliuie fabuloznim ciienama. Bilo bi već skraino vrijeme, da pozvani faktori stanu na kraj ovim malim i velikim »švercerima«.__________________ Davčno urađništvo V Ljubljani. Dosti se je že pisalo, da hoče sedanja vlada odstraniti in v kratkem zmanjšati število uradnikov. Tozadevno moramo spregovoriti pafv besed — kar se tiče davčne službe. V naši službi že itak primanjkuje »radništva. Ce bi_ še liotcla sedanja vlada nekaj mest restringirati — bo to samo v škodo države. Ravno davčni aparat bi moral brez pogreškov delovati. Pomislimo samo — kakšno velikansko' šlcodo že sedaj trpi država, ker se zaradi pomanjkanja davčnih nradrikov nc inoreio pravočasno predpisati razni davki — kakor n. pr. občna pridobnina — oseb-ra đofirv'iima itd. V dosti okraiSH še ti davki za leto 1919 niso predpisani. Država kot kaka bi sama morala gledati, da dobi dobre in zmožne davčne uradnike. To pa jo le takrat mogoče, če se službene razmere m dohodki davčnega »radništva vendar enkrat koreniko uredijo. Dokler .le pa država sama oroti davčnemu nmrUo. štvu. ki zavzema prazaprav najvažnejšo mesto v državi, ne bo nihče silil v davčno službo. Že leta se trudi davčno nradnl-štvo, da ga vlada uvrsti v ono skupino, kamor že davno spada. Koliko tozadevniK spomenic se je že predložilo na merodajna mesta! Društvo davčnih uradnikov je že ponovno osebno posredovalo, a vse zaman. Za davčno uradništvo ni denarja. — Ta velikanska napaka se mora maščevati — če merodajni činitelji ne uvidijo o pravem času važnosti davčne službe. Koliko zlo in napadov od strani oreblval-stva mora prenesti davčno uradništvo? Kakšno naporno in odgovorno službo ima! Kakšno ulogo igra davčno uradn!-štvo v valutni reformi! (Žigosanje markiranje — zamena bankovcev ftd.T V vseli važnih zadevah naj posluje davčno uradništvo. Davčni uradnik naj Bo pravnik — računski, blagajniški in manipulativni uradnik. Alj tega merodalnf gospodje ne ovidijo? Ravno Pri nas v Slovenili so razmere neznosne. O kakšnem napredovanju sploh ni govora. Uradniki, ki imajo že dolgo prejemke dotičnoga činovnega razreda — še sedaj niso imenovani, akoravno nima država pri tem nobenih Izdatkov. Na izredna napredovanja zaslužnih .davčnih uradnikov pa Še misliti ni. Vsi predlogi za imenovanja leže na eni mizi — se prerešetavajo — zopet črtajo — nazadnje se imena nekaterih uradnikov, seveda pomotoma. Izpustijo (napaka tipkarice?), potem se vendar predložijo kr. finačnemu ministrstvu v Beograd. Cez nekaj mesecev pridejo zopet vsi ti spisi nazaj — češ, da niso pravilno opremljeni. Zopet leže tukaj nekaj mesecev in potem vandrajo zopet naza' v Beograd! O počasnosti in nezmožnosti nekaterih gospodov pri delegaciji bomo še govorili. Za danes zadostuj to. — Žalostno je, da ravno v Sloveniji nimamo na svoji strani merodajnih mož — drugače je to v Dalmaciji. Tam se 7 vso paro dela na to, da se ravno davčnim uradnikom izpolne njih opravičene zahteve, ker vedo ceniti delo in odgovornost davč. uradništva. In pri nas... ?, Povemo odkrito, da bo davčno nradni-štvo le takrat sodelovalo pri raznih davčnih reformah — če bodo merodajni činitelji vendar enkrat uvideli, da so želje ta zahteve davčnega uradništva res opravičene in da bodo te zahteve v polili mer! podpirali. Drugače bo tudi nam potrpežljivost minula...! M. P. Komunalni izbori u Zagrebu. Kod izbora u gradsko zastupstvo kooperirali su iavni namještenici .sa Hrvatskom Zajednicom. Nakon u nedjelju 21. o. mj. obavljenih gradskih izbora ušlo ie u gradsko zastupstvo šestorica kandidata iavnih namještenika i to: dr. Viktor Benkovič, dr. Hinko Hinković, dr. Adolf ph Mihalič, Stožir Ivo. Meixner Avgust i Nemet Dragutin. Čestitaiuć našim vrlim drugovima na izboru, nadamo se, da će oni znati kao vrijedni drugovi našeg povjerenja, da se kao gradski zastupnici svagdie založe za interese svoiih drugova iavnih namieštenika, te će znati muževno, kao svagdje, tako i u gradskom zastupstvu zastupati u ! komunalnim pitaniima staieške interese. Prigodom izborne borbe našle *e ' drugova — nedrugova, koji su u straaač- koj svoioi zasJilepljenosti raznim anonim nitn letcima i pisanjem u ^Riječi« SMS napadali vodstvo SJN, što radi Kooperacija sa zajednicom, a što opet možda iz lićne mržnje proti vodstva SJN, podmitali ran Fazne političke i ine tendencije — napadali rad Kooperativa itd. Poručujemo im, da će u najskorije vrijeme imati prilike na javnim zborovima istupati, pa ako su ljudi, koji se usudiuju ono. što misle, izreči javno i kako se to muževima dolikuje, neka dodin na te zborove, neka lično istupe sa svojom argumentima, garantira im se da će biti nesmetano saslušani i dat će im se doličan odgovor. Kooperativ će takcdier početkom slijedećeg mjeseca održati svoju izvanrednu glavnu skupštinu, neka i na nju dodin i neka iznesu otvoreno ono. što su se kuka-vično usudili iznijeti u anonimnim letcima. Napomenuti nam te, đa u ovu izbornu borbu SJN. kao stališka organizacija nije ulazio. Slučajno se desilo, da su trcriica iza-Branih javnih namještenika ujedno i članovi središnjeg upravnog odbora SJN. SJN. kao čisto staleška organizacija, ostao ie i ostat će, kao što je bio od svog osnutka, nad svim političkim strankama. a*,auTi —c.m!iia^x-e-s.«-i«e med svofhnf člani takoj »dločno agitacijo za naše nlasllo! Poberite naročnino in nam jo pošljite z naslovi vred! V vsakem uradu se določi poverjenik! Podpirajte s ved javni organ v »astnem Interesu! : Hkratu oa mn pošiljajte vest! >n poročil o delovanja svojih organizacij! Cene dosedanje naročnine dvignemo s 1. aprilom t. I. za 5 K in v inozemstvu (zaradi povišane poštnine ) za S K. Tako znaša nova naročnina od 1. apri- la 1.1. dalje v Jugoslaviji: četrtletno 13 K polletno 36 K celoletno 72 K za vse inozemstvo pa celoletno 60 K Tovariši, v slogi je moč in brez irtev ni uspeha! Upravništvo »N. G.« Vestnik. Na naslov prejšnje, sedanje in vsake prihodnje vlade. Pod tem naslovom smo čitali v „Slov. Narodu" z dne 25. marca L L dopis iz uradniških krogov, v katerem ,J2den za vse“ z vso upravičenostjo in z ostrino, ki jo zaslužijo neznosne razmere, žigosa odredbo, — ki pa sploh ni izšla — o uk in jen ju prispevkov za takozvano dvojno gospodinjstvo. Neznosna bremena, ki jih pri sedanjih življenjskih pogojili hočeš nočeš moraš nositi uboga raja — drž. nameščenec — so se s tem ukinjenjem še za lepe odstotke povečala. Kdor je sam okusil „dobrote" dvojnega gospodinjstva, more prav presojati položaj teh nesrečnežev. Zaradi službe so morali premeniti službeno me-‘ sto, kjer pa ne najdejo potrebnega stana za svoje družine. Že dokler so se izplačevale takozvane doklade za dvojno gospodinjstvo, je bil položaj nele vsied malih gmotnih sredstev, temveč i s socijalnega stališča za dalje časa ne vzdržljiv. Po uki-njenju je postal vsied dnevno naraščajočih cen naravnost katastrofalen. Rodbine takih nesrečnežev se tira naravnost v moralno in materijalno pogubo. Vsied vednih gmotnih skrbi se z dvojnim gospodinjstvom „oblagodarjeni" javni nameščenci že itak ne morejo s tistim veseljem in samozavestjo posvetiti službi za javni blagor, kot bi bilo to v interesu službe, če bi bili za ta „blagor" v polni meri gmotno oškodovani. K „blagodatim" dvojnega gospodinjstva se pridružuje še povsem brez vsake socijalne podlage ustavljeno izplačevanje že itak pičlo odmerjenih prispevkov za dvojno gospodinjstvo. To sredstvo je uprav prikladno, da se že splošno znano -^zadovoljstvo javnih nameščencev z brezglavim vodstvom, s tem brez* primernim početjem le še povečuje. Na svoje že tako pičlo odmerjene dohodke, ki javnemu nameščencu komaj omogoču-Jejo najbolj borno in javnega nameščenca povsem nevredno životarjenje, pri dvojnem gospodinjstva ne more svojo borno eksistenco zidati, ako noče, da mu druga polovica gospodinjstva gladu ne pogine. Prišli smo tako daleč, da bodo morali taki nesrečneži, ako nočejo iti živi v zemljo, poseči po samopomoči. Ni li to ironija sedanjega veka? Tako pa ne sme iti dalje, ako hočemo, da pridemo do dobre in y vsakem oziru zadovoljive uprave. Sedanja brezglavost odpira na široko pot des-organizaciji in — korupciji; ti dve svoj* stvi pa vodita v popolno anarhijo in propast! Kaj čaka, misli namerja vlada in sploh odgovorni činitelji v Ljubljani in v Beogradu? Kdo je odgovoren za ukinje-nje prispevkov za dvojno gospodinjstvo, ki so pač najnujnejši izdatki v drž. proračunu. ker brez njih javni nameščenci, ločeni od svojih družin, nikakor ne morejo živeti? Zahtevamo kar najodločneje, da se to vprašanje takoj in pametno reši Reši pa naj se za vso državo enako in nemudoma. Centralna vlada, stori svojo dolžnost! Užitnlnskt uslužbenci. Pišejo nam: Srečen je stan državnih. užitninskih uslužbencev. Ni stanu v Jugoslaviji, da bi se postopalo ž njim tako. kakor se postopa z užitninskim uslužbencem. Ako pride stranka v uži minski urad in vidi drui/uo užitninskega vodje vso raztrgano in boso. gotovo poreče: „AU živimo v državi tam v Orientu za časa vladovanja še nepozabnega Abdul Hamida?" Res je. da nas je sram, da se z nami tako postopa. Ne zamerili bi če bi mi bili tam na severu med Samojedi, ali med rdečimi plemeni v Indiji. Toda živimo tam, kamor so hrepenela naša in naših pradedov srca. Ali to naše življenje je merodajnim gospodom neznano. Verjemite nam, ako bi poskusili naše življenje vsaj en dan, bi se tudi njih srca omehčala, ako* ravno so za nas trda. Ali more užitninski uslužbenec v tej neznosni draginji živeti s 600 K z družino štirih oseb? K temu znesku so pa šteti tudi pisarniški in potni stroški. Ali smo zaslužili to katastrofo, katera je nad nami že od 1. julija 1919? Pri finančni upravi so pa še ljudje, ki so mnenja, da moramo biti veseli in da je njihova zasluga, da smo sploh sprejeti v. državno službo in niti upravičeni zahtevati to, kar nam po zakona pristaja. Menda so finančniki pozabili, da so bili poleg užitninskih uslužbencev prevzeti tudi drugi deželni nameščenci v državno službo. Poverjeništvu ministrstva financ za Slovenijo in Istro v prevdarek. Usoda užitninskih uslužbencev se bode baje v najkrajšem času v Belgradti rešila, če ni to samo lepa beseda. Kako in kam se misli užitninske uslužbence uvrstiti, ne ve oziroma noče nihče vedeti. Vpraša se: 1. Ali je delegaciji ministrstva financ znano, da je leta 1913 vlada prevzela bivšo ljubljansko mestno varnostno stražo, uradnike in moštvo brez ozira na starost, definitivno v državno službo? 2. Ali je deleg. ministrstva financ znano, da je tudi v Trstu leta 1890 prevzela bivša avstrijska finančna uprava užitninske uslužbence k finančni straži? S tem bi bil gmotni položaj užitninskih uslužbencev precej izbolišan in obenem bi nastal oamo eden urad in manjši režijski stroški. So užitninski uslužbenci, ki imajo srednje in druge primerne šole, so zadostno inteligentni in vsi dobri uslužbenci, če ie bilo to v bivši birokratski Avstriji mogoče, bi bilo menda tudi sedaj to izpeljivo. Užitninski uslužbenci. Podpisano Urušvo je poslalo spomenico na delegacijo ministrstva financ radi zboljšanja in končne ureditve našega žalostnega stanja. Gosp. finančni delegat dr. Savnik je nato povabi, predsednika in tajnika na ustmeni razgovor. Ker je predsednik dobil prepozno brzojavko (po zaslugi naših poštnih razmer je hodila iz Ljubljane v Trebnje samo 24 ur), ga je nadomestoval blagajnik. Gosp. delegat naju je sprejel zelo prijazno ter nama zagotovil, ua se naše stanje zboljša gotovo v teku enega meseca. Izjavil se je, da odpotuje ajveč radi našega vprašanja v. Beograd, ter da bo osebno interveniral pri finančnem ministru. Vsa zadeva je v teku in načrt za preureditev užitnine je v Beogradu in čaka rešitve. Ker nekateri tovariši še niso na jasnem glede članarine, se jim sledeče pojasnjuje: Na občnem zboru se je sklenilo, da vsled slabih društvenih financ moramo mesečno članarino zvišati od 1 K na 2 K in sicer od 1. januarja 1920 naprej. Pristopnina ostane še naprej 2 K. Člani, kateri so plačali za 1. 1920 članarino 1 K. morajo doplačati še 1 K, ker drugače se jim bode vračunalo le za toliko mesecev, kolikor so faktično poslali. Odbor društva se bode bodoče strogo držal § 7.: Kdor je izostal s plačilom članarine črez 3 mesece, se ga črta brez ozira iz društva. Prosimo, da člani plačujejo vsaj 3 mesece za vnaprej. Vse denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku Jakobu Otrinu, Ljubljana, Hrenova ulica 17. Ker je društvo svoj naslov spremenilo ter še nima novih položnic, priporočamo, da se tovariši za enkrat po-služijo glede plačevanja poštnih nakaznic. Obenem poživljamo vse še ne včlnnjene užitninske tovariše v Sloveniji, naj čim preje pristopijo v lastnem interesu k društvu. Ravno sedaj v najkritičnejšem času za nas. je neobhodno, da je vsak tovariš v organizaciji, sicer se bode marsikateri vsled premalega zanimanja za društvo pozneje kesal. Obenem toplo priporočamo strokovni časopis „Naš Glas", ki prinaša vse naše stanovske zadeve. DruČ.vo užit. uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani. Svim dnevničarima i inim namještenicima javnih ureda, oblasti i zavoda priopćujem sljedeću okružnicu ministarstva financija, radi znanja i ravnanja: Ministar- stvo financija kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca. Generalna direkcija državnog računovodstva D. R. br. 23.179 30. Jula 1919. god. Delegatu ministra financija u . . .... Čast nam je izvijestiti Vas radi znanja, da je na predlog g. ministra financija Ministarski savjet na sednici svojoj od 24. aprila t. g. D. R. br. 23.179 izvoleo odlučiti: Da se javnim službenicima kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca, kao i njihovim udovicama i siročadi, ako po zakonima ne bi stekli pravo na penziju ili uzdržavanje, može davati milostinja, ako se nadje, da dotičnom službeniku odnosno njegovoj porodici ovo treba učiniti Ova milostinja može se dodijeljivati i to: I. za službu nesposobnim javnim službenicima kako ukaznim tako neukaznim, koji imaju najmanje tri godine neprekidne službe državne neposredno pre onesposobljen ja za dalnju službu; i II. porodicama poginulih i pomrlih javnih službenika, kako ukazni tako neukazni. čiji su branioci imali najmanje tri godine neprekidne državne službe računajuć od dana smrti pa u nazad. Veličina ove milostinje, koja nemože preći svotu od 2000 dinara godišnje, odredjivati će se za svaki slučaj s obzirom na imovno stanje, broj djece i sposobnost djece za privredjivanje, primjećujuć princip, da samo oni, koji nemaju prihoda i nisu sposobni za rad, mogu dobiti ovu milostinju i to razmerno prema položaju dotičnog javnog službenika, njegovoj dotadanjoj plati i veličini porodice. U porodicu ima se računati ženu i bračnu decu. kao i majku i neudomljene sestre, ako su majka i sestre dotle bile na izključivom uzdržavanju dotičnog službenika. Ova milostinja davati će se kraljevskim ukazom i to za vreme od tri godine, a produženje izdavanja i posle tri godine, gdje je to potrebno odobravati ćc resorni ministar u sporazumu sa ministrom financija. Predlog za davanje ove milostinje činiti će resorni ministri preko ministra financija koji će ujedno sprovesti ukaze. — Ovo u savezu sa moiom zadnjom obavjesti. — Vlado Ulses, akcesista. O posebnih začasnih draginjskih dokladah upokojencem, upokojenkam in njih sirotam je izšla uredba min. sveta z dne 10. februarja 1920 pod št. 154: Osebam, ki na podstavi uredbe z dne 28. junija 1919., oziroma na podstavi uredbe z dne 22. julija 1919.. dobivajo od države na svojo pokojnino draginjske in rodbinske doklade, se dovpljujejo poleg pokojnin in dosedanjih draginjskih in rodbinskih doklad Še nove draginjske in rodbinske doklade, ki se določajo tako-le: 1. Za osebe, ki spadajo pod razpredel A uredbe z dne 28. junija 1919.: ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine. 200 kron na mesec; ako imajo več nego 100 kronjDa do 150 kron mesečne pokojnine, 245 kron na mesec; ako imajo več nego 150 kron pa do 250 kron mesečne pokojmne, 290 kron na mesec; ako imajo več nego 250 kron mesečne pokojnine, 320 kron na mesec. 2. Za osebe, ki spadajo pod razpredel B uredbe z dne 28. junija 1919,: ako imajo največ 100 kron mesečne pokojnine, 190 kron na mesec; ako imajo več nego 100 kron pa do 150 kron mesečne pokojnine, 220 kron na mesec; ako imajo več nego 150 kron pa do 250 kron mesečne pokojnine, 250 kron na mesec; ako imajo več nego 250 kron mesečne pokojnine, 280 kron na mesec. 3. Za osebe, ki se jih tiče uredba z dne 22. julija 1919.: ako imajo največ 100 dinarjev mesečne pokojnine, 80 dinarjev na mesec; ako imajo več nego 100 pa do 150 dinarjev mesečne pokojnine, 100 dinarjev na mesec; ako imajo več nego 150 in do 250 dinarjev mesečne pokojnine, 120 diarjev na mesec; ako imajo več nego 250 dinarjev mesečne pokojnine, 130 dinarjev na mesec. Rodbinske doklade. 1. Za osebe pod točko 1. in 2., po 30 kron za vsakega rodbinskega člana na mesec. 2. Za osebe pod točko 3. po 15 dinarjev za vsakega rodbinskega člana na mesec. Sirotam brez očeta in brez matere gre dvojna otroška doklada: dosedanja in s to uredbo določena. Na doklade po tej uredbi se uporabljajo predpisi uredbe z dne 28. junija 1919., razen člena 16., in uredbe z dne 22. julija 1919., kolikor se tičejo upokojencev, upokojenk in sirot, ter niso izpre-menjeni s to uredbo. Doklade po tej uredbi niso zavezane niti davku, niti nakladi ali pristojbini ter so izvzete od sodne in administrativne izvršbe. Doklade po tej uredbi stopijo v veljavo z dnem 1. decembra 1919., izplačevale pa se bodo po odredbi ministra za finance, ki po tem izda potrebna navodila. Tržačani poizkušajo — piše »Slovenski Narod« dne 27. marca t. 1. med političnimi vestmi — vse možno, da bi se prilagodili italijanskemu sistemu. A noče jim uspeti. Kot ribe so — Izven vode. Bolestno je to za Italijane, a še bolesm 'je je. da morajo ugotavljati, da je edini resnični krivec nezadovoljnosti italijanska vlada. Poslala je v Trst množico malo spretnih funkcijonariev. ki jim nedostaje takta. Vznemirili so Tržačane, ki so navajeni in ki znajo delati sami. Poslanec Olivetti očita vladi, da ie vse osredotočila v Rimu, s čimer je dosegla naravnost poguben učinek, predvsem v pogledu slovenskega življa 1 — Tako odlomek iz notice. -- A pri nas? Beograd-Rim: Trst-Slovenija! Primeriai! G: s z dežele. Slavno upravništvo „Naš Glas“ v Ljubljani. S poštno nakaznico pošiljam obenem trimesečno naročnino v znesku 13 K za strokovni list „Naš Glas“. 2e davno bi se bil rad naročil na ta Ust, toda vsled pomanjkanja fmancl-jelnih sredstev mi ni bilo mogoče in opustiti sem moral tudi druge časnike, sedaj pa sva se združila dva sodruga, da naročiva strokovni list, da bodeva iagUe utrpela stroške, kajti uverjeni smo, da se bode list temeljito zanimal za naš žalostni obstanek. Jaz in moj sodrug sva drž. upokojenca nižje vrste. Jaz prejemam sedal za 27 jet službovanja 517 K na mesec s pokojnino in draginjsko doklado vred za tri osebe. — Edino na te prejemke navezan, je lahko umevno, kako skromno Je treba s tem živeti. — Vsak vin. je treba desetkrat pretehtati, kam da naj se ga da, da bo več zalegel, a pri vsem tem beda neznosna. Tak upokojenec je med reveži največji revež sedaj na svetu. Prijel bi človek rad za vsako delo, da, tudi za kramp, ako bi bil fizično zmožen, samo da bi si bedno stališče nekoliko izboljšal Primerne službe pa itak ni dobiti, na drugi strani pa. če bi io slučajno dosegel, se mu pa dragmjska doklada odtrga, tako da jc revež še na slabšem, nego prej. —* Res obupno! Pritrgati si je treba že do-maleg« vso za vsakdanje življenje potrebno, n. pr. vsake okrepilne pijače, meso, sladkor, prist. kava, riž, olje, potrebno množino zabele itdL, kakor tudi vsako potovanje po železnici k odda-Ijenini sorodnikom v svrho si kaj izprositi; — kje je pa obleka, kurivo, luč in duševne potrebe, čtivc. časopisi? Hud udarec Je za nas tudi dejstvo zadnjega kolekovanja bankovcev. Revež je celo leto stiskal in stradal pri skromnih kron-cah, da je spravil težko par 100 K skup, da si nabavi kuriva za zimo. Ali pri ko-lekovanju se mu je pa od tega 20 % odvzelo! — Bogataš in obrtnik si je pri tem znal in mogel pomagati v več slučajih; a tak siromak je dobre volje prepustil vse usodi. Če se bode to povrnilo, je vprašanje. — Akoravno je človek patrijotičen. vseeno bolijo take razmere občutno. Komur je bila med vojno sreča mila, je kaj drugega. — Kako učinkujejo take razmere na prihodnje upokoj. kandidate, je pač lahko umevno. Neverjetne cene. Da razni „lačen-bergerji“ tako silijo v obljubljeno deželo — našo Jugoslavijo, se ni čuditi, če vpo-števamo cene, ki so sedaj običajne na dunajskem trjjli. Znanec nam v pismu z dne 17. marca t. 1. glede draginje na Dunaju piše o neverjetnih cenah. Tako stane 1 kg govejega mesa 125 K, iste vrste prekajeno 145 K, navadna ženska obleka (kosrtm) 4000 K, bela moka kg 60 K. jajce 8 K, sladkor na karte 45 K* kg rezancev 70 K. sir 140 K, klobase 160 K. par čevljev 700—1000 K, 1. t. d. Dasi je tudi pri nas velika draginja, vendar jo dunajska daleko nadkriljuje. Posnemajte. Konzum javnih činovnika in namještenika v Kladnju — Bosna je doposlal svoto 479 K — za tiskovni fond in javlja: „Vsota 479 K — je sa strani članova ovog konzuma poslana za tiskovni fond lista >Naš Glas*, jer isti toli odlučno i uspješno zastupa naše socijalne i materijalne interese.** — Zahvaljujemo se za doposlano svoto in priznanje z željo, da bi se naše delo cenilo povsod tako. V carinskem pašaliku v Sloveniji se kupičijo nepravice in izrodki samopašno-stl napfam slovenskim in hrvatskim uradnikom. Tudi naše glasilo je že večkrat po zaslugi ožigosalo nevzdržno stanje, ki pa se še vedno nadaljuje. Slovenski in hrvatski car. uradniki so na milost in nemilost izročeni samovolji „zmožne** centralne uprave bi njenih carinariev. Ni Za foruma, ki bi se zavzel za njihove pravice. Zapostavljanja, discipliniranja, premeščanja itd. itd. so brez vsake podlage na dnevnem redu, službena pragmatika je zanje prazen nič. V interesu službe in Prizadetih samih zahtevamo takojšnjo re» meduro in takojšnje zaslišanje prod nepristranskim forumom o službenem položaju in razmerju slov. In hrv. carinskih uradnikov. Apeliramo na deželno vlado, delegacijo financ in naše stanovske pokrajinske zveze, da brezobzirno posežejo vmes in napravijo evropski red! Zahte- vamo, da se v ustavni demokratski državi spoštuje edino pravica. Po sedanji poti ne sme iti dalje — ako nočemo postati lastni grobokopi! Svim dnevničarima (pisarničkim pomoćnicima) javnih ureda, oblasti i zavoda u Hrvatskoj i Slavoniji obznanjujem, da će, prema dobivenoj informaciji na nadležnom mjestu, naredbe o umirov-lenju i uredjenju službe manipulanata i nestalnih dnevničara izaći u prvoj polovici mjeseca travnja ove godine. S timi naredbama riješiti će se i pitanje naše mirovinske naklade. U Zagrebu 27. ožujka 1920. Vlado Ulses. akcesista. Sodnoplsarniškl in zemljiškoknjižni uraduiki na slovenskem ozemlju, kateri nimajo članske izkaznice, se poživljajo, da javijo to društvenemu tajniku Antonu Zorku, kanclistu pri poverjeništvu za pravosodje v Ljubljani. Pri vseh denarnih pošiljatvah naj tovariši navedejo vedno tudi namen posameznih zneskov. „Samopomoč** jih bode! Člani naše „Samopomoči*1 so lahko že drugič čitali v ljublj. dnevniku napad na našo zadrugo: očitajo ji, da oddaja moke preveč in precend! Znano nam je, da se je bivši minister Anton Kristan tudi osebno raztogotil nad našo „Samopomočjo**, češ da uživa očividno protekcijo in da so delavci že nevoljni zaradi dobrot, ki jih uživajo le javni nameščenci. Tudi neki drugi aprovizatorji v Ljubljani se Jeze na „Samopomoč**, češ da je postavila za moko že opetovano tako nizko ceno in tako visok kvantum, da ž njo ne morejo tekmovati ... Ta nevolja sega prav do vladnih vrat, se zgoščuje v gostobesednih pismenih pritožbah in v ostrih časopisnih noticah. Nam je vsa ta gonja le v veliko zadoščenje, ker večjega priznanja si niti ne želimo. Baš očitek, da daje naša „Samopomoč** moke dovolj in po primerni ceni, je dokaz, da naša zadruga deluje popolnoma v smislu svojega namena. Cen6, dovolj in dobro: to je smoter „Samopomoči**. Dosezala gg je že doslej, a upajmo, da ga bo mogla še nadalje. Ker pa se govori o protekciji, bodi povedano: „Samopomoč** ni dobila niti toliko moke, kolikor ji je bilo prvotno obljubljeno, nego si je morala pomagati brez vlade; naša „Samopomoč" je dobila le 1 milijon obratnega kredita, „Vojna zveza" je dobila po Ant Kristanovi zaslugi 5 milijonov, Splošna gospodarska zadruga za zasebne uslužbence, ki šteje komaj tretjino članstva „Samopomoči**, pa 1 milijon! Za vse „Samopomoči** vi Sloveniji, t. j. za 18 zadrug, se je mogel izmoledovati skupno le kredit 2 milijonov; kron! Kje je torej „protekcija"? — Določanje cen je stvar kalkulacije. Naša „Samopomoč" ne išče dobička in zaračunava najnižje režijske stroške. Cenejšo moko je prejela naša „Samopomoč" le enkrat ter jo je razdelila mahoma. Ugodnemu nakupu brez vladne pomoči se ima zahvaliti ljublj. „Samopomoč", da je movla pri naslednjih razdelitvah postaviti ceno moke vendarle tako. da je — potegnila še druge aprovizacije za seboj. Zato čisto nič ne vznemirja, če trdijo za* vistni zlobneži, da mora naša „Samopomoč" — propasti. To je pač pobožna želja marsikakšnega egoista. Mi pa smejč korakamo naprej po začrtani poti na edino korist zadružnikov. „Samopomoč** v Ljubljani prodaja svojim članom, dokler je zaloga, sledeče blago: moko, mast, ečmen, ješprenj, kašo, češplje, čebulo, orehe, rozine, civebe, cikorijo, rum, kis, olje, sol, smokve, kavo, milo, jajca, rožiče, pralni prašek, sidolin, pasto, sveče, suho meso, usnje, čevlje, vžigalice in metle. V kratkem se bo delil tudi sladkor. »Samopomoč« v Ljubljani kupuje vsakovrstna živila in druge potrebščine vj vsaki množini. Tovariši se prosijo, da poizvedujejo do takem blagu in posredujejo v prilog zavoda, ki deluje v korisl vsem javnim nameščencem. O zalogah, oziroma ponudbah naj se poroča narav« nost »San«opomoči« v Ljubljani. Vodnikov! trg št. 5, ki poravna rade volje vse stro« ške. Marija Tičar Ljubljana Velika zaloga uradnih in Šolskih potrebščin. Nalvečja Izbira razglednic In pisemskega papirja. Na drobno in debelo. priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba. Stefan MiholiČ kavamar Ljubljana - . Sv. Petra nasip. F. Čuden LJUBLJANA. Prešernova ul. 1 NajveEja bogata zaloga srebra in zlata. Primerna darila: ženitna, birmanska, krstna i. t. d. Vn popravili «v Ustsi Miniti pipravijijo A.Mihelič, Ljubljana Šelenburgova ulica 1 15—3 Trgovina sščetinastimi izdelki. Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih K V A R T kakor tarok, marijafi, whlst, .primorka*. Prva ugoslovanska zlatarska delavnica Alojaij Fuchs —Šelenburgova ul. 6. Kupujem staro zlato in srebro po najvišjih cenah, priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. — Vsa popravita in nova dalo se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. — Kupujem staro zlato in srebro, istotako briljante in diamante. 20—S Hodni salon LJUBLJANA, Zido va ul. 3, Dvorski trg 1. Priporočamo veliko izbiro na.jn >vejšib svilenih klobukov, eeple In slamnikov xa dame In deklice. Otpravila In žalni kisbvki vad- ««*»«^ «* v salofih Najstaralia spadidloka tvrdka v Sloveniji 'S RANZINCiER I Uu^llana »alltllsla Uubllana - Poletje «a prevažanje blaga juz. železnice, Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseli , zaprtimi Icabinami za pohištvo. Brzojavit Ransinger. *4 -2 mterarban telefon «0. m s & "It lite./ / Ljubljana, | // 3—6 WoUovanl.8. g MU1UU I8i#l ::: Z JD V ELI, ZLATNINO IN URAMI LUD. ČERNE LJUBLJANA. WOLFOVA ULICA 3. I6-a l'n^roža a« Jvrdte* 4—S Jos. Peteline trgov in« !. gslanterifskjui Is «od ntm blagom, zaloga Šivalnih ctro jev in njih posameznih delov. Ljubljane, Sr. Petra n. 7. Drogerija .ADRIJA' Fotomanufaktura Parfumerija B. Čvančara i Ljubljana, Seleoburgova ul. SL mmmmi Protis sladkorni bolezni, bolezni jeter ia ledic, c lekiini želodca in ereves. kroničnemu katarju želodca in ereves, želodčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mebnrja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo nara na zdravilna mineralna voda „rogaška slatina**, Rogelka slatina največje in uajmođeraejse zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, tn bala torij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, &mrečne, parne, zračne, solučne kopeli lg kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvšranl koneervatoristO. Za vsako vib tm-s zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdraviliščih,' Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd. — Sezija od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. .Balkan 44 Lrffo\ska. spedicijsku in komisijska d. d. U u b II a n a. Dunajska cesta St. 33. Mednarodni prevozi. Špedicije vseh vrst Zacarinjenie. Selitve. Nabiralni vozi na vse strani. Javno skladišče z lastnini železniškim tirom. Reekspedicije itd. itd. Brzojavi: „BALKANSPED1*, taterurban telefon 86A, -________________________...____ 10-4 KfU * (ISTI vsakovrstno blago, obleko ^ K? m domal« parilo (pošilja po iste ue deni ouretofk«, Rlee fti srsjee Tovarna JOS. REICH Nta&nisiU.EJU3S.JANA, mm ufeii Nodrutnln: MABUMMI - NOVO NCftTO, tAi5/ . ..^i. r—^TprrnTy|ii VELIKA BOGATA < te ^ g ^ ^ Anton Černe 4 V« »M •p..' - »a. mmm DruStvo drž. uslužbence«' kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za a!ov. ozemlje v Ljubljani. ________ Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. j ZALOGA IZBIRA i ITKSK UHIII Ml UTEIIJE. »jlek ■ I-LI zenl. ^ . , izdelka po naj* g modnega blaga. Sraju, saimunkeOtraiate).MjnitiUl norejlem kroj«. psi! ibui uram ICHWAB& BIZJAK UUBUANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno. | ..............-Jr Oilgovonu urednik Makso Daks