Številka 11
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 28. marca 1973	Cena 7 dinarjev	Leto XXX
86.
Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 14. februarja 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 15. marca 1973.
St. 56-5/73
Ljubljana, dne 15. marca 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o usposabljanju otrok jn mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
1.	člen
Četrti odstavek 3. člena zakona o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradm list SRS, št. 5-26/68 in 20-114/ 70) se spremeni tako, da se glasi:
»Otroci, ki so vključeni v zavodu za usposabljanje, morajo biti razvrščeni (kategorizirani) v skladu z določbami tega zakona. O njihovi razvrstitvi se vodi razvid.«
Peti odstavek se črta.
2.	člen
Za 3. členom se dodajo novi 3a, 3b, 3c, 3č in 3d členi, ki se glasijo:
»3a člen
Vzgojnoizobraževalni zavod, v katerem se otrok vzgaja in izobražuje, oziroma zdravstveni ali socialni zavod, v katerem se otrok zdravi oziroma oskrbuje, mora obvestiti ža socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine, kakor hitro zapazi pri otroku znake telesne ali duševne prizadetosti (2. člen), in dati temu organu podatke o otroku.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka lahko dajo tudi starši otroka, njegov skrbnik oziroma njegov rejnik.
Na obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena uvede za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine postopek za razvrstitev otroka.
3b člen
Otroke razvrščajo strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Te komisije so strokovne komisije prve stopnje in strokovna komisija druge stopnje.
Strokovno komisijo prve stopnje ustanovi in imenuje njene člane občinska skupščina. Za več občin se lahko ustanovi skupna strokovna komisija (medobčinska strokovna komisija). •	'
Občinska skupščina lahko pooblasti ustrezni vzgojnoizobraževalni, zdravstveni ali socialni zavod, da za potrebe občine ustanovi strokovno komisijo prve stopnje in imenuje njene člane. Medsebojne obveznosti med občinsko skupščino in' zavodom se določijo s pogodbo.
Strokovna komisija druge stopnje je pri republiškem sekretariatu za zdravstvo in socialno varstvo.
Strokovno komisijo druge stopnje ustanovi in njene člane imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo.
3c člen
Strokovna komisija prve stopnje daje izvid in mnenje glede stopnje in vrste otrokove prizadetosti ter razvrsti otroka. Kadar je potrebno daljše opazovanje zaradi pravilne razvrstitve otroka, lahko za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine na predlog strokovne komisije prve stopnje napoti otroka v zavod za razvrščanje otrok.
Odločbo o napotitvi otroka v zavod za usposabljanje izda za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine na podlagi izvida, mnenja ter razvrstitve strokovne komisije prve stopnje.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se lahko starši otroka, njegov skrbnik oziroma njegov rejnik pritožijo na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Odločbo o pritožbi izda republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo na podlagi mnenja strokovne komisije druge stopnje.
Ce se med usposabljanjem otroka pojavijo spremembe v otrokovem psihofizičnem stanju, ali če zavod za usposabljanje namerava otroka predčasno odpustiti, mora zavod za usposabljanje o tem obvestiti za socialno varstvo pristojni upravni organ občinske skupščine, da uvede postopek za ponoven pregled otroka.
3č člen
Republiški sekretar za prosveto in kulturo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok
z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, s katerim določi kriterije in postopek za razvrščanje otrok, postopek za napotitev otroka v zavode za usposabljanje in odpust otrok iz teh zavodov, način vodenja in razvida otrok ter podrobnejšo sestavo strokovnih komisij.
3d člen
Občinska skupščina mora zagotoviti, da se šoloobvezni otroci z njenega območja napotijo v ustrezni zavod za usposabljanje.«
3.	člen
Drugi odstavek 13. člena se črta.
4.	člen
Drugi in tretji odstavek 14. člena se črtata.
5.	člen
V 37. členu se besede: »iz tretjega odstavka 14. člena« nadomestijo z besedami: »iz 3č člena«.
37. členu se dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Republiški sekretar za prosveto in kulturo izda v soglasju z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo pravilnik iz 3č člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Zavodi za usposabljanje, ki za otroke nimajo odločbe o napotitvi otroka v zavod (drugi odstavek 3c člena), si morajo tako odločbo pridobiti v roku enega leta. Ce zavod take odločbe ne dobi, odpusti otroka oziroma predlaga za socialno varstvo pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine ponovno razvrstitev.«
6.	člen	;
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi "v ijrad-nem listu SRS.
87.
Na podlagi sedme alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakonika, izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Kazen se zniža:
Lebiču (Jožef) Dominiku se kazen 4 let strogega zapora zniža za 2 leti in šest mesecev.
2.	člen
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Močniku (Pavel) Vladimirju se kazen 10 mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti;
Rogina (Mihael) Mariji se kazen 6 mesecev zapora pogojno odloži za 2 leti.
3.	člen
Neprestani del kazni se odpusti:
Z ul kiču (Kalil) Hidajetu se odpusti neprestani del kazni.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 26-2/73
Ljubljana, dne 21. marca 1973.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
88.
Na podlagi drugega odstavka 17. člena temeljnega zakona o semenu (Uradni list SFRJ, št. 13-26F65 in 24/ 65) v zvezi s prvim odstavkom 6. člena in 27. točko 14. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XXV do Lil k ustavi SR Slovenije (Urad- -ni list SRS, št. 51-286/71 in 54-398/72) izdaja republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
ODREDBO
o izjemnem dovoljenju za blagovni promet s semensko koruzo v letu 197?
.. i ..	.	.
1
Za semensko koruzo, ki ne ustreza kakovosti, predpisani s pravilnikom o kakovostnih normah za posamezne vrste kmetijskega semena in drugih pogojih za promet semena ter o enotni metodi za analizo kmetijskega semena (Uradni list SFRJ, št. 25-263/66, 7-92/67 in 24-286/70), se za setev v letu 1973 izjemoma dovoli blagovni promet, če ta koruza ustreza najnižjim pogojem iz te odredbe.
2
Najnižji pogoji za blagovni promet s semensko koruzo iz prejšnje točke so:
—	prva kakovostna vrsta: da ima najmanjšo ka-livost 90 Vo in najmanj 87 °A' energije kalivosti,
—	druga kakovostna vrsta: da ima najmanjšo ka-livost 80 ‘Vo in najmanj 75 °/o energije kalivosti.
Semenska koruza mora biti preizkušena glede energije kalivosti, ugotovljeni odstotek te energije kalivosti pa mora biti napisan na deklaraciji pri fakturi in na deklaraciji na embalaži.
3
Semensko koruzo iz druge kakovostne vrste je potrebno preizkusiti po cold-testu, rezultat tega preizkusa pa vpisati v deklaracijo pri fakturi.
4
Prodajalec, ki odda samensko koruzo v blagovni promet, je dolžan opozoriti kupca, da glede na nižji odstotek kalivosti uporabi pri setvi večje količine.
5
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320/C-029/73
Ljubljana, dne 21. marca 1973.
Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPSClN
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 170,
Na podlagi II. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73), odloka o načinu oblikovanja cen za sveže meso in za mesne izdelke (Uradni list SFRJ, št. 14/73), meril Zavoda SRS za cene za oblikovanje cen mesa v SR Sloveniji, 20. ter 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter odloka o pooblastitvi sveta za gospodarstvo za odločanje o spremembi cen osnovnih živil, ki so pod družbeno kontrolo cen v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 5/70) je svet za gospodarstvo na 22. seji dne 22. marca 1973 sprejel
ODREDBO
o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje, telečje in svinjsko meso ter za drobovino in perutnino
1.	člen
S to odredbo se določajo naj višje drobroprodajne cene na območju skupščine mesta Ljubljane:
		din za kg
1. Za meso mlade pitane govedi:		
— meso brez kosti pljučna pečenka		60,00
stegno		37,40
pleče, bržola		34,30
bočnik, vrat		27,40
potrebušina — meso z vraščenimi	kostmi	20,80
ledja		31,20
rebra, prsa, robček		20,80
—	kosti 2. za goveje meso: —	meso brez kosti		3,00
pljučna pečenka		50,00
stegno		31,80
pleče, bržola		30,60
bočnik, vrat		24,00
potrebušina		18,50
— meso z vraščenimi kostmi		
ledja		24,00
rebra, prsa, robček		18,50
— kosti		3,00
3. Za telečje meso: — meso brez kosti stegno		54,00
pleče		45,00
bočnik		33,00
potrebušina — meso z vraščenimi	kostmi	25,00
zarebrnice		31,20
vrat, rebra, prsa		20,80
— kosti		2,50
4. Za svinjsko meso: — meso brez kosti stegno		34,20
pleče, bočnik		27,90
potrebušina		15,00
— meso z vraščenimi kostmi
zarebrnice			30,10	
vrat			20,20	
rebra, prša			15,00	
— kosti				2,00
5. za drobovino:	telet	mlade govedi	starejše govedi	prašičev
jezik	20,00	20,00	20,00	21,50
pljuča t	12,00	7,00	7,00	9,00
Srce	22,00	16,50	16,50	18,00
vranica	11,00	7,50	7,50	8,00
jetra	45,00	30,00	23,00	25,00
ledvice	18,50	15,00	15,00	19,00
vampi ali Želodčki	18,00	20,00	20,00	18,00
glava	6,00	3,00	3,00	7,00
možgani	32,00	31,00	31,00	31,00
repi, noge sveža slanina	—	16,50	16,50	7,00
brez kože	—	—	—	7,00
sveža slanina s kožo	—	—	—	6,50
sveži loj	•—	5,00	5,00	—
6. za piščance —	brojlerje:		din	za kg
— klasično obdelano meso			19,00	
— meso, pripravljeno za peko			20,50	
Drobnoprodajne cene posameznih delov piščancev brojlerjev se oblikujejo na osnovi cene za klasično obdelano piščančje meso v enakih razmerjih kot doslej in se evidentirajo pri Zavodu za analize in cene Ljubljana.
2.	člen
Na drobnoprodajne cene za ostale vrste svežega mesa: odojkov, jagnjet, ovc, konj, perutnine razen brojlerjev, divjadi in morskih ter sladkovodnih rib, daje soglasje Zavod za analize in cene Ljubljana.
3.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe prenehajo veljati: odredba o najvižjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in telečje meso (Uradni list SRS, št. 14/72), odredba o spremembi odredbe o naj višjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in telečje meso (Uradni list SRS, št. 27/72) in odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za svinjsko meso, perutnino, ter drobovino (Uradni list SRS, št. 27/72).
4.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/44-73
Ljubljana, dne 22. fnarca 1973.
Predsednik
sveta za gospodarstvo Jože Počivavšek, dipl. iur. 1. r.
171.
Na podlagi 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 5. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o potrditvi urbanistične dokumentacije za območje zazidalnega otoka MS-11 Zalog (Uradni list SRS, št. 28-634/72), je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 48. seji dne 5. marca 1973 sprejel
SKLEP
o skladnosti izvedbene dokumentacije za območji »A« vzhodni del in »B« zahodni del s sprejeto zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka MS-11 Zalog
1
Svet za urbanizem ugotavlja skladnost izvedbene dokumentacije za območji »A« vzhodni del in »B« zahodni del, ki jo je pod šifro projekta 1653/72 v novembru 1972 izdelal ljubljanski urbanistični zavod s sprejeto zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka MS-11 Zalog.
Izvedbena dokumentacija iz prvega odstavka te točke je sestavni del tega sklepa.
2
»A« — vzhodni del obsega Območje med Zaloško cesto na jugu, Agrokombinatsko cesto na zahodu, novo projektirano servisno cesto na vzhodu ter urbanistično že obdelanim območjem na severu.
»B« — zahodni del obsega območje med Hladilni-ško cesto na jugu, športnim igriščem »Slavija« na zahodu, rekreacijsko površino na severu ter obstoječo zazidavo na vzhodu.
3
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 9/45-73
Ljubljana, dne 5. marca 1973.
Predsednik sveta za urbanizem ,	pri skupščini mesta Ljubljane
Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r.
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA
172.
Na podlagi 7. člena odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo psnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 49/72) je upravni odbor sklada na seji 15. decembra 1972 sprejel
STATUT
aklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih Šol in vzgojnovarstvenih zavodov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sklad ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (v nadaljnjem besedilu: sklad) je investitor za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov navedenih v prvem členu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zahodov na območju ljubljanskih občin — Uradni list SRS, št. 48-936/72 (v nadaljnjem besedilu: odlok o uvedbi krajevnega samopri-. spevka).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Sedež sklada je pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana, Ljubljana, Mačkova 1.
Sklad ima svoj pečat z besedilom:
Sklad ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov.
II.	DOHODKI SKLADA
3.	člen
Dohodki sklada so:
1.	sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom,
2.	prispevek sklada za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana,
3.	sredstva, ki jih v proračunih za ta namen zagotovijo ljubljanske občine,
4.	prispevki delovnih in drugih organizacij in občanov,
5.	posojila, darila,
6.	obresti od denarnih sredstev sklada,
7.	sredstva, ki jih poleg sredstev navedenih v 3. točki tega člena za kritje manjkajočih sredstev pri izvajanju letnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov zagotavljajo občine in mesto iz sredstev proračuna vsako leto posebej.
Sklad lahko najame posojila, vendar samo s soglasjem ustanoviteljic.
4.	člen
Sklad ima rezervo, ki znaša najmanj 2% dohodkov predvidenih v vsakoletnem finančnem načrtu. Višino rezerve določa sklad vsako leto s svojim finančnim načrtom.
O uporabi rezerve odloča upravni odbor sklada.
III.	UPRAVLJANJE SKLADA
5.	člen
Upravljanje sklada temelji na načelih družbenega upravljanja.
Sklad ima upravni odbor, ki šteje 19 članov, od katerih po tri člane izvolijo skupščine ljubljanskih občin, 4 člane pa skupščina mesta Ljubljane.
Mandatna doba članov upravnega odbora traja do dokončanja objektov iz 1. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka.
6.	člen
Predsednika in podpredsednika upravnega odbora voli in razrešuje upravni odbor izmed svojih članov.
/
7.	člen
Sklad zastopa predsednik upravnega odbora, v njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor.
8.	člen
Članu upravnega odbora lahko preneha mandat pred potekom roka, določenega v 5. členu tega statuta z odpoklicem ali razrešitvijo.
Odpoklic ali razrešitev izvede tista ustanoviteljica, ki je člana izvolila.
Novega člana upravnega odbora izvoli tista ustanoviteljica, ki je prejšnjega člana odpoklicala ali razrešila.*
O prenehanju mandata in izvolitve novega člana upravnega odbora sklada, ustanoviteljica pismeno obvesti upravni odbor sklada.
9.	člen	I
Upravni odbor sklada je za svoje delo odgovoren ustanovitelj icam.
10.	člen
Upravni odbor sklada opravlja tele naloge:
1.	izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika upravnega odbora sklada,
2.	sprejme statut sklada in odloča o spremembah statuta,
3.	sprejme poslovnik za delo organov sklada,
4.	sprejme 'finančni načrt in zaključni račun sklada,
5.	skrbi za izvrševanje finančnega načrta sklada,
6.	skrbi za izvajanje enotnega programa gradnje osnovnih šol vzgoj novarstvenih zavodov* iz 1. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka,
7.	skrbi za redni dotok sredstev,
8.	opravlja posle investitorja za objekte iz 1. člena odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka,
9.	najema in daje posojila za objekte navedene v
1.	členu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka,
10.	sklepa finančne posle z banko,
11.	vodi ves postopek pri gradnji investicijskih
objektov iz 1. člena odloka o uvedbi krajevnega sa-hioprispevka,	/
12.	sklepa z ustanoviteljicami pogodbe o upravnih stroških sklada,
13.	imenuje stalne in občasne komisije in njihove predsednike,
14.	določi odredbodajalca za izvrševanje finančnega načrta v odsotnosti predsednika upravnega odbora,
15.	opravlja vse druge zadeve, potrebne za izvršitev sklada.
11.	člen	,
Upravni odbor odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah. Seje upravnega odbora sklada se skličejo po' potrebi, najmanj pa enkrat na dva meseca.
Predsednik upravnega odbora je dolžan sklicati sejo upravnega odbora tudi na zahtevo 7 članov upravnega odbora, ene od ustanoviteljic ali odbora za družbeni nadzor..
Ce predsednik upravnega odbora ne skliče seje upravnega odbora po prejšnjem odstavku tega člena
v 5 dneh, ko je prejel tako zahtevo, skliče .sejo upravnega odbora podpredsednik ali tisti, ki je sklic seje zahteval.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov upravnega odbora, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
Za izvolitev predsednika in podpredsednika upravnega odbora, za sprejem statuta sklada, poslovnika, finančnega načrta in zaključnega računa, pa je potrebna odločitev večine vseh članov upravnega odbora.
Seje upravnega odbora so javne.
12.	člen
Predsednik upravnega odbora organizira in vodi poslovanje .sklada po določilih statuta in poslovnika za delo organov sklada ter po sklepih in smernicah upravnega odbora v skladu z veljavnimi predpisi.
Predsednik upravnega odbora:
1.	predstavlja in zastopa sklad,
2.	je odredbodajalec finančnega načrta sklada,
3.	sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
4.	sklepa pogodbe v imenu sklada,
5.	občasno poroča upravnemu odboru o svojem delu,
6.	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po tem statutu.
13.	člen
Za uspešnejše izvrševanje svojih nalog ima upravni odbor stalne in občasne komisije.
Stalne komisije so:
1.	funkcionalno-tehnološka komisija za področje VVZ,
2.	funkcionalno-tehlonološka komisija za področje osnovnih šol,
3.	tehnična komisija,
4.	finančna komisija,
5.	pravna komisija,
6.	komisija za informacije.
Občasne komisije imenuje upravni odbor po potrebi in za konkretno nalogo.
14.	člen
Mandatno dobo članov stalnih komisij določi upravni odbor.
Mandatna doba članov občasnih komisij pa preneha z izvršitvijo naloge.
15.	člen
Naloga stalnih in občasnih komisij je, da za svoja področja dela obravnavajo in proučijo vse gradivo in pripravijo predloge upravnemu odboru.
Delo komisij ureja in določa poslovnik sklada.
16.	člen
Strokovni kolegij je posvetovalno telo predsednika upravnega odbora. Sestavljajo ga podpredsednik upravnega odbora, predsedniki komisij in sekretar upravnega odbora.
IV.	FINANČNO POSLOVANJE
17.	člen
Dohodki sklada se določijo in razporejajo z letnim finančnim načrtom. Dohodki sklada se razporejajo po
namenih v skladu s programom gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju ljubljanskih občin.
.	r8. člen
Sredstva samoprispevka se odvajajo na zbirni račun takoj, sredstva sklada za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana in sredstva od ustanoviteljic (iz proračunov ljubljanskih občin) pa po dogovorjenih tranšah.
19.	člen
Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor v soglasju z ustanoviteljicami. Finančni načrt sklada mora biti sprejet praviloma pred začetkom leta, za katero se sprejema.
Če finančni načrt sklada ni bil sprejet v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se začasno, najdalj pa za tri mesece nadaljuje financiranje sklada po začasnem finančnem načrtu, ki ga sprejme upravni odbor.
20.	člen
Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada. Zaključni račun sklada mora biti sprejet v roku, in na način, ki je predviden z zakonom.
Zaključni račun sklada sprejme upravni odbor, potrdijo pa ga ustanoviteljice.
21.	člen
Finančni načrt in zaključni račun obvezno obravnava odbor za družbeni nadzor, ki svoje mnenje posreduje upravnemu odboru sklada in ustanoviteljicam.
V.	TEHNIČNO POSLOVANJE SKLADA
22.	člen
Upravno-tehnično in finančno poslovanje sklada opravljajo strokovne službe pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana.
Stroške administrativno-tehničnega in finančnega poslovanja sklada krijejo ljubljanske občine na podlagi posebne pogodbe med upravnim odborom in ljubljanskimi občinami.
23.	člen
Upravni odbor ima sekretarja, ki opravlja vse tehnične in organizacijske posle v zvezi z delom upravnega odbora in je delavec Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana.
VI.	JAVNOST DELA
24.	člen
Seje upravnega odbora sklada in njegovih komisij so javne.
25.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada se objavita v Uradnem listu SRS.
26.	člen
Upravni odbor tekoče obvešča javnost o delu upravnega odbora sklada in njegovih komisij, s sredstvi javnega obveščanja, najmanj enkrat letno pa poroča občanom na zborih volivcev.
VII.	ODBOR ZA DRUŽBENI NADZOR
27.	člen
Občani imajo pravico do trajnega in neposrednega družbenega nadzora glede namenske uporabe sredstev in racionalnosti izgradnje objektov.
Za uresničevanje te pravice skrbi odbor za družbeni nadzor. Odbor za družbeni nadzor ima 60 članov. Člane odbora za družbeni nadzor volijo na predlog krajevnih organizacij SZDL občinske skupščine po 10 članov, na predlog mestne konference SZDL pa skupščina mesta Ljubljane 10 članov.
Odbor za družbeni nadzor dela po poslovniku, ki ga sprejme.
VIII.	RAZMERJA MED UPRAVNIM ODBOROM SKLADA, USTANOVITELJICAMI, ODBOROM ZA DRUŽBENI NADZOR, GRADBENIMI ODBORI PRI KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
,	28. člen
Razmerja med upravrlim odborom sklada, ustanoviteljicami, odborom za družbeni nadzor, gradbenimi odbori pri krajevnih skupnostih temeljijo na medsebojnih pravicah in dolžnostih, ki so določene z odlokom o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri temeljni' izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Uradni list SRS, št. 49/72).
29.	člen
Upravni odbor sklada pri tem še posebej:
—	daje vsaki ustanoviteljici v soglasje investicijski program z idejnim projektom, za vsak objekt, ki bo grajen na njenem območju za Vzgojno posvetovalnico in Vzgojni zavod Janeza Levca pa skupščini mesta Ljubljane;
—	sodeluje z gradbenimi odbori, na območju katerih se gradi objekt, pri izbiri lokacije, pridobivanju zemljišča in drugih vprašanjih, ki zadevajo gradnjo objekta in s tem zagotavlja neposreden vpogled zainteresiranim občanom nad izvajanjem programa na njihovem območju;
—	posreduje odboru za družbeni nadzor vse podatke in stališča upravnega odbora, ustanoviteljic, gradbenih odborov pri krajevnih skupnostih do izvajanja programov.
IX.	POSEBNE DOLOČBE
30.	člen
Sklad zagotavlja sredstva za kritje stroškov projektiranja, gradnje in opreme objektov, navedenih v 1. členu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka.
31.	člen
Sredstva za kritje stroškov posamezne investicije, ki niso zajete v členu 30 tega statuta, zagotavlja posebej vsaka ustanoviteljica za vsak objekt, ki se gradi na njenem območju.
Ti stroški so:
—	stroški v zvezi s pridobitvijo zemljišča,
—	stroški komunalne ureditve zemljišča,
—	stroški komunalnega opremljanja zemljišča z vsemi primarnimi in sekundarnimi vodi,
—	stroški za pridobitev lokacijske dokumentacije.
32.	člen
Vrstni red začetka gradenj v posameznem letu določa upravni odbor sklada, upoštevajoč razpoložljiva finančna sredstva, obstoj vse potrebne dokumentacije in s tem zagotavlja najracionalnejšo gradnjo in najbolj smotrno porabo sredstev.
*	33. člen
Časovna sprememba v začetku gradnje posameznega objekta je izjemoma dovoljena v primeru, če dp roka, določenega za gradnjo, ni zbrana vsa potrebna dokumentacija.
Upravni odbor sklada more predlagati prizadeti ustanoviteljici in zboru volilcev obrazložen in utemeljen predlog, zakaj gradnja ne bo pričeta v letu, ki ga določa odlok in določiti rok, kdaj se bo gradnja pričela.
Po soglasju zbora volilcev mora tako časovno spremembo potrditi še ustanoviteljica, na katerem območju je ta objekt.
34.	člen
Časovno spremembo začetka gradnje posameznega objekta lahko upravnemu odboru predlaga tudi ustanoviteljica, na katerem območju bi se moral objekt graditi. Tak predlog mora ustanoviteljica obrazložiti in ga v pismeni obliki posredovati upravnemu odboru pred sprejemom finančnega načrta za leto, v katerem bi se moral tak objekt graditi in predlagati, kateri objekt na njenem območju naj se gradi po sprejetem Programu namesto terminsko prenesenega objekta. Nadomestni objekt ne sme presegati vrednost preneše-nega objekta. Ce ustanoviteljica v določenem roku ne predlaga nadomestnega objekta, tega določi upravni odbor.
35.	člen
Za objekte, katerih obseg bi bil večji, kot je to določeno v 1. členu odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka, mora ustanoviteljica, na katerem območju se bo ta objekt gradil, predhodno o tem obvestiti upravni odbor sklada, zaradi pravočasne priprave in izdelave vse potrebne dokumentacije in istočasno zagotoviti dodatna sredstva za kritje stroškov povečanega obsega objekta.
Obveznosti iz 1. odstavka tega člena je ustanoviteljica dolžna izvršiti najpozneje do sprejema oziroma Potrditve investicijskega programa in idejnega osnutka projekta.
V primeru, ki jih določa ta člen statuta, je ustano-noviteljica dolžna skleniti s skladom posebno pogodbo, s katero se določijo obojestranske pravice in obveznosti.
X.	KONČNE DOLOČBE
36.	člen
Predlog za spremembo ali dopolnitev statuta lahko podajo .odboru ustanoviteljice, odbor za družbeni nadzor ali če tako sklene upravni odbor.
Predsednik upravnega odbora mora po sprejemu Predloga v roku 8 dni sklicati sejo upravnega odbora, ki predlog obravnava in o odločitvi obvesti predlagatelja.
37.	člen
Ta statut je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji dne 15. XII. 1972, ustanoviteljice pa so ga potrdile: skupščina občine Ljubljana Bežigrad'na seji dne
1.	II. 1973, skupščina občine Ljubljana Center ha seji dne 27. XII. 1972, skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne 26. XII. 1972, skupščina občine Ljubljana Šiška na seji dne 27. XII. 1972, skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 18. I. 1973, skupščina mesta Ljubljane na seji dne 21. XII. 1972.
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik UO sklada Natan Bernot, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE 173.
Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72 in 3-5/73) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27-305/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1973 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
3. člen se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Občani plačujejo davek iz dohodka, doseženega z osebnim delom, dohodka od premoženja in od premoženja, ki ga imajo ali pridobijo v SFRJ.
2.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig
po zakonu o davkih občanov, morajo voditi knjige prejemkov in izdatkov. Glede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena.
3.	člen t
6.	člen se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,'
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka i^ avtorskih pravic patentov in tehničnih izboljšav,
6.	c3'vek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
4. člen
'9. člen
Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic ter drugim zavezancem iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene* se ne glede na višino osebnih dohodkov lahko prizna olajšava, če zavezanec vloži v te namene sredstva v višini vsaj 50 "/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 dinarjev.
5.	člen
Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo edini poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju, na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava in sicer:
Za vsakega otroka, ki je na šolanju v občini Brežice znaša olajšava 800 dinarjev. Za vsakega otroka, ki se šola izven občine pa znaša 1.200 dinarjev.
Olajšave po tem členu uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo, h kateri priloži dokumentacijo, s katero dokazuje šolanje otrok. Olajšava se prizna ob letni odmeri davka in jo je mogoče uveljaviti do 31. januarja v letu. za katerega se davek odmerja.
6.	člen
Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Davek iz obrtnih dejavnosti, ki se odmerja po deT ,lanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih po stopnji 10,79 Vo.
Od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9.a členu zakona o davkih občanov, se plačuje davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih stopnjah:
Osnova din		\ Stotm.la
od 10.000		26
od 10.000 do	20.000	29
od 20.000 do	30.000	32
od 30.000 do	40.000	35
od 40.000 do	60.000	38
od 60.000 do	80.000	40
od 80.000 do	100.000	45
nad 100.000		50
7.	člen
Za 15. členom se vstavi novi 15.a člen, ki se glasi:
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, določene po 9.a členu zakona o davkih občanov posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 30,80. nad to višino pa se uporabljajo stopnje 15. člena tega odloka.
8.	člen
Člen 16. se črta.
Drugi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Davčni organ glede na merila, določena v prvem odstavku 17. člena upošteva najnižji znesek pavšalnega letnega zneska, ki znaša za posamezne stroke:
Stroka	Najnižji letni znesek
1. kovači	250
2. avtomehaniki	1.000
3. kleparstvo in vOdoinstalaterstvo	1.000
4. ključavničarstvo	i;ooo
5. finomehanika	1.000
6. urarstvo	• 1.000
7. elektroinstalaterstvo	1.000
8. soboslikarji	1.000
9. pečarji	500
10. tesarji	1.000
11. zidarji	1.000
12. mizarji	600
13. kolarji	200
14. sodarji	200
15. krojači	400
16. šivilje	400
17. čevljarji	200
18. potočni mlini	100
19. brivci	500
20. frizerji	1.000
21. tapetniki	400
23. sedlarji	200
23. apnarji	500
24. žganjekuha	700
25. žaganje drv	300
26. pretiskanje tkanin	200
27. fotografi	250
28. druge obrti	300
10. člen
Tretji odstavek 17. člena se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, katerim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, se po merilih navedenih v prvem odstavku tega člena pavšalni letni znesek davka poveča za 50 %>.
11. člen
Na koncu 20. člena se črta pika in doda: in delovne organizacije za zbiranje odpadnega materiala.
y	12. člen
21. člen se spremeni tako, da se pravilno glasi: Davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo zavezanci do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih po stopnji 10,79 Vo.
Od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 9 a členu zakona o davkih občanov, se plačuje davek od intelektualnih storitev po naslednjih stopnjah:
Osnova din		Stopnja
do 10.000		31
od 10.000 do	20.000	34
od 20.000 do	30.000	37
od 30.000 do	40.000	40
od 40.000 do	60.000	43
od 60.000 do	80.000	45
od 80.000 do	100.000	50
nad		
100.000		55
13.	člen
Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine osebnega dohodka iz 9.a člena Zakona o davkih občanov posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 30,80 'Vo, nad to višino pa se uporabljajo stopnje iz 21. člena tega odloka.
14.	člen
Naslov »VIII. Davek na dohodke od stavb« in členi 25 do vključno 27 se črtajo.
15.	člen
V naslovu IX. in člen 28 se na ustreznih mestih pojem »davek od premoženja in premoženjskih pravic« zamenja s pojmom »davek na dohodke od premoženja«.
16.	člen
29. člen se spremeni tako, da se pravilno glasi:
Stopnja davka na dohodke od premoženja je progresivna in znaša:
Osnova din	Stopnja
do 5.000 od 5.000 do	10.000		25 30
od 10.000 do	20.000		35
od 20.000. do	30.000		40
od 30.000 do	50.000		45
od 50.000 do	100.000	. \	50
nad 100.000	17. člen		60
Za 29. členom se vstavijo novi 29.a, 29.b, 29.c, 29.č, 29.d in 29.e čl^n, ki se glasijo:
29.a člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine presega 5.000 dinarjev.
29.b člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 'Vo stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov in -garaž ter počitniških hiš v najem pa se prizna 30 %> Straškov za vzdrževanje in upravljanje. •
29.c člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki eo bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50°/o.
29.Č člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek ne piačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo prek organizacije, ki je v občini zadolžena za oddajanje opremljenih sob.
Oprostitev po tem členu se prizna zavezancu na podlagi pismene vloge, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, kateri pa mora biti priložena dokumentacija, iz katere je viden način oddajanja opremljenih sob.
29.d člen
Davek od premoženja se plačuje:
1.	od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo
kot stanovanje po stopnji	12%
2.	od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe, po stopnji	20%
3.	od stanovanjskih prostorov, ki se občasno
uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji	50%
29.e člen
Davek od premoženja se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, če je lastnik stavbe, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in če se take stavbe ne dajejo v najem.
18.	člen
Naslov »X. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih« in člena 30 in 31 se črtajo.
19.	člen
Za 33. členom se doda novi 33.a člen, ki se glasi:
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec dokažeš da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del davka, ki odpade na nerealizirane oziroma neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do plačila dohodkov, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno odplačevanje davkov, vendar največ za dobo 6 mesecev.
2.	Če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni opravljal dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga največ za dobo 3 mesecev, odvisno od davčnega dolga in trajanja zavezančeve bolezni.
Odlog plačila oziroma obročno odplačevanje po tem členu se prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezan-čevi družini.
Za čas, ko je zavezancu odobren odlog plačila davka, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
20.	člen
V 35. členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva v primeru, če zavezanec vlpgi za opravljanje obrtne dejavnosti ne predloži dokazov, da ima poravnane svoje davčne obveznosti.
21.	člen
Za 35. členom se doda novi 35.a člen, ki se glasi:
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
22.	člen
36. člen se spremeni in pravilno glasi:
Svet za finance je pooblaščen, da lahko izda prečiščeno besedilo tega odloka.
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
Zavezanci davka iz kmetijstva v letu 1973 iz-, jemoma uveljavljajo olajšavo za otroke na rednem šolanju do 30/4-1973.
23.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-262/72).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 422-26/73
Brežice, dne 19. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
174.
Na podlagi 1., 4., 16., in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, SRS št. 54-403/72) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1973 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in storitev v občini Brežice
1.	člen
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
Posebni občinski prometni davek od opravljenih storitev se plača od vseh storitev, opravljenih občanom in zasebnim pravnim osebam, ki so navedene v tarifi razen tistih, ki' so izrecno izvzete od plačevanja posebnega občinskega prometnega davka.
Davčna osnova davka od plačil za storitve je znesek plačila za opravljeno storitev. S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju ali v naravi ali vrednost nasprotne storitve. Če je bil pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravila itd.) uporabljen material, ki ga da izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteje vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej izkazan.
Za obrtne storitve v smislu tega odloka se šteje popravljanje In vzdrževanje izdelkov in naprav, izde-
lovanje oblačil in obutve po meri ter opravljanje osebnih storitev.
Izdelovanje končnih izdelkov iz materiala, ki ga vsega ali delno da naročnik, se ne šteje za obrtno storitev v smislu tega odloka..
Davčni zavezanec za davek od plačil za storitve je izvrševalec storitve.
2.	člen
rJ atifna številka 9 se v celoti črta.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 402-47/72
Brežice, dne 19. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
Na podlagi 4., 6. in 12. člena zakon« j skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67) in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št 27/70) je občinska skupščina Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1973 sprejela
ODLOK
o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v letu 1973
1.	člen
S tem odlokom se določijo stopnje prispevkov za dnevno varstvo otrok v občini Brežice za zavezance iz 4., 6. in 12. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.
2.	člen
Stopnje za dnevno varstvo otrok znašajo:	./•
1.	od sredstev, namenjenih za osebne dohodke 0,45
2.	od čistega zneska pokojnin in invalidnin 0,40
3.	od dohodkov občinskega proračuna iz naslova davka iz osebnega dolfbdka od kmetijske dejavnosti, davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in od davka iz oseb. dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 1
3.	člen
Prispevki iz 2. člena tega odloki se odvajajo na račun sklada za otroško varstvo temeljne izobraževalne skupnosti Brežice.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o stopnjah prispevkov za otroško varstvo (Uradni list SRS, št. 13/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 402-13/72-1
Brežice, dne 19. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice Vinko Jurkas 1. r.
176.
. V zvezi z 9. členom odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice (Uradni list SRS, št. 42/72) in na podlagi 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1973 sprejela
O D L, O K
' postopku in načinu prvih volitev članov upravnega udbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine
Brežice
1.	člen
S tem odlokom se določata postopek in način volitev članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice, ki jih izvolijo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti in državni organi, ki združujejo sredstva sklada ter občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb.
2.	člen
Upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) šteje 13 članov.
Skupščina občine Brežice imenuje 2 predstavnika v upravni odbor.
Združenje zveze borcev občine Brežice imenuje 1 Predstavnika v upravni odbor.
Krajevne skupnosti s področja občine Brežice imenujejo skupno 1 predstavnika v upravni odbor.
Ostale člane upravnega odbora se voli na način, ki je določen s tem odlokom.
3.	člen
Volivne enote za volitve članov upravnega odbora določi občinska volilna komisija s sklepom.
4.	člen
Člane upravnega odbora voli volilna konferenca, ki jo sestavljajo delegati:
—	organizacij, ki združujejo sredstva sklada,
—	občanov, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb.
Organizacije izvolijo glede na število zaposlenih delavcev naslednje število članov volilne konference:
—	na 100 zaposlenih enega člana
—	od 101 do 200 zaposlenih dva člana
—	od 201 do 300 zaposlenih tri člane
—	nad 300 zaposlenih štiri člane.
Organizacije, ki imajo manj kot 100 zaposlenih, se
združijo tako, da izvolijo skupaj enega člana na 100 zaposlenih.
Občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, izvolijo določeno število članov volilne konference — na podlagi kriterijev iz drugega odstavka tega člena.
5.	člen
Za postopek o prvih volitvah članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
Pri predlaganju kandidatov sodelujejo tudi druge družbenopolitične organizacije.
6.	člen
Občinska volilna komisija skliče volilno konferenco. Skupno s sklicem dostavi predloge kandidatov organizacij, ki združujejo sredstva sklada in občanov iz
1.	člena tega odloka.
Volilna konferenca veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina izvoljenih članov volilne konference.
7.	člen
Kandidate za člane upravnega odbora predlagajo delegati na volilni konferenci.
8.	člen
Volilna konferenca določi kandidatno listo za volitve članov upravnega odbora z javnim glasovanjem.
Kandidatna lista je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh izvoljenih članov.
9.	člen
Volitve članov upravnega odbora so tajne.
10.	člen
Za člana upravnega odbora so izvoljeni delegati organizacij in občanov iz 1. člena tega odloka, če je za kandidatno listo glasovala večina članov volilne konference — v primeru, da je na kandidatni listi enako števifo kandidatov, kot se voli članov upravnega odbora.
Ce je na kandidatni listi večje število kandidatov, kot se voli članov upravnega odbora skupščine sklada, so izvoljeni kandidati, ki so dobili naj večje število glasov.
11.	člen
Občinska volilna komisija izda izvoljenim članom upravnega odbora na podlagi overjenega zapisnika seje volilne konference potrdilo o izvolitvi.
12.	člen
Tehnično organizacijo in izvedbo volilnega postopka opravi občinska volilna komisija.
13.	člen
Volitve članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice morajo biti opravljene do 15. maja 1973.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-20/73-1
Brežice, dne 19. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
177.
Na podlagi določb 9., 10. in 11. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 125., 206. in 210. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1973 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo in obnovo zgradb osnovnega in posebnega šolstva, otroškega varstva ter za izgradnjo Zdravstvenega doma v Brežicah
1.	člen
Za območje občine Brežice se na podlagi odločitve občanov na referendumu 18. marca 1973 uvede krajevni samoprispevek za izgradnjo in obnovo zgradb osnovnega in posebnega šolstva, otroškega varstva ter za izgradnjo Zdravstvenega doma v Brežicah.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let, od
1.	IV. 1973 do 31. III. 1978.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zave- . zanci, ki stalno prebivajo na območju občine Brežice oziroma opravljajo obrtno dejavnost na območju občine Brežice:
1.	delavci, zaposleni v delovnih organizacijah v višini 1 'Vo od neto osebnega dohodka,
2.	kmetijski proizvajalci v višini 2%> od katastrskega dohodka,
3.	obrtniki v višini 3 °/o od osnove za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrti, druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve, oziroma v višini 10 %> od pavšalnega letnega prispevka iz osebnega dohodka.
4.	upokojenci v višini 1®/# od zneska pokojnin.
Skupna vrednost del, ki se financirajo iz krajevnega samoprispevka znaša 11,000.000 dinarjev.
Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se zbirajo na posebnih računih:
50% zbranih sredstev za izgradnjo in obnovo osnovnega in posebnega šolstva in otroškega varstva — na poseben račun temeljne izobraževalne skupnosti,
50% pa za izgradnjo Zdravstvenega doma z lekarno — na poseben račun pri SOb Brežice — za izgradnjo zdravstvenega doma Brežice.
Navedena sredstva se bodo uporabljala v skladu s programom za izgradnjo in obnovo zgradb osnovnega in posebnega šolstva in otroškega Varstva ter za izgradnjo zdravstvenega doma z lekarno.
Skupni znesek za izvršitev programa investicij iz prejšnjega odstavka znaša 26,750.000 dinarjev.
4.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo ga delovne organizacije oziroma zavodi za socialno zavarovanje.
Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 30. avgusta, za leto 1978 pa do 31. marca 1978.
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
5.	člen
Za zbiranje sredstev iz 3. člena tega odloka skrbita posebna odbora, ki smeta zbrana sredstva uporabiti samo za namene iz 1. člena tega odloka. Posebna odbora iz prejšnjega odstavka sta imenovana od skupščine občine Brežice.
6.	člen
Krajevnega samoprispevka so oproščeni:
—	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presegajo znesek 1.000 dinarjev mesečno,
—	občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni KD ne presega 1.000 din na gospodarstvo,
—	občani, ki prejemajo dohodek, za katerega velja oprostitev po zakonu,
—	učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od mesečnih nagrad oziroma štipendij,
—	invalidi, katerih invalidnost presega 70 odst.
Samoprispevek se tudi ne plača od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Občani, ki imajo dohodek iz več virov, so oproščeni plačevanja krajevnega samoprispevka, če vsota iz vseh teh virov ne presega 1.000 din.
7.	člen
Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, morata svet za šolstvo in svet za zdravstvo SOb Brežice sestaviti zaključna računa o porabi sredstev samop> . ka ter zaključna računa predložiti občinski skupščini Brežice, le-ta pa v 30 dneh zboru volivcev.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. IV. 1973 dalje.
St. 420-3/73-1
Brežice, dne 19. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko .Turkas 1. r.
178.
Na . podlagi 9. člena odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice (Uradni list SRS, št. 42/72) in 125. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 27/70) je skupščina občine Brežice na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 19. marca 1973 sprejela
SKLEP
o razpisu prvih volitev v upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice
1.	člen
Razpišejo se prve volitve članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice (v nadaljnjem besedilu: upravnega odbora).
2.	člen
Volitve članov upravnega odbora se izvedejo po odloku občine Brežice o postopku in načinu prvih volitev članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice.
3.	člen
Volitve članov upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice morajo biti opravljene do 15. maja 1973.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-20/73-1
Brežice, dne 19. marca 1973.
>	Predsednik
skupščine občine Brežice
Vinko Jurkas 1. r.
179.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem Planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve SOb Brežice na svoji seji dne 18. septembra 1972 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi zazidalnega načrta za počitniško naselje Sobenja vas
I
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Brežice razgrinja zazidalni načrt za počitniško naselje Sobenja vas v prostorih krajevnega urada Čatež.
II
Zazidalni načrt iz prve točke tega sklepa bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS od 7. do 15. ure.
III
V času razgrnitve si zazidalni načrt lahko ogledajo občani, državni organi, zavodi in delovne organizacije in nanj dajo svoje pripombe in predloge.
St. 350-4/73-4
Brežice, dne 8. marca 1973.
.	Predsednik
sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve SOb Brežice
Teodor Oršanič, inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE GROSUPLJE 180.
Na podlagi 101. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) daje občinska volilna komisija v Grosupljem
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje, ki so bile dne 16. marca 1973
Predlagana kandidata sta na nadomestnih volitvah dne 16. marca 1973 za odbornika zbora delovnih skupnosti v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih dobila naslednje število glasov:
Volilna	Priimek in ime	St. volil, v volilni enoti	St. glasov za	Skupno število
enota	kandidata		kandidata	n e velja v. glasovnic
27	Drobnič Stane	60	19	—
	Eršte Vinko		40	—
Za odbornika je bil izvoljen Eršte Vinko. Občinska volilna komisija v Grosupljem
Tajnik	•	Predsednik
Jože Marolt 1. r.	dr. Vlado Fajfar 1. r.
Za člana
Slavko Zupančič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA
181. '
Po 11., 13. in 15. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija na seji dne 19. marca 1973 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnih načrtov
I
1.	Osnutek zazidalnega načrta za Ustje-Smartno (zazidalni otok SŠ 18)
2.	Osnutek zazidalnega načrta za Kresnice — del
3.	Osnutek dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za Kvedrovo cesto na Graški dobravi.
II
Osnutki zazidalnih načrtov se javno razgrnejo v prostorih Stanovanjsko komunalnega podjetja Litija — urbanistična služba na Valvazorjevem trgu 4.
III
Osnutki zazidalnih načrtov so na vpogled 30 dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS.
V tem času lahko dajejo občani in delovne organizacije na osnutke načrtov svoje pripombe.
St. 010-13/67
Litija, dne 19. marca 1973.
Predsednik sveta za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija
Drago Omerzu 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK
182.
Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in na podlagi 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. marca 1973 sprejela
ODLOK o davkih občanov
(prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
V občini Ljubljana Vič-Rudnik se uvaja obveznost plačevanja občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Občani občine Ljubljana Vič-Rudnik plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka.
2.	člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči.
3.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka, iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
4.	člen
Vrste občinskih davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	dhvek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek na določene premoženjske predmete,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
5.	člen
Pavšalna osnova za plačevanje davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se po 39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih v naslednji višini:
din
1.	od osebnih dohodkov gospodarskih po-
močnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	300
2.	od osebnih dohodkov gospodinjskih po-
močnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih in od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev	500
3.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v
krajevnih skupnostih in od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah	600
6.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 1,65% od bruto osebnih dohodkov.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
7.	člen
Območje občine se razdeli v štiri skupine katastrskih občin tako, da se le-te razvrstijo v ustrezne skupine.
Prva skupina obsega katastrske občine:
— Gradiško predmestje (del), Krakovsko predmestje (del), Trnovsko predmestje (leva stran Ljubljanice), Vič in Podsmreka.
Druga skupina obsega katastrske občine:
— Glince, Karlovško predmestje (del), Trnovsko predmestje (desna stran Ljubljanice) in Zgornja Šiška.
Tretja skupina obsega katastrske občine:
— Brezovica, Dobrova, Ig, Iška vas, Iška Loka, Lanišče, Rudnik, Tomišelj, Šujica in Vrbljenje.
Četrta skupina obsega katastrske občine:
a)	Babna gora, Dobravca, Horjul, Jezero, Kamnik, Pijava gorica, Polhov Gradec, Preserje, Turjak, Velike Lašče, Vrzdenec, Zaklanec;
b)	Butaj nova, Crni vrh, Dvorska vas, Golo, Gradišče, Setnik, Zažar, Zelimljo, Krvava peč, Lužarji, Osolnik, Ulaka, Rakitna, Selo I, Selo II, Šentjošt, Vjno (del) in Zopotok.
8.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po naslednjih stopnjah:
stopnja
—	prva skupina	SO0/«
—	druga skupina	17°/o
—	tretja skupina	10 0/o
—	četrta skupina	3 %>
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja:
—	po stopnji 30°/o davčnim zavezancem iz krajev Vrhovci in Kozarje,
—	po stopnji 10°/o davčnim zavezancem iz krajev Crna vas, Lipe in Orle,
—	po stopnji 7 °/o davčnim zavezancem iz točke a) Četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka).
9.	člen
Občinski davek> iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na dohodek, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 20 Vo.
10.	člen
Deset let so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna in zemljišč, na katerih se posadijo novi vinogradi, sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi.-	5
Oprostitev prizna davčni organ občine, če so dela bila opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kme-tiske organizacije ali organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo.
11.	člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci, katerih
skupni katastrski dohodek ne presega 4.000 dinarjev letno, in sicer:
—	davčni zavezanci iz točke b) četrte skupine katastrskih občin (7. člen tega odloka),
—	davčni zavezanci iz krajev: Osredek, Belo, Koreno, Samotorica, Gornji Ig, Planinica, Strmec pri Velikih Laščah, Pleše pri Škofljici, Čatež, Mali Loč-nik, Veliki Ločnik, Prazniki, Ščurki, Sloka gora, Gra-dež, Laporje in Turjak.
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 %> vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva v gradnjo govejih hlevov z najmanj 10 stojišči, gradnjo kokošnjakov nad 500 nesnic ali 3.000 brojlerjev in nabavo kmetijske mehanizacije z vrednostjo najmanj 30.000 dinarjev ter za ureditev pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracije zemljišč, potrebnih za to proizvodnjo. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti.
V primeru da davčni zavezanec vlaga sredstva v drugem in naslednjih letih, ko mu je bila olajšava že priznana za prej vložena investicijska sredstva, se mu čas pri naslednjih olajšavah ustrezno skrajša oziroma višino olajšave zmanjša, če bi z olajšavo za ponovno vložena sredstva prekoračil naj večjo možno olajšavo po tem členu.
Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. Vlogo za priznanje olajšave za vložene investicije se praviloma vloži v letu, v katerem so bila vložena sredstva za investicije. Izjemoma se vloga šteje za pravočasno, če je vložena do konca junija po preteku leta, v katerem so bila vložena investicijska sredstva. Če vloga ni pravočasna, se za pretekli čas olajšava skrajša. O olajšavi odloča davčni organ občine z odločbo.
Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev mesečno iz naslova štipendije in vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek, davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo.
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJw»GA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
13.	člen
Občani, ki z o-wbnim delom opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavno -d in s« jim odmerja davek
po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 10,3 “/o.
Občani, katerim opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ni glavni poklio in se jim odmerja davek po dejanskem d'-hodku, plačujejo poleg davka iz prejšnjega od'^avka tega člena, poseben občinski davek po stopnji 20%>.
14.	člen
Občinski davek iz obrtnih ali drugih gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz prejšnjega člena, po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova dinarjev nad	do		stopnja “/•
	10.000'	35
10.000 —	20.000	39
20.000 —	30.000	43
'30.000 —	40.000	47
40.000 —	60.000	51
60.000 —	80.000	54
80.000 —	100.000 1	57
100.000		60
15.	člen
Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od vsakega posameznega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
stopnja
1.	a) od dohodkov domače obrti	5	"/o
b) od dohodkov raznašalcev dnevnega časopisja, lesene embalaže ter dohodkov pakiranja izdelkov domače obrti in ščipalk	10	“/o
2.	od dohodkov prodaje srečk in plačil pri
športni napovedi ter pri lotu, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	15	%>
3.	od dohodkov zavarovalnih poverjeni-
kov, od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov potujočih zabavišč	20 "/o
4.	od provizij zastopnikov, ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od priložnostnega zbiranja odpadnega materiala za temeljne organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni skladno s predpisi o delovnih razmerjih, od dohodkov iz tretje in četrte toč-
ke 76. člena zakona o davkih občanov, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke 89. člena zakona o davkih občanov	25 Vo
Občinski davek iz prejšnjega odstavka se ne plačuje od izdelkov domače obrti, ki so rezultat ročnega dela, in sicer: od lesenih zobotrebcev in špil, lesenih žlic, lesenih kuhalnic, lesene posode, lesenih pletenih izdelkov, brezovih metel, nasadil za orodje, čipk ter obodov za izdelovanje sit in rešet.
16.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvršujejo obVtno ali drugo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za obnovo, razširitev ali izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, se prizna posebna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih:
—	mizarstvo,
—	elektromehanika za gospodinjske aphrate,
—	pranje in mazanje motornih vozil,
—	brivstvo in frizerstvo,
—	gostinstvo s turističnim značajem.
17.	člen
Davčnim zavezancem, ki so pričeli (začetniki) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, se prizna davčna olajšava v prvem letu poslovanja 13'Vo, v drugem letu pa 20‘Vo odmerjenega davka v naslednjih dejavnostih:
—	inštalaterstvo vseh vrst,
—	zidarstvo,
—	krovstvo,
—	tesarstvo,
—	soboslikarstvo,
—	pleskarstvo,
—	mizarstvo,
—	elektromehanika za gospodinjske aparate,
—	pranje in mazanje motornih vozil,
—	krojaštvo in šiviljstvo,
—	čevljarstvo,
—	brivstvo in fi'izerstvo,
—	gostinstvo s turističnim značajem.
Šteje se, da je davčni zavezanec pričel (začetnik) z obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal obrti v kateri drugi občini ali, da ni kdo drug izvrševal v isti delavnici dejavnosti iste obrtne stroke.
18.	člen
Posebna olajšava iz 16. in 17. člena tega odloka se prizna, če se davčni zavezanci ukvarjajo z obrtnimi storitvami ali gostinstvom s turističnim značajem. Kaj je šteti za obrtno storitev ali gostinstvo s turističnim značajem presodi v posameznem primeru davčni organ po predhodnem mnenju službe za gospodarstvo.
Davčno olajšavo iz 17. člena tega odloka se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba, priložiti dokazila o vloženih sredstvih Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
19.	člen
Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposluje tuje delovne sile, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku.
20.	člen
Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 10,3 °/u.
Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo poleg davka iz prejšnjega odstavka tega člena poseben občinski davek po stopnji 20°/o.
21.	člen
Občinski davek iz intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev plačujejo zavezanci od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz prejšnjega člena po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova
dinarjev		stopnja “h
nad	do	
	10.000	40
10.000 —	20.000	44
20.000 —	30.000	47
30.000 —	40.000	51
40.000 —	60.000	56
60.000 —	80.000	59
80.000 —	100.000	62
100.000		65
22.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani, ki organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam priložnostno opravljajo storitve ali opravljajo pri njih delo po pogodbi o delu po predpisih o delovnih razmerjih ter občani od dohodkov na Podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebniku, po davčni stopnji 20°/o.
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC. PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
23.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po odbitku, se Plačuje od vsakega posameznega dohodka po davčni stopnji 8 'Vo.
24.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega odloka se plačuje občinski davek od posameznega dohodka po stopnji 10 Vo za naslednje vrste dohodkov:
—	doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih ali govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del,
—	od raznih skic in risb, stripov, križank ali drugih podobnih del,
—	artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
—	izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
VII.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
25.	člen
Občinski davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih stopnjah:
Ce znaša davčna osnova
dinarjev	stopnja •/•
nad	do	
5.000	20
5.000 — 10.000	25
10.000 — 15.000	30
15.000 — 20.000	35
20.000 — 25.000	40
25.000 — 30.000	45
30.000	50
26.	člen
Davčna osnova za odmero davka na dohodek od premoženja na dohodke, ki jih lastnik doseže z oddajanjem poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, je znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšan za enoletno amortizacijo, za stroške vzdrževanja in upravljanja ter stroške obratovanja. Ti stroški se določijo v višini 40°/o doseženega dohodka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se določijo stroški upravljanja, vzdrževanja in enoletne amortizacije za stanovanja in stanovanjske hiše v višini 60 °/o.
Pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka na dohodke od premoženja, na dohodke, dosežene z oddajanjem opremljenih sob, se kot stroške upošteva stanarinska vrednost oziroma najemnina, ki se plačuje od oddanih prostorov, obraba opreme in vrednost storitev. Ti stroški se določijo v višini 60 "/o doseženega dohodka.
27.	člen
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo v najem prek ustreznih organizacij, kot so zveza študentov, turistična društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se prizna posebna davčna olajšava v višini 50 Vo odmerjenega davka.
VIII.	DAVEK NA DOLOČENE PREMOŽENJSKE PREDMETE
28.	člen
Občinski davek na premoženje plačujejo občani, ki so lastniki oziroma uživalci stavb ali dela stavb. Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti.
Stanarinsko oziroma najemninsko vrednost stavb, dela stavb ali stanovanj, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci, predstavlja stanarina oziroma najemnina, ki bi se dala doseči, če bi bila stavba, del stavbe ali stanovanje v družbeni lastnini.
29.	člen
Občinskega davka na premoženje se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb izven mesta Ljubljane s pogojem, da je članom gospodinjstva kmetijska dejavnost osnovni vir preživljanja in da se kmetijska stanovanjska stavba ne daje v najem.
30.	člen
Občinski davek na posest oziroma uživanje stavb , se plačuje od:
a)	stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž
po stopnji	14°/o
b)	poslovnih stavb in poslovnih prostorov po
stopnji	20 %>
c)	počitniških hiš	po stopnji	30 Vo
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
31.	člen
Občinski davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po davčni stopnji 10 Vo.
X.	POROŠTVO
32.	člen
Davčni organ občine lahko zahteva od davčnega zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati davčni dolg namesto zavezanca.
Poroštveno izjavo iz prejšnjega odstavka tega člena sme davčni organ občine zahtevati, če davčni dolg davčnega zavezanca presega zadnjo letno odmero in potem, ko prisilna izterjava iz zavezančevega premoženja ni uspela.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Svet za finance občine je pooblaščen, da odloča o odpisu davčnega dolga oziroma predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih ^ nepremičninah iz 231. člena zakona, o davkih občanov.
34.	člen
Davčna uprava občine lahko začasno odloži ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga, če davčni zavezanec izkaže:
—	da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen,
—	da so zaradi bolezni ali smrti zavezanca ali družinskega člana nastali večji izdatki oziroma so bili zaradi elementarnih dogodkov ali drugih dogodkov doseženi bistveno manjši dohodki, kot bi bili doseženi v normalnih razmerah, in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov.
Odlog plačila dolga se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davč-
nemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.
Odlog ali obročno plačevanje davčnega dolga uveljavlja davčni zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. Davčna uprava občine odloči o vlogi s sklepom.
35.	člen
Davčni zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, ki jih občinske skupščine medsebojno dogovorijo.
36.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/72) in odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 14/72,'20/72 in 24/72).
37.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje, razen določb 15. člena, ki se uporablja od dneva uveljavitve tega odloka.
St. 422-377/73
Ljubljana, dne 8. marca 1973.
Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Stane Virtič 1. r.
183.
Na podlagi 4. člena zakona o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/67), 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) ter 58. in 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8 marca 1973 sprejela
OD L O K
o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok
1.	člen
Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 17. februarja 1972 (Uradni list SRS, št. 12-237/72) se uporablja tudi v letu 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 56-1/73
Ljubljana, dne 8. marca 1973.
Podpredsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Stanc Virtič 1. r.
/
SKUPŠČINA OBČINE SEVNICA 184.
Skupščina občine Sevnica je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72 in 3'73) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki se v občini Sevnica določajo'— obračunavajo in predpisujejo po določbah republiškega zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Občani prispevajo za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine s tem, da plačujejo davke.
3.	člen
Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci iz osebhega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
Glede načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe 3. odstavka 22. člena zakona o davkih občanov.
4.	člen
S tem odlokom se uvajajo davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje, predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave v skladu s pooblastili, danimi v zakonu o davkih občanov.
II. VRSTE DAVKOV
5.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so:
1.	davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
6.	davek na dohodke od premoženja,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
6.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,70 “/o od osnov določenih s posebnimi predpisi.
7.	člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje davek iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov:
Pavšal-
na
osnova
din
1.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic,
zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih	500
2.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri
krajevnih skupnostih	600
3.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zapo-
slenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih,- zadrugah ali drugih organizacijah	500
4.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev	400
5.	od osebnih - dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih	400
IV.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ
kmetijske; dejavnosti
»	8. člen
Zavezancem davka od kmetijstva se davek iz kmetijstva odmerja po katastrskem dohodku.
9.	člen
Glede na proizvodne, ekonomske in prometne pogoje, se zaradi določitve stopenj občinskega davka od kmetijstva, območje občine Sevnica razdeli na Il.a, Il.b, Ill.a, Hl.b in IV. skupino, v katere spadajo tele katastrske občine:
— Il.a skupino: Blanca, Boštanj — del (Boštanj, Dol. Boštanj), Brezovo, Kladje, Kompolje — del (Kompolje, Šmarčna) Log — del (Log, Radna), Loka, Sevnica, Šentjur na Polju, Šmarje,
— Il.b skupino: Boštanj — del (Apnenik), Kompolje — del (Jablanca, Mrtovec, Novi grad), Log — del (Konjsko, Lukovec, Preska, Laze), Zigrski vrh, Zurkov dol,
— III.a skupino: Bučka, Goveji dol, Metni vrh, Poklek, Selce, Studenec, Tržišče, Šentjanž, Pijavice,
— Hl.b skupino: Hubajnica, Krajna brda, Krsinji vrh, Laknice, Ledina, Podboršt, Podgorje, Podvrh, Vrh, Trnovec, Telče, Zabukovje,
— IV. skupino: Cerovec, Cimik, Kal, Okroglice, Radež.
10.	člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1.	od katastrskega dohodka negozdnih površin: v II. a skupini po stopnji 20 V« v II. b skupino po stopnji 17 V* v Ill.a skupini po stopnji 14% v III. b skupini po stopnji 10 % v IV. skupini po stopnji 6°/»
2... od vrednosti lesa določenega za posek in je namenjen za prodajo, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda po stopnji 20°/o.
Davek se odmerja po stopnji skupine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
11.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ter v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov lahko prizna olajšava pod naslednjimi pogoji:
1.	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerimi soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini,
2.	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija oziroma pristojni občinski organ.
Olajšava se prizna, če vloži zavezanec v te namene sredstva v višini vsaj 50 °/o katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din. Olajšava znaša 20 % od zneska vloženih sredstev s tem, da ne more znašati več, kot znaša triletna odmera davka od kmetijstva.
12.	člen
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, se prizna posebna olajšava za nabavo kmetijskih strojev in opreme v višini 20°/» od vloženih sredstev, vendar največ toliko kot znaša 3-letna odmera davka.
Olajšavo po tem členu uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo pri davčnem organu v letu nabave mehanizacije.
13.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava v znesku:
—	za otroke, ki so na rednem šolanju v kraju stalnega prebivališča staršev, 800 din letno,
—	za otroke, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča starcev 1.500 din letno.
Olajšavo po tem členu uveljavlja zavezanec s pismeno zahtevo, h kateri priloži potrdilo o šolanju otrok. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti in jo je mogoče uveljaviti najkasneje do 31. januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole.
14.	člen
Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, še naslednje olajšave:
—	če pogodbeno oddajo zadrugi nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 25 °/o, če pa oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 15 %>,
—	če pogodbeno oddajo pristojni organizaciji za zbiranje mleka letno nad 750 litrov mleka na 1 ha ob-
delovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 35 “/o, če pa pogodbeno oddajo nad 500 litrov .mleka pa 25 °/i).
V smislu določb, tega člena se smatra, da je zavezanec zadostil pogojem, ko predloži potrdilo delovne organizacije o izpolnitvi pogodbene obveže.
15.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetij št va dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa
so z investicijami zavezanca postala uporabna 10 let
2.	na katerih se nasadijo novi vinogradi in
hmelj	5	let
3. na katerih se zasadijo:
a)	novi	nasadi	črnega ribeza	4	let*
b)	novi	nasadi	breskev in marelic	ter lesk 5	let
c)	novi	nasadi	drugega sadnega	drevja	8	let
č) noyi	nasadi	jagodičevja	3	let£
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznavajo zavezancem, ki so dela opravili strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine.
Začasno oprostitev po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu do konca leta, v katerem, so nastali pogoji za oprostitev.
16.	člen
Davka na dohodke od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1.000 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Višinski kraji v smislu prvega odstavka tega člena so tale naselja:
—	vsa naselja v k. o. Hubajnica, Kal, Kladje, Krajna brda, Krsinji vrh, Laknice, Okroglice, Pogorje, Pod-vrh, Poklek, Radež, Selce, Telče, Trnovec, Vrh in Za-bukovje,
—	v k. o. Boštanj: Apnenik,
—	v k. o. Cirnik: Mali Cirnik, Svinjsko,
—	v k. o. Kompolje: Jablanca, Novi grad,
—	v k. o. Ledina: Ledina,
—	v k. o. Log: Laze, Preska,
—	v k. o. Metni vrh: Metni vrh,
—	v k. o. Pijavice: Gabrijelski hrib,
—	v k. o. Studenec: Arto,
—	v k. o. Tržišče: Sp. Vodale, Vrhek, Zg. Vodale,
—	v k. o. Zigrski vrh:, Čanje in Zigrski vrh.
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH
IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
17.	člen
,	i
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov 9. a člena zakona o davkih občanov po stopnji 11,30 V«.
Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine določene po 9. a členu zakona o davkih občanov, še posebni občinski davek iz obrtnih dejavnosti po stopnji 20,10 °/o.
Stopnje davka iz obrtnih dejavnosti, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebne dohodke iz 9. a člena zakona o davkih občanov znašajo:
osnova				stopnja •/.
do	10.000			26
od	10.000	do	20.000	29
od	20.000	do	30.000	32
od	30.000	do	40.000	35
od	40.000	do	60.000	38
od	60.000	do	80.000	40
od	80.000	do	100.000	45
nad	100.000			50
Osnova	za odmero	davka	se lahko zniža	do 50 »/o
za naslednje obrtne stroke: kolarstvo, sodarstvo, popravljanje čevljev, sedlarstvo, krovstvo, šiviljstvo, kovaštvo in dimnikarstvo.
Zavezanci, ki so stari nad 60 let — ženske in nad 65 — moški, pa opravljajo storitveno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni davka od obrtne dejavnosti.
18.	člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
Zavezancem davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic; se po merilih navedenih v prvem odstavku tega člena, pavšalni letni znesek lahko poveča za 50 °/o.
*
19.	člen
Višino pavšalnega letnega zneska, ki ga plačajo zavezanci iz 18. člena tega odloka določi davčni organ, upoštevajoč naslednja merila: stroko, kraj obratovanja oziroma oddaljenost od prometnega centra, opremljen nost delavnice, pridobitne sposobnosti v odnosu na strokovno fizično sposobnost.
Davčni organ, glede na merila določena v prvem odstavku tega člena, upošteva naj nižji znesek pavšalnega letnega zneska, ki znaša za posamezne stroke:
stroka
Najnižji letni znesek
1.	kovači	»	250
2.	avtomehaniki	1.000
3.	kleparstvo in	vodoinstalaterstvo 1.000
4.	ključavničarstvo	1.000
5.	finomehanika	1.000
6.	urarstvo	1.000
7.	elektroinštalaterstvo	1.000
8.	"oboslikarji	1.000
9.	pečarji	500
10.	tesarji	1.000
11.	zidarji	1.000
12.	mizarji	600
13.	kolarji	200
14.	sodarji	200
15.	krojači	400
stroka	Naj nižji letni znesek
16. šivilje	400
17. čevljarji	200
18. potočni mlini	100
19. brivci	500
20. frizerji	1.000
21. tapetniki	400
22. sedlarji	200
23. apnarji	SOC
24. žganjekuha	700
25. žaganje drv	300
26. fotografi	250
27. druge obrti	300
20.	člen
Izvrševalci storitvenih obrtnih dejavnosti, ki so na novo oziroma prvič priglasili obrt, so lahko oproščeni davka od obrtnih dejavnosti za dobo enega leta od začetka opravljanja take dejavnosti.
Te olajšave ne morejo koristiti zavezanci, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic.
O oprostitvi po tem členu odloča svet za gospodarstvo in finance.
21.	člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vložijo sredstva v razširjeno reprodukcijo se prizna posebna olajšava za tele dejavnosti:
—	proizvodna obrtna dejavnost
—	storitvena obrtna dejavnost
—	gostinstvo.
Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna upravičencu na pismeno zahtevo v letu v katerem je oprema nabavljena, oziroma gradnja ali adaptacija končana. Zahtevku mora predložiti celotno dokumentacijo o višini vloženih sredstev.
Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, če davčni organ poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti.
22.	člen
Občinski davek od obrtnih dejavnosti (po odbitku) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku) se plačuje:
•/.
1.	od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu	10
2.	od prejemkov zavarovalnih	poverjenikov 15
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo
malih avtorskih pravic	15
4.	od provizij uličnih prodajalcev časopisov,
knjig, revij in podobno	15
5.	od zbiranja naročil za časopis, knjige, revije in podobno	15
6.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov	15
7.	od dohodkov delavcev doseženih z oprav-
ljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči (nakladanje, razkladanje in podobno)	10
8.	od dohodkov doseženih z opravljanjem
postranskih kmetijskih dejavnosti	15
9.	od dohodkov delavcev, ki dela'jo doma ali priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije	15
10.	od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve
do devete točke tega odstavka	15
11.	od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov
uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike	, 15
12.	od osebnega dohodka zakonca, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca in je sozavarovan kot družinski član zavezanca, kot nosilca zavarovanja 15
13.	od osebnega dohodka družinskih članov, ki
delajo najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca, in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje	*	15
14.	od dohodkov potujočih zabavišč	15
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev na družbeno kmetijskih posestvih pod pogojem, da delovna organizacija od izplačanih zneskov odvede najmanj 5 °/o v lastni sklad za pospeševanje kmetijstva.
Po tem členu so oproščeni plačila občinskega davka tudi oskrbovanci domov počitka od dohodkov, ki jih prejmejo, za delo v delovni terapiji, zbiralci odpadnega materiala (papirja, železa, stekla itd.), zavezanci dohodkov doseženih z zbiranjem mleka, prevozom mleka od proizvajalca do zbiralnice mleka (avto cesto) nakar tudi od' dohodkov doseženih od prevoza smeti in odpadkov, ne glede na to, ali je prevoz opravljen.s konjsko vprego ali motornim vozilom za pooblaščeno komunalno delovno organizacijo!
VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
23. člen
Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek
iz 9. a člena	zakona o	davkih občanov, po		naslednjih
stopnjah:	osnova			stopnja •/o
do	10.000		•	31
od	lo.ooo	do	20.000	34
od	20.000	do	30.000	•	37
od	30.000	do	40.000	40
od	40.000	do	60.000	43
od	60.000	do	80.000	45
od	80.000	do	100.000	50
nad	100.000			55
24.	člen
Davek iz intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od osnov 9.a člena zakona o davkih občanov po stopnji 11,30 °/o.
Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje takih storitev ni glavni poklic, plačujejo od osnov, do višine določene po 9. a členu zakona o davkih občanov še posebni občinski davek iz intelektualnih storitev po stopnji 20,10 %>.
25.	člen
Davek iz osebnega dohodka iz intelektualnih storitev v pavšalnem znesku plačujejo duhovniki in cerkvene ustanove. Pavšalni letni znesek ne more biti nižji od 500 dinarjev.
26.	člen
Stopnja davka iz intelektualnih storitev po odbitku je proporcionalna in znaša 15 %>.
VII. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA -IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
27.	člen
Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 3 “/o, od dohodkov iz avtorskih pravic iz tretjega odstavka oziroma 107. člena zakona o davkih občanov pa se ta davek plačuje po stopnji 10 odstotkov od vsakega posameznei?a dohodka.
VIII DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA
28.	člen
Davek naslednjih	na dohodke stopnjah:	od premoženja se		plačuje po
	osnova			stopnja
do	5.000			25
od	5.000	do	10.000	30
od	10.000	do	20.000	35
od	20.000	do	30.000,	40
od	30.000	do	50.000	45
od	50.000	do	100.000	50
nad	100.000			60
	«	29. člen		
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če je poteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 din.
30.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 °/o stroškov, od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30°/o stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
31.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, v višini 50 %.
32.	člen	N
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, tudi ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo prek organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske konference ZMS.	^
Priznanje oprostitve po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto in h kateri mora biti priložena dokumentacija, s kafero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob.
IX.	DAVEK OD PREMOŽENJA
33.	člen
Davek od premoženja se plačuje:
1.	od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanja, po stopnji 12u/o,
2.	od poslovnih prostorov, četudi so sestavni deli stanovanjske stavbe, po stopnji 20 “/o,
3.	od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih, po stopnji 50 Vo.
Osnova za davek je enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti.
Stopnja davka pod točko 1 tega člena se uporablja tako dolgo dokler veljajo izračuni veljavni v letu 1972 za stanarinsko oziroma najemninsko vrednost.
34.	člen
Davek od premoženja se ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 33. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 3/73) ter:
1.	od vseh stavb v krajih, ki so po 9. členu tega odloka i uvrščeni v IV. skupino katastrskih občin,
2.	od stavb v II. in III. skupini katastrskih občin, če se lastnikom odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 600 dinarjev.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb, in stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko in občasno uporabljajo samo za počitek in oddih (počitniške hišice in podobno).
Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri mora priložiti dokazila o višini' dohodka doseženega v preteklem letu.
X.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
35.	člen
Stopnja davka od iger na srečo je proporcionalna in znaša 10 %>.
XI.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV
1.	Vložitev napovedi
36.	člen
Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar.
37.	člen
Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin.
2.	Odlog plačila in obročno plačevanje davkov
38.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	Ce zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčeni Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev.
2.	Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini ter v primeru elementarnih nezgod.
Za čas. ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena.
3.	Poroštvo
39.	člen
Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti morajo na zahtevo davčnega organa predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, če v roku 6 mesecev niso poravnali davčnega, dolga. V primeru, če zavezanec — dolžnik poroštva ne zagotovi, se mu lahko odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti za dobo dveh let.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. Davčni organ lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokove obveznosti zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, se lahko zahteva, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne predloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40.	člen
Pooblašča se svet za gospodarstvo rin finance občinske skupščine, da lahko na obrazložen predlog
/
davčnega organa j odloči, da se davčni dolg deloma ali v celoti odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno življenje zavezanca in njegovih družinskih članov.
41.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12-240/72 in dopolnitve Uradni list SRS, št. 25/72 in 52/72).
42.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po, objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 42-2/73-4
Sevnica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
185.
Na podlagi 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
15.	marca 1973 sprejela
ODLOK
o stopnji občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo v občini Sevnica za leto 1973
1.	člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša v letu 1973 2,5 odstotka od z zakonom določenih osnov.
2.	člen
Sredstva, ki se zberejo s prispevkom iz prejšnjega člena tega odloka se smejo v letu 1973 uporabiti največ do zneska 3,459.500 dinarjev. ^
Ko dosežejo sredstva zbrana s prispevkom po 1. členu tega odloka znesek, ki je določen v prejšnjem odstavku tega člena se izdvajajo vsa presežena sredstva v proračunu občine Sevnica oziroma na posebne račune kot bo to določeno ž družbenim dogovorom o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe, ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-4/73-2
Sevnica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
>	skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
18§.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica in
3.	člena zakona o stopnjah prispevka za otroško varstvo v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 54-410/72) je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah prispevka za financiranje dnevnega varstva otrok v občini Sevnica iz leta 1972
1.	člen
Veljavnost odloka o stopnjah prispevkov in financiranja dnevnega varstva otrok v občini Sevnica za leto 1972 (Uradni list SRS, št. 12-244/72) se podaljša tudi za leto 1973.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
' St. 402-8/73-3
Sevnica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
1	187.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o odpravi sklada za financiranje gradnje stanovanj za udeležence NOV občine Sevnica
1.	člen
Sklad za financiranje gradnje stanovanj za udeležence NOV občine Sevnica, ustanovljen z odlokom (skupščinski dolenjski list, št. 20-252/69). se odpravi z dnem 31. decembra 1972.
2.	člen
Sredstva odpravljenega sklada se prenesejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Sevnica.
Razpolagalna pravica nad stanovanji v družbeni lasti, ki šo bila pridobljena z nakupom iz sredstev odpravljenega sklada, se prenese na občinski odbor zveze združenj borcev NOV Sevnica.
3.	člen
• Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pogojih in merilih za uporabo sredstev financiranja gradnje stanovanj za udeležence NOV občine Sevnica (skupščinski dolenjski list, št. 20-251/69).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-10/71-2
Sevnica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
188
Po 52., 53. in 102. členu zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 8. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 100. člena statuta občine Sevnica, je na predlog sveta za narodno obrambo skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o organizaciji civilne zaščite občine Sevnica
1.	člen
Za vodenje in neposredno opravljanje zadev s področja civilne zaščite na območju občine Sevnica se ustanovijo štabi in enote za civilno zaščito.
2.	člen
Štabe in splošne enote za civilno zaščito organizirajo naslednje krajevne skupnosti:
1.	Blanca
2.	Boštanj
3.	Bučka
4.	Loka
5.	Sevnica
6.	Studenec
7.	Šentjanž
8.	Tržišče
9.	Zabukovje
Po tem členu naštete krajevne skupnosti organizirajo štabe in splošne enote za civilno zaščito za celotno območje krajevnih uradov.
3.	člen
Štabe in splošne enote za civilno zaščito ustanovijo tele organizacije združenega dela:
1.	Kopitarna Sevnica
2.	Konus — obrat Jugotanin Sevnica
3.	Konfekcija »Lisca« Sevnica
4.	Konfekcija »Jutranjka« Sevnica
5.	Obrat Metalne Krmelj
6.	Stilles Sevnica
7.	Trgovsko podjetje Sevnica
Ostale organizacije združenega dela in druge organizacije, ki imajo manjše število zaposlenih delavcev, organizirajo službe in ekipe za civilno zaščito po navodilu sveta za narodno obrambo občine.
4.	člen
Specializirane enote za civilno zaščito ustanovijo za potrebe občine tele organizacije združenega dela, društva in upravni organi:
1.	Odsek za narodno obrambo občine — center za opazovanje, obveščanje in alarmiranje
2.	Zdravstveni dom v Sevnici in Krmelju — postaji prve pomoči
3.	Občinska uprava v Sevnici — ekipa prve pomoči in ekipa za socialno delo
4.	Osnovna šola »Savo Kladnik« Sevnica — dve ekipi prve pomoči
5 '"''bernska gasilska zveza v Sevnici — dve gasilski enoti
6. Kmetijski kombinat »Zasavje« Sevnica — eki-Po RBK zaščite
7.	Veterinarska postaja v Sevnici — veterinarsko enoto
8.	Tovarna konstrukcij v Sevnici — ekipo varilcev
9.	GG Brežice, obrat Sevnica in Gramat Sevnica — reševalno enoto
10.	Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica — enoto za vzdrževanje vodovoda in kanalizacijskega omrežja, ter ekipe obrtnih dejavnosti
11.	Elektro Krško — poslovna enota Sevnica — enoto za vzdrževanje in popravilo električne inštalacije
12.	Gostinsko podjetje Sevnica — enoto ekonomske preskrbe
13.	Lekarna Sevnica — enoto za oskrbo s sanitetnim materialom.
Ekipe za prvo pomoč ustanovijo tudi vse šole v občini in stanovanjsko podjetje v stanovanjskih blokih z nad 10 stanovanji.
5.	člen
Organizacija združenega dela in druge organizacije, ki ustanovijo enote za civilno zaščito, same razporejajo pripadnike enot, upravni organ za narodno obrambo pa razporeja pripadnike enot za civilno zaščito v krajevnih skupnostih na predlog sveta krajevne skupnosti.
6.	člen
V. cilju, da bi krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge organizacije, ki morajo ustanoviti enote za civilno zaščito, pravilno izvajale naloge s področja obrambe in zaščite se pooblašča upravni organ za narodno, obrambo skupščine občine Sevnica, da opravlja potrebno inštruktažo ter izvaja inšpekcijske zadeve s področja obrambe in zaščite na svojem območju.
7.	člen
Enote za civilno, zaščito so namenjene predvsem za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin organizacij združenega dela in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, stanovanjskih hiš.
8.	člen
Enote za civilno zaščito in njihova sredstva se po nalogu občinskega štaba za civilno zaščito lahko uporabljajo tudi za izvrševanje nalog zaščite in reševanja izven organizacij združenega dela in drugih organizacij, krajevnih skupnosti, naselij in stanovanjskih ter drugih stavb. V tem primeru pa imajo enote civilne zaščite pravico do povračila dejanskih stroškov, ki bremene organizatorje akcije.
9.	člen
Enote za civilno zaščito so dolžne po določilih 147. člena zakona o narodni obrambi sodelovati v boju proti naravnim in drugim hudim nesrečam, ter pri zaščiti ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin.
10.	člen
Ža prekršek določb tega odloka se uporabljajo določila 97. člena zakona o splošnem ljudskem odporu SR Slovenije.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi krajevnih skupnosti, delovnih in drugih organizacij ter ustanov, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, objavljen v skupščinskem dolenjskem listu, št. 30/69.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-2/73-1
Sevnica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
189.
Na podlagi prvega odstavka 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 100. člena statuta občine Sevnica, je na predlog sveta za narodno obrambo skupščine občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
ODLOK
o potrditvi načrta ukrepov in služb civilne z«i~ČU» občine Sevnica
1.	člen	^ '
Sprejme se občinski načrt ukrepov služb civilne zaščite za območje občine Sevnica, ki je v skladu s potrebami varstva in zaščite pred posameznimi hudimi nesrečami in vojnimi akcijami in 106. člena zakona o narodni obrambi ter 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu.
2.	člen
Če bi se spremenile okoliščine, ki ogrožajo območje občine, je treba načrt takoj dopolnili in ga prilagoditi novim pogojem.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok b potrditvi načrta za varstvo pred naravnimi iij drugimi hudimi nesrečami občine Sevnica, objavljen v skupščinskem dolenjskem listu, št. 13/67.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/73-1
Sevnica, dne 15. marca 1973.
Predsednik
skupščine občine Sevnica
Marjan Gabrič 1. r.
190.
Na podlagi 100. člena statuta občine Sevnica je skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 15. marca 1973 sprejela
SKLEP
o izvolitvi članov iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Sevnica
1. člen
V iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Sevnica izvolijo:
1. Občinska skupščina Sevnica	1	člana
2. Občinska konferenca SZDL Sevnica	1	člana
3. Občinski sindikalni svet Sevnica	1	člana
4. ZB NOV Sevnica	1	člana
5. Konfekcija »Lisca« Sevnica	2	člana
— Konfekcija »Jutranjka« Sevnica	2	člana
— Stilles Sevnica	1	člana
— Tovarna konstrukcij Sevnica	1	člana
— Komunalno stan. podjetje Sevnica	1	člana
— Metalna Krmelj	1	člana
— Kopitarna Sevnica	1	člana
— KZ Zasavje Sevnica	1	člana
— Trgovsko podjetje Sevnica	1	člana
— Gostinsko podjetje Sevnica 6. Krajevne skupnosti:	1	člana
— Sevnica	1	člana
— Krmelj	1	člana
— Boštanj	1	žlana
2.	člen
Naloge iniciativnega odbora so: pripraviti ustanovni zbor in statut samoupravne stanovanjske skupnosti in sodelovati pri pripravi občinskih predpisov s področja stanovanjsko komunalnega gospodarstva.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem objave.
St. 023-1/73-3
Sevnica, dne 15. marca 1973.
'	Predsednik
skupščine občine Sevnica Marjan Gabrič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 191.
Svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 149. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št, 13-154/70) na seji dne 21. marca 1973 sprejel

SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice
I
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice.
II
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 702/72 ter je na vpogled v uradnih dneh v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice.
III
K osnutku.lahko v času razgrnitve poda pripombe in predloge vsak občan ter zainteresirana ali druga delovna organizacija.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter na razglasni deski krajevne skupnosti Slovenske Konjice.
St. 350-6/73-3
Slovenske Konjice, dne 21. marca 1973.
Nadomestuje
predsednika sveta za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice
Janez Poličar, dipl. inž. 1. r.
192.
Svet za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. in 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) in 149. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni vestnik Celje, št. 13-154/70) na seji dne 21. marca 1973 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stanovanjske cone IV. Nova Dobrava — Zreče
I
Na javni vpogled se za 30 dni od dneva objave tega sklepa razgrne osnutek zazidalnega načrta stanovanjske cone IV. Nova Dobrava — Zreče.
II
Osnutek zazidalnega načrta je izdelal zavod za napredek gospodarstva v Celju pod št. 14/73 ter je na vpogled v uradnih dneh v prostorih oddelka za gospodarstvo in finance občine Slovenske Konjice.
III
K osnutku lahko v času razgrnitve, poda pripombe in predloge vsak občan ter zainteresirana ali druga delovna organizacija.	\
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS ter na razglasni deski krajevne skupnosti Zreče.
St. 350-7/73-3
Slovenske Konjice, dne 21. marca 1973.
Nadomestuje
predsednika sveta za komunalne zadeve in urbanizem skupščine občine Slovenske Konjice
Janez Poličar, dipl. inž. 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 193.
Na podlagi 5. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in 94. člena statuta občine Vrhnika, je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1973 sprejela
ODLOK
o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na
i	območju občine Vrhnika
»
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika veljajo določbe tega odloka.
2.	člen
Stanovanjski, gospodarski in drugi objekti se smejo graditi le na stavbnem zemljišču, ki je urejeno po določbah tega odloka, v skladu z urbanističnim programom.
3.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se štejejo zemljišča, ki so v ožjem gradbenem okolišu mesta Vrhnike in naselja Borovnice, kot tudi zemljišča zunaj ožjih gradbenih okolišev, ki so po urbanističnem programu občine Vrhnika namenjena za gradnjo ali za katera je pristojni urbanistični organ izdal dovoljenje, da se sme uporabljati za gradnjo.
4.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča.
1. Priprave stavbnega zemljišča:
a)	sanacijska dela (popravljanje, nasipa vanj e, osu-šitev zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga sanacijska dela),
b)	odstranitev obstoječih objektov in naprav ter odškodnina za podrte objekte in naprave za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za preselitev opreme in materiala,
c)	zidava in nakup nadomestnih stanovanj za stanovalce podrtih zgradb,
č) izdelava zazidalnega načrta,
2.	Opremljanje stavbnega zemljišča obsega graditev, dograditev in rekonstrukcijo objektov in naprav, ki so namenjeni za kolektivno in individualno uporabo.
5.	člen
Stavbno zemljišče se šteje za urejeno:
a)	v mestu Vrhnika in naselja Borovnica (znotraj ožjega gradbenega okoliša), če so zgrajeni primarni in sekundarni objekti in naprave vodovoda, kanalizacije, cest in oskrba z električno energijo,
b)	v ostalih krajih, ki so'v mejah urbanističnega programa in je za njih po urbanističnem programu predvidena perspektivna komunalna opremljenost, pa veljaka komunalno opremljeno zemljišče tisto zemljišče, na katerem so zgrajeni primarni in sekundarni objekti in naprave za oskrbo z električno energijo in cesta.
II. UREJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
6.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča opravlja sklad stavbnega zemljišča občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: sklad).
7.	člen
Sklad izdela dolgoročni in letni načrt za urejanje stavbnega zemljišča v skladu s prograrmom gospodarskega in družbenega razvoja občine Vrhnika. Pri tem upošteva potrebe stanovanjske graditve in razpoložljiva finančna sredstva. Dolgoročni in letni načrt b urejanju stavbnega zemljišča, ki ga je potrdila občinska skupščina se mora javno objaviti.
8.	člen
Zgrajeno komunalno napravo je investitor dolžan prenesti med osnovna sredstva sklada ali organizacije, ki gospodari s takimi komunalnimi napravami. Sklad ali organizacija je dolžna prevzeti tako komunalno napravo med svoja osnovna sredstva hkrati z vsemi investitorjevimi pravicami in obveznostmi.
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za kanalizacijske naprave, ki niso v povezavi s sekundarnim kanalizacijskim omrežjem (greznice ipd.).
9.	člen
Investitor je dolžan prispevati:
a)	del stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča v ožjih gradbenih okoliših in urbaniziranih področjih za dela, navedena v 4. členu tega odloka,
b)	dejanske stroške v celoti za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča zunaj ožjega gradbenega okoliša in urbaniziranih področij (I. člen) za dela, navedena v 4. členu tega odloka.
10.	člen
Investitor, ki obnovi ali prezida obstoječi objekt, ki je že priključen na komunalne naprave, prispeva k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za novo pridobljeno uporabno površino objekta.
Če zaradi del iz prvega odstavka več ne zadostuje obstoječe komunalne naprave, je investitor dolžan prispevati delež k dejanskim stroškom samo za tiste ko-
munalne naprave, ki jih je treba dodatno zgraditi, povečati ali modernizirati.
11.	člen
Investitorjev delež k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
12.	člen
Manjkajoči del stroškov iz točke a) 9. člena za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, pridobi sklad iz virov — sredstev navedenih v odloku o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč.
13.	člen
O investitorjevem deležu po določbah tega odloka se sklene pismena pogodba. Pogodba mora vsebovati opis del, ki jih bo opravil sklad, predračun stroškov, rok za začetek in dokončanje teh del, višino investitorjevega deleža k stroškom za ta dela in način plačila deleža.
Pogodba po prejšnjem odstavku se mora predložiti v podpis investitorju takoj, po uspelem natečaju, investitor jo mora podpisano vrniti skladu v 7 dneh.
Ce investitor v roku iz 2. odstavka tega člena ne vrne podpisane pogodbe skladu, se šteje, da odstopa od na natečaju pridobljenega stavbnega zemljišča.
14.	člen
Pristojni organ skupščine občine Vrhnika ne sme izdati lokacijskega dovoljenja, če investitor svojemu zahtevku ne priloži pogodbe iz 13. člena tega odloka.
III.	ODDAJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA DRUŽBENE LASTNINE V UPORABO
15.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se oddaja v uporabo družbenim in civilnim pravnim osebam ter občanom z javnim natečajem za gradnjo objektov, ki so predvideni v urbanističnem projektu oziroma z elementi urbanističnega programa.
16.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini se lahko odda po sklepu obeh zborov neposredno brez javnega natečaja:
a)	z« graditev vojaških objektov, javnih cest, železnic, elektroenergetskih naprav, PTT naprav in drugih komunalnih nadzemskih naprav in objektov,
b)	za graditev objektov za socialno-zdravstveno, telesno-kulturno, otroško-varstveno ali kakšno drugo javno službo, če je v sprejetem ureditvenem ali zazidalnem načrtu že določena lokacija za konkretne objekte teh javnih služb,
c)	za blokovno gradnjo stanovanj, ki se gradijo iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada,
č) za gradnjo preskrbovalnih centrov, parkirišč, garaž, industrijskih, gostinskih, trgovskih, turističnih in obrtnih objektov,
d)	za enkratno zidavo družinskih hiš za udeležence — borce NOV,
e)	za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš za trg in za skupinsko gradnjo stanovanj, jci jih gradijo delovne organizacije za potrebe svojih delavcev.
Če se odda zemljišče po določbah prejšnjih odstavkov, se z investitorjem sklene pogodba na način, kot je določeno v 1. odstavku 13. člena tega odloka.
17.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda v uporabo sklad stavbnih zemljišč občine Vrhnika.
18.	člen
Sklad objavi razpis javnega natečaja za oddajo stavbnega zemljišča v dnevnem časopisju.
Razpis javnega natečaja mora vsebovati:
1.	zazidalne in zemljiškoknjižne podatke ter izmero zemljišča,
2.	višino odškodnine za stavbno zemljišče (21. člen tega odloka) in rok za plačilo odškodnine,
3.	začetni-izklicni investitorjev delež k delu ali dejanskim stroškom za pripravo in opremljanje tega zemljišča ter rok in način plačila deleža,
4.	rok za začetek in dokončanje gradnje,
5.	višino varščine, rok za položitev in način vrnitve varščine,
6.	kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in sheme komunalnih naprav),
7.	v izjemnih primerih gradnje investicijsko tehnične dokumentacije za objekt.
19.	člen
Najugodnejšemu ponudniku odda stavbno zemljišče v uporabo sklad z odločbo o oddaji stavbnega zemljišča.
Odločba iz prejšnjega odstavka se mora vročiti vsem udeležencem javnega natečaja najkasneje 10 dni po tem, ko je bil javni natečaj opravljen.
20.	člen
Udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je bil oškodovan v svojih pravicah zaradi kršitve pravil postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker je bilo dodeljeno stavbno zemljišče ponudniku, katerega ponudba je manj ugodna, se lahko v 15 dneh po prejemu odločbe o oddaji stavbnega zemljišča pritoži na republiški upravni organ, ki je pristojen za komunalno gospodarstvo.
21.	člen
Komur da občina ali sklad v uporabo stavbno zemljišče, ki mora za to plačati odškodnino v višini, kot je določeno v 43. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72).
pa se upošteva prednostna pravica (40. člen zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč). Za pridobitev dovoljenja za graditev bo moral za pripravo in opremo stavbnega zemljišča skleniti pogodbo s skladom in plačati pogodbeni prispevek ter gradnjo pričeti najkasneje v treh letih po sklenitvi pogodbe.
Predpisi o javnem natečaju prav tako ne veljajo za zemljišča v zasebni lastnini, ki so jih pridobili individualni gradbeni interesenti. Za pridobitev lokacijskega dovoljenja bodo morali skleniti pogodbo za pripravo in opremo stavbnega zemljišča s skladom.
23.	člen
Če se za gradnjo pojavi interesent, udeleženec NOV — borec, ima pravico do olajšave pri plačilu prispevka za uporabo in komunalno opremljanje stavbnega zemljišča oziroma pravico do olajšave pri plačilu prispevka za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča, če zida na lastnem zemljišču. Prispevek za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča bo v takih primerih plačan skladu iz sredstev proračuna občine Vrhnika.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Pogodbe o vplačilu prispevka za ureditev in opremo stavbnega zemljišča, ki so bile sklenjene po do sedaj veljavnih predpisih, ostanejo še naprej v veljavi.
25.	člen
Če se zgradi v naselju sekundarno vodovodno omrežje, se morajo obstoječi objekti obvezno priključiti na to omrežje.
26.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973.
27.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 14/66, 32/68 in 43/72).
St. 3/1-010-04/73
Vrhnika, dne 27. februarja 1973.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r.
. IV. POSEBNE DOLOČBE
22.	člen
Če se na nacionaliziranem zemljišču pojavi interesent za gradnjo bivši lastnik nacionaliziranega zemljišča, zanj ne veljajo predpisi o javnem natečaju, pač
SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV MURSKA SOBOTA
194.
Na podlagi 5. točke 113. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 7. točke sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 26. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1972
f
I
Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za leto 1972, ki izkazuje 65.432,651,25 din čistih dohodkov in prav toliko izdatkov.
II
Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij.
III
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 06/1-84/73
Murska Sobota, dne 26. februarja 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota
Predsednik
Tine Ošlaj 1. r.
195.
Na podlagi 5. točke 72. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in 7. točke sklepa o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 55/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota na svojem zasedanju dne 26. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o zaKijučnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972
I
Sprejme se zaključni račun sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972, ki izkazuje
18.203.599,46 din čistih dohodkov in 19.786.599,98 din izdatkov s presežkom izdatkov nad dohodki 1.583.000,52 dinarjev.	•
II
Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 1.583.000,52 din se pokriva iz rednih dohodkov v letu 1973.
III
Zaključni račun se predloži pristojnim organom v skladu z določbami zakona o knjigovodstvu delovnih organizacij.
IV
Ta sklep začne veljati takoj.
St. 06/1-85/73
Murska Sobota, dne 26. februarja 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota
Predsednik Štefan Sanibt 1. r.
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVA GORICA
196.
Na podlagi 161. in 5. točke 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na svoji seji dne 27. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica za leto 1972
1
Sprejme se zaključni račun sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica za leto 1972, ki izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov
—	sredstva obvezne rezerve
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
—	presežek izdatkov nad dohodki
96.407.054,20
2.410.176,35
93.996.887.85
98.123.461.85 4.126.584,00
2
Del presežka izdatkov nad dohodki se krije iz preostalih sredstev posebnega prispevka v višini 243.841,60 din, ki je bil predpisan za kritje poslovne izgube za leto 1971.
Preostali del izgube v višini 3.882.742,40 din se bo kril po določilih 4. odstavka 71. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva s predpisom posebnega prispevka.
3
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS.
St. 06-94/1873
Nova Gorica, dne 27. februarja 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nov? Gorica
Podpredsednik Slavan Krhne 1. r.
197.
Na podlagi 6. točke 168. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica na seji dne 27. februarja 1973 sprejela
SKLEP
- delnem kritju primanjkljaja za leto 1972 v skladu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
1
Primanjkljaj po zaključnem računu za leto 1972 v višini 4.126.584,00 din se deloma pokrije iz preostalih sredstev posebnega prispevka, ki je bil predpisan za kritje primanjkljaja iz leta 1971, ki znašajo 243.841,60
dinarjev.
2
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-94/73
Nova Gorica, dne 27. februarja 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica
Podpredsednik
Slavan Krhne 1. r.
198.
Na podlagi 5. točke 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica na 8. zasedanju dne 26. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada zdravstvenega
zavarovanja kmetov Nova Gorica za leto 1972
1
Sprejme in potrdi se zaključni račun sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov za leto 1972, ki izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov
—	izločitev v obvezno rezervo
—	čistih dohodkov
—	skupnih izdatkov
—	presežek izdatkov
2
Presežek izdatkov nad dohodki se deloma pokriva iz oblikovane obvezne rezerve letar 1971 in 197?~ kot določa posebni sklep. Ostanek nepokritega primanjkljaja se deloma pokrije iz sredstev pobranega Zveznega prispevka (Uradni list SRS, št. 19-118/71), ki ga odstopijo skladu občine, deloma pa s posebnim prispevkom, ki ga predpiše pristojna skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.
3
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-95/73
Nova Gorica, dne 26. februarja 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
>	Predsednik
Franc Berce 1. r.
199.
Na podlagi 6. točke 80. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica (Uradni list SRS, št. 46-469/70) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica na 8. zasedanju dne 26. februarja 1973 sprejela
SKLEP
o delnem kritju primanjkljaja za leto 1972 v skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
1
Primanjkljaj po zaključnem računu za leto 1972 v višini 1.590.941,40 din se deloma pokrije iz sredstev obvezne rezerve oblikovane v letu 1971 in 1972, katera znaša skupno 281.561,30 din.
2
Ta sklep velja takoj in se ga objavi v Uradnem listu SRS.
St. 06-95/73
Nova Gorica, dne 26. februarja 1973.
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica
Predsednik Franc Berce 1. r.
7.580.653,65
151.613,05
7.429.040,60
9.010.982,00
1.590.941,40
SKUPNOST ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV IN KMETOV NOVO MESTO
200,
Na podlagi 4. odstavka 71. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70) in 141. člena' statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53-1128/72) je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973 sprejela
SKLEP
o posebnem prispevku za zdravstveno zavarovanje
1
Nekriti primanjkljaj skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na dan 31. 12. 1972. leta, ki znaša 5.764.759,41 din, se krije s posebnim prispevkom.
2
Stopnja posebnega prispevka iz 1. točke tega sklepa znaša 0,60 ‘Vo od kosmatih osebnih dohodkov.
3
Poseben prispevek odvajajo:
1.	organizacije združenega dela in druge delovne organizacije za delavce, ki so pri njih zaposleni — iz svojega dohodka;
2.	zasebni delodajalci za zavarovance, ki so pri njih zaposleni — iz svojih sredstev;
3.	osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost — iz svojih sredstev.
4
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. IV. 1973 do 31. XII. 1973.
St. 400-17/73
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
201.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca
o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev znaša 7,40'Vo od kosmatih osebnih dohodkov.
2
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo znaša 1,50 Vo od kosmatih osebnih dohodkov.
3
Prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov znaša:
—	32 Vo od katastrskega dohodka od negozdnih površin ter od osebnega dohodka iz gozda in drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva, ki jih ugotovi davčna uprava in
—	100 din letno na člana zavarovančevega gospodinjstva, pri tem pa se upošteva, da zavarovana oseba, ki med letom pridobi ali izgubi lastnosti zavarovane osebe, prične ali, preneha plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje v zadevnem trimesečju.
4
Osebe, ki se ukvarjajo s samostojno poklicno dejavnostjo, plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 10,89'Vo od osnov, ki so določene s posebnim sklepom ter prispevek za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo po stopnji 2,21 %> oziroma po preračunani neto stopnji.
5
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje upokojencev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja znaša 9,(25'Vo od izplačanih pokojnin, oskrbnin oziroma invalidnin.
6
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje oseb, ki so začasno izven delovnega razmerja znaša 9,25 Vo od povprečnega osebnega dohodka, ki je osnova za odmero denarnega nadomestila.
7
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Ko se zaćne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrećo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 51-1027/71) ter sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o stopnjah prispevka za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 9-116/72).
St. 420-65/73
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
.	Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
202.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973
SKLEP
o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo
1
Za zavarovance iz 6. in 7. točke 14. člena zakona. o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: zakon) se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje V tnesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
—	za osebe na prostovoljni praksi (volonter-
ji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo Polni delovni čas (6. točka prvega odstavka 14. čleha zakona)	102
—	za učence v gospodarstvu in učence poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi Praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali zasebnem delodajalcu (7. točka prvega odstavka
14. člena zakona)	30
—	za zavarovance iz prejšnjega odstavka se
'ioloči prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za .obolenje za poklicno boleznijo	6
2
Za osebe iz 29. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje v mesečnih pavšalnih zne-skih, in sicer: .
—	za uživalce stalnih priznavalnin oziroma
stalnih družbenih pomoči, ki jim jih dodeli družbenopolitična skupnost, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na drugi podlagi ali po drugih predpisih (1. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	96
—	za osebe na prostovoljni praksi (volonter-
ji), ki ne dobivajo osebnega dohodka, če delajo najmanj polovico polnega delovnega časa (2. točka prvega odstavka 2,9. člena zakona)'	66
—	za otroke, ki jih je zavarovanec vzel k sebi
in jih preživlja: vnuke, brate, sestre in druge k sebi vzete otrok (4. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	30
—	za osebe na šolanju, strokovni izpopolnitvi
ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta (5. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	102
—	za osebe, ki jih pošlje organizacija pred
sklenitvijo delovnega razmerja kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo (6. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	102
—	za osebe, ki se udeležujejo mladinskih de-
lovnih akcij ali organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj šest ur na dan (7. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	36
—	za osebe, ki se pri opravljanju dolžnosti po
predpisih o varstvu pred požarom ali kot pripadniki gasilskih enot med strokovnim izobraževanjem ali izpopolnitvijo poškodujejo ali zaradi te dejavnosti ali v zvezi s to dejavnostjo zbolijo (8. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	36
—	za osebe, ki kot pripadniki teritorialnih
enot pri izvajanju nalog teritorialne enote ali kot pripadniki civilne zaščite zaradi te dejavnosti oziroma v zyezi z njo zbolijo (9J točka prvega odstavka 29. člena zakona)	36
—	za osebe, ki so na pred vojaškem pouku
— taborjenju (10. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	18
—	za uživalce invalidnine po predpisih o invalidskem zavarovanju, ki niso na kakšni drugi podlagi zavarovani za vse zavarovane primere
(11. točka prvega odstavka 29. člena zakona)	24
—	za babice, ki prejemajo preživnino na pod-
lagi zakona o preživninah babicam (Uradni list SRS, št. 14/64)	96
—	za tujce, ki se na območju skupnosti šolajo ali strokovno izpopolnjujejo (Uradni list SRS,
št. 28/71)	102
3
Za osebe iz 30. člena zakona se določijo prispevki za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo v dnevnih pavšalnih zneskih, in sicer:
—	za osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje (1. točka prvega odstavka 30. člena zakona) 1,70
—	za učence strokovnih šol in gimnazij ter
študente višjih in visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom (2. točka prvega odstavka 30. člena zakona)	0,50
—	za pripadnike teritorialnih enot in civilne zaščite, ki se poškodujejo pri izvajanju nalog teritorialne enote oziroma civilne zaščite (3. točka
30. člena zakona)	0,50
—	za osebe, ki so na pouku v oddelkih pred-
vojaške vzgoje (4. točka 30. člena zakona)	0,50
—	za osebe, ki se udeležujejo organiziranih
javnih del ali mladinskih delovnih akcij, če jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo na kakšni drugi podlagi (5. točka 30.	člena zakona)	0,50
—	za osebe, ki pretrpijo poškodbo na določenih javnih akcijah, ali pri opravljanju določenih javnih funkcij ali dolžnosti, če so po predpisih o invalidskem zavarovanju med tako aktivnostjo zavarovane za invalidnost kot posledico nesreče
pri delu (6. točka 30. člena zakona)	0,50
Prispevki iz te točke sklepa se plačujejo za dneve, za katere obstajajo okoliščine, da so te osebe zavarovane.
4
Za osebe iz tretjega in četrtega odstavka 15. člena zakona, ki morajo zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo na območju skupnosti, če ni z njihovim zdravstvenim zavarovanjem v tujini tudi njim zagotovljeno zdravstveno varstvo na območju skupnosti, se določi prispevek v mesečnem pavšalnem znesku 96 din.
5
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Uradni list SRS, št. 51-1028/71).
St. 420-58/73
■ Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
203.
Na podlagi 68. in 70. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) in 141. člena statuta, skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na svoji seji dne 28. marca 1973
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini
1
t
Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje pri jugoslovanskih državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah ali v gospodinjstvih zavarovancev, zaposlenih pri teh organih in organizacijah oziroma v gospodinjstvih jugoslovanskih državljanov, zaposlenih pri mednarodnih organizacijah oziroma delodajalcih — po posebnem sporazumu, mednarodnih in drugih organizacijah — po mednarodni pogodbi ter tujem delodajalcu (1, in 2. odst. 15. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva) se določi kot osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje povprečni mesečni znesek osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec dosegel po zaključnem računu za preteklo leto na delovnem mestu, na katerem je bil zaposlen, preden se je zaposlil v tujini.
2
Za zavarovance, ki so stopili v tujini v delovno razmerje, prej pa niso bili zaposleni, se določijo naslednje osnove za obračunavanje prispevka:
S	din
—	za osebe z visoko strokovno izobrazbo 4.750
—	za visoko kvalificirane delavce in osebe
z višjo strokovno izobrazbo	3.400
—	za kvalificirane delavce in osebe s
srednjo strokovno izobrazbo	2.700
—	za priučene delavce in osebe z nižjo
strokovno izobrazbo	2.150
—	za nekvalificirane delavce in osebe brez
strokovne izobrazbe	1.750
Zneski osnov iz 1. in 2. točke tega sklepa se letno valorizirajo s količnikom porasta povprečnih mesečnih osebnih dohodkov zaposlenih na območju skupnosti.
3
Za zavarovance iz 1. točke tega sklepa veljajo osnove iz 2. točke, če so imeli povprečni čisti osebni dohodek nižji od teh osnov.
4
Za zavarovance, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini ali so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se tam učijo oziroma
so na praksi, se določi kot osnova za obračunavanje akontacije na prispevek, povprečni mesečni osebni dohodek, ki so ga imeli na delovnem mestu v tej organizaciji v letu pred letom, v katerem so odšli v tujino, oziroma v letu, v katerem so odšli v tujino če v predhodnem letu niso bili zaposleni v tej organizaciji. Prispevek se dokončno obračuna tako, da se osnova pomnoži z indeksom povečanja osebnih dohodkov na zaposlenega delavca v obračunskem letu v tej organizaciji. Podlaga za obračunavanje akontacije na prispevek v naslednjem letu je dejanska osnova za predhodno leto.
Za zavarovance, ki jih je poslala delovna organizacija v tujino, osebni dohodek pa jim je določen s splošnim aktom delovne organizacije tudi za čas dela v tujini, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka tako določen osebni dohodek. Osnova pa ne more biti nižja kot je določena v 2. točki tega sklepa.
5
Prispevek za zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 1., 2. in 4. točke tega sklepa se plačuje po stopnji 10,89 Vo oziroma po preračunani neto stopnji.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za poklicno boleznijo za zavarovance iz 1., 2. in 4. točke tega sklepa znaša 2,21 Vo.
6
Poleg prispevka iz 5. točke tega sklepa se za zavarovance iz 1., 2. in 4. točke določi še prispevek za višje stroške zdravstvenega varstva v tujini, ki znaša 15 Vo od osnov določenih v tem sklepu. Prispevek se plačuje v valuti, v kateri so zavarovancem izplačani oziroma v kateri so prejeli osebne dohodke.
Izjemoma obračunavajo in plačujejo delovne organizacije, ki dobivajo devizna sredstva po posebnem Predpisu za neblagovna in blagovna plačila, prispevek iz prejšnjega odstavka v dinarjih.
Za zavarovance, zaposlene v državah, s katerimi se plačilo opravlja na podlagi klirinške pogodbe, lahko delovne organizacije obračunavajo in plačujejo prispevek iz 1. odstavka te točke v dinarjih.
»
7
Ce se delovna ali druga organizacija iz 4. točke tega sklepa zaveže, da bo sama nosila stroške zdravstvenega varstva svojih delavcev, ki delajo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi v državi, s katero Socialistična federativna republika Jugoslavija nima sklenjene konvencije o socialnem zavarovanju ne plačuje prispevka iz 6. točke za takšne zavarovance.
Delovna organizacija, ki prevzame obveznost iz 1. odstavka mora o tem obvestiti zavod, ki izvaja zdravstveno zavarovanje, in sicer pred začetkom dela v tu-■itni. Za delovno organizacijo, ki med izvajanjem del v tujini prevzame omenjeno obveznost začne teči obveznost od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je bil zavod, ki izvaja zdravstveno zavarovanje obveščen o prevzemu obveznosti.
Prevzeta obveznost traja najmanj 1 leto in velja do preklica pri zavodu, k{ izvaja zdravstveno zavarovanje.
8
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o osnovah in stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Uradni list SRS, št. 45-513/70 in št. 41-844/71 ter št. 51-1030/71).
9
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
St. 420-66/73
Novo mesto, dne 28. .marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik Ciril Jarnovič 1. r.
204.
Na podlagi 68. in 93. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva
1
Prispevek za zdravstveno zavarovanje za osebe iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) se plačuje y pavšalnih zneskih in v odstotku od katastrskega dohodka, in sicer:
1.	tisti, ki je obremenjen s preužitkom za:
. preužitkarje in njihove zakonce, ki jim je kmečki preužitek glavni vir za preživljanje in niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem — 48 din mesečno
2.	občine oziroma organizacije, ki so priznale preživnino za:
uživalce stalnih preživnin in njihovim družinskim članom — 48 din mesečno na osebo
3.	lastnik zemljišča: za člane svoje družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kot z edinim ali glavnim poklicem, niso pa z njim v delovnem razmerju in po 20. členu zakona ne spadajo med njegove družinske člane — letno 80 din na osebo in 30 Vo od katastrskega dohodka od negozdnih površin ter od osebnega dohodka iz gozda.
2
Prispevek iz 1. točke sklepa plačujejo zavezanci trimesečno skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za osebe iz .31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 51-1031/71).
St. 420-62/73
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik
Ciril Jarnovič 1. r.
205.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973
SKLEP
o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu
1
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev za čas, ko so na neplačanem dopustu oziroma so drugače odsotni z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka znaša 9,25 °/o od neto osebnega dohodka.
2
Osnova za obračunavanje prispevka za zdravstveno zavarovanje je neto mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu
(Uradni list SRS, št. 51-1029/71) in sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Uradni list SRS, št. 9-117/72).
St. 430-64/73
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik
• Ciril Jarnovič 1. r.
206.
Na podlagi 68. in 90. člena zakopa o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26-147/70) ter 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973
SKLEP
o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje za čas, ko je obrtnik ali gostinec začasno zapri obrtno delavnico ali gostilno po 48. členu statuta
/ I
Stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje obrtnika ali gostinca za čas podaljšanega zavarovanja, ko je obrtna delavnica ali gostilna začasno zaprta po pogojih 48. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka znaša 9,25 Vo od osnov, ki so določene s posebnim sklepom.
II
Osnova za obračunavanje tega prispevka je enaka osnovi, po kateri je obrtnik ali gostinec plačeval prispevek za zdravstveno zavarovanje preden je- začasno zaprl obrtno delavnico ali gostilno.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
St. 430-77/73
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupndsti
zdravstvenega zavarovanja delavcev In kmetov Novo mesto
Predsednik
Ciril Jarnovič 1. r.
207.
Na podlagi 68. in 90. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, St. 26-147/70) ter 141. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto (Uradni list SRS, št. 53/72) je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto na seji dne 28. marca 1973
#
POPRAVEK
V sklepu o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1972 (Uradni list SRS, št. 10-84/73 z dne 21. III. 1973) se v II. točki namesto količnika 410,6 v letu 1964 ta količnik pravilno glasi 410,0; v letu 1965 pa se namesto količnika 310,0 ta količnik pravilno glasi 310,6.
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov ža občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih' opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov
1
Delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci, ki zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja zavarovanca - kmeta, zavarovanega v zdravstvenem zavarovanju kmetov so dolžne plačevati prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, in sicer:
—	1 u/n od izplačanega kosmatega zaslužka, pri tem pa se ne odšteje v zaslužku všteto povračilo za lastna delovna sredstva;
—	2 °/o od izplačanega kosmatega zaslužka, če gre za občasno delo samo z ročnim orodjem.
2
Prispevek iz prejšnje točke se nakazuje na žiro račun skupnosti ob izplačilu zaslužkov.
3
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Ko se začne uporabljati ta sklep, neha veljati sklep skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto o določitvi prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci °d zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe, zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 51-1032/71).
St. 430-63/73
Novo mesto, dne 28. marca 1973.
Skupščina skupnosti
zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov Novo mesto
Predsednik
Ciril Jarnovlč 1. r.
•j
VSEBINA:
Stran
86.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uspo-
sabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju	359
87.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	360
88.	Odredba o izjemnem dovoljenju za blagovni promet
s semensko koruzo v letu 1973	360
PHEDPISI OBČINSKIH SKUPSCIN:
170.	Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže
goveje, telečje in svinjsko meso ter za drobovino in perutnino (Ljubljana)	361
171.	Sklep o skladnosti izvedbene dokumentacije za ob-
močji »A« vzhodni del in ►►B« zahodni del s sprejeto zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka MS-11 Zalog (Ljubljana)	362
172.	Statut sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobra-
valni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov (Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana)	362
173.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Brežice)	365
174.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku na promet proizvodov in storitev v občini Brežice	368
175.	Odlok o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok
v letu 1973 (Brežice)	368
176.	Odlok o postopku in načinu prvih volitev članov
upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice	369
177.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgrad-
njo in obnovo zgradb osnovnega in posebnega šolstva, otroškega varstva ter za izgradnjo Zdravstvenega doma v Brežicah	%	370
178.	Sklep o razpisu prvili volitev v upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Brežice	371
179.	Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta za počitniško
naselje Sobcnja vas (Brežice)	371
180.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Grosuplje, ki so bile dne
16. marca 1973	371
181.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnih	načrtov (Litija) 372
182.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Ljubljana Vič-Ru'dnik)	372
183.	Odlok o stopnjah prispevka za dnevno varstvo otrok
(Ljubljana Vič-Rudnik)	376
184.	Odlok o davkih občanov (Sevnica)	377
185.	Odlok o stopnji občinskega prispevka za izobraževanje in vzgojo v občini Sevnica za leto 1973	382
186.	Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah
prispevka za financiranje dnevnega varstva otrok v občini Sevnica Iz leta 1972	38*
187.	Odlok o odpravi sklada za financiranje gradnje stanovanj za udeležence NOV občine Sevnica	382
Stran
188.	Odlok o organizaciji civilne zaščite občine Sevnica	383
189.	Odlok o potrditvi načrta ukrepov in služb civilne
zaščite občine Sevnica	384
190.	Sklep o izvolitvi članov iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti Sevnica	384
191.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice (Slovenske Konjice)	384
192.	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta stano-
vanjske cone IV. Nova Dobrava—Zreče (Slovenske Konjice)	385
193.	Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na
območju občine Vrhnika	385
' SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA:
194.	Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja	delavcev za leto 1972 (Murska Sobota)	388
195.	Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja	kmetov	za leto 1972 (Murska Sobota)	388
196.	Sklep o zaključnem računu sklada skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica za leto 1972	388
197.	Sklep o delnem kritju primanjkljaja za leto 1972 v
skladu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Nova Gorica	389
198.	Sklep o zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja	kmetov	Nova Gorica za leto 1972	389
199.	Sklep o delnem kritju primanjkljaja za leto 1972 v
skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Nova Gorica	389
Stran
200.	Sklep o posebnem prispevku za zdravstveno zavarovanje (Novo mesto)	390
201.	Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Novo mesto) 390
202.	Sklep o pavšalnih zneskih prispevkov za zdravstveno
zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo (Novo mesto)	391
203.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevkov za zdrav-
stveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni ali so na strokovnem izpopolnjevanju v tujini (Novo mesto)	392
204.	Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za
osebe iz 31. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju In o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Novo mesto)	393
205.	Sklep o stopnji prispevku za zdravstveno zavarovanje
za čas, ko so zaposleni delavci na neplačanem dopustu (Novo mesto)	394
206.	Sklep o stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje
za čas, ko Je obrtnik ali gostinec začasno zaprl obrtno delavnico ali gostilno po 48. členu statuta (Novo mesto)	394
207 Sklep o določanju prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki ga plačujejo delovne in druge organizacije in zasebni delodajalci od zaslužkov za občasna dela zunaj delovnega razmerja, ki jih opravljajo osebe zavarovane v zdravstvenem zavarovanju kmetov (Novo mesto)	395
— Popravek sklepa o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov 1/ prejšnjih let na raven osebnih dohodkov v letu 1972	395
I
\
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Blber — Tiska tiskarna .Toneta TomSlča«, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1973 110 din - Reklamacije se upoštevaje le mesec dn) po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselove 11. ooStm predal S79/VU - Telefon: direktor, uredništvo, uprava m knjigovodstvo: 20 701. prodaja, orekllc! Ih naročnine 23 579 - 21 ro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenlu sekretariata za Informacije v IzvrSnem svetu Skupščine SR Slovenije. St. 421-1/72


/
\





k
1 %

,







.

URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11
Razglasni del z dne 28.
marca 1973
LETO XXX
Razglasi in objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
St, P 74/A-21/68	1427 a
Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-2168 z dne 21. XII. 1972 je bila postavljena za stalnega sodnega tolmača za Italijanski jezik za območje SR Slovenije Zlatka G o 1 m a j e r, Maribor, Dvoržakova 8/III.
Odločba se objavlja na podlagi 9. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. XII, 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68.
Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo
usluge; prevozništvo; vskladiščenje tujega materiala; gradbene usluge.
Upravnik: Alojz Gazvoda.
Pooblaščenci za podpisovanje: Alojz Gazvoda, upravnik, ki podpisuje samostojno vse akte in pogodbe v okviru zakona o poslovanju gospodarskih enot kazensko poboljševalnih zavodov in Bogomir Mladič, računovodja, ki skupaj z upravnikom podpisuje vse listine finančnega značaja. Ustanovitelja: republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo Ljubljana z odločbo, št. P 023-1/72 z dne 13. II. 1973.
Maribor, 23. februarja 1973.
Rg 633/1-9	280
Spremembe
tikrožna gospodarska sodtSća razglašajo
»Studio« Izola in Potniški promet in turizem, Koper se izbriše, da samostojna organizacia — pravna oseba sklepa pogodbe v okviru predmeta poslovanja v imenu in za račun podjetja ter vpiše, da sklepa vse pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Koper, 28. februarja 1973.
Rg Ib 26/123	384
»Slavnik«, Koper.
Pri samostojni organizaciji-pravni osebi »Kemoteks«, kemični čistilnici in pralnici, Koper se izbriše dosedanji računovodja Rugelj Branko in vpiše Matelič Zlato, računoodja.
Koper, 6. marca 1973.
Rg Ib 26/124	385
Register podjetij in obrlov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča ra/.BlaSato
Proizvodno podjetje -Kozjak«, "aribor gospodarska enota Zaporov Maribor in OKPD Maribor), Mari-“°r (Vošnjakova 16).
Poslovni predmet: kovinska prede-lava; galvanska zaščita: proizvodnja živinoreje in živinorejskih oroizvo-nov; proizvodnja poljščin: proizvodi hmelja; gozdni proizvodi; delovne
Stanovanjsko komunalno podjetje Slov. Konjice.
Izbriše se dosedanji direktor Maks Padežnik in vpiše Jože Baraga, direktor podjetja.
Celje. 8. marca 1973.
Rg VIII 44/8	359
Obrtno podjetje »Kreator«, Celje.
Izbrišeta se pooblaščena podpisnika podjetja in sicer- Silva Arzenšek, predsednica delovne skupnosti in Nežika Horvat, knjigovodkinja.
Vpiše se nov pooblaščeni podpisnik podjetja: Franc Zore, računovodja.
Celje, 13. marca 1973.
Rg IV 92/13	367
»Slavnik«, Koper.
Pri samostojnih organizacijah — pravnih osebah Projektivni biro

V sodelovanju s skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bo CZ Uradni list SRS v začetku aprila izdal brošuro
STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN DRUGI PREDPISI S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA s pojasnili
sprejemamo prednaročila
ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379/VII
Pri restavraciji -Pošta«, Litija se vpiše obrat Jerebov hram, Litija, Jerebova 1, ki toči alkoholne in brezalkoholne pijače ter streže s toplimi in mrzlimi jedili, prodaja tobačne izdelke in razglednice. Poslovodja je Seručar Ivan. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS dne 16. IX. 1969.
Ljubljana, 16. februarja 1973.
Rg I 148/14	325
Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Maribor.
Vpišeta se organizaciji združenega dela:
prodajalna št. 93, Maribor, Šentiljska 150, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: zelenjava, sadje in njihovi izdelki; živila in gospodinjske potrebščine; mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivp: meso in mesni izdelki: od tega (sveže meso in perutnina v originalni embalaži, tj. samo predpakirano), mesni izdelki, suho meso in potrebščine; živina in krma, od tega: krmna moka, industrijska krma in stranski proizvodi, otrobi in odpadki; semensko blago, od tega: semena zelenjadnic. ptičja krma, semena cvetlic in čebuljčki, semena krmnih rastlin; toaletno in pralno milo, pralni praški, toaletni in ovojni papir in ostala čistilna sredstva. Po-slovodkinja je Silva Lovec. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v Okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj:	trgovsko
podjetje »Povrtnina«, Maribor s sklepom DS z dne 11. X. 1972. Nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna št. 92 Cvetkove!, p. Podgorci, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: zelenjava, sadje in njihovi izdelki; živila in gospodinjske potrebščine; izdelki s sladkor-
jem in kakaom; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, ter prodaja le-do izdelkov iz hladilnikov; žito in mlevski izdelki, od tega:	moka,
zdrob, ječmena, prosena in ajdova kaša, ovseni kosmiči v originalnih zavitkih; alkoholne in brezalkoholne pijače v steklenicah; meso in mesni izdelki, od tega: mesni izdelki, pakirano sveže meso in perutnina, suho meso, konzerve vseh vrst; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; živina in krma, od tega: krmna moka, industrijska krma in stranski proizvodi, otrobi in odpadki; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, od tega: gume za prevozna sredstva in razni drobni predmeti iz gume, kavčuka in plastičnih mas; železnina in kovinsko blago, od tega: žični proizvodi in kuhinjske ter hišne potrebščine; sanitetni material, od tega: damski vložki in toaletni papir; šolske potrebščine; semensko blago, od tega: semena zelenjadnic, ptičja krma, semena cvetlic in Čebulj čki, semena krmnih rastlin, semena industrijskih rastlin; odkup jajc od individualnih proizvajalcev; delikatese, od tega: gobe suhe, olive v originalnih steklenicah, konzervirano in suho meso, industrijski mesni izdelki (salama in klobase), suha salama, suha slanina, vse vrste mesnih in ribjih konzerv; industrijske rastline, od tega: oljnice (kikiriki), v originalnih zavitkih: toaletno in pralno milo, vse vrste pralnih praškov, toaletni in ovojni papir in ostala čistilna sredstva; mešano industrijsko blago, od tega: tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; kmetijsko orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin (brez kmetijskih strojev), kolomaz, žarnice, parfumerija in kozmetično blago; stranska dejavnost delikatese, od tega: pripravljanje sendvičev, opravljanje bife storitev (točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač na malo, kuhanje črnih kav, čaja kuhanje kav in čajev z ekspresnim kuhalnikom, kuhanje kranjskih klobas in hrenovk itd.). Poslovodja je Vladimira Kova-čec. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in poslovodja, vendar ta le v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Povrtnina-, Maribor s sklepom DS z dne 8. IX. 1072. Nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
Izbrišejo se dosedanji poslovodje in vpišejo novi:
pri prodajalni št. 9 v Žerjavu se izbriše Rozalija Slepmik in vpiše Vera Miklavžina-,
pri prodajalni št. 15 v Mariboru, Koroška cesta, se izbriše Pavla To-maševič in vpiše Cecilija Kajzers-berger;
pri prodajalni št. 66 v Oplotnici se izbriše Rozalija Makovšek in vpiše Zlatka Makovšek;
pri prodajalni št. 75 v Gerečji vasi se izbriše Marija Zuran in vpiše Ivanka Sagadin.
Maribor, 24. januarja 1973.
Rg 173/1-364	158
Veletrgovina »Verna-, Maribor.
Pri prodajalni »Verna« št. 22 v Spodnji Kungoti, Rošpoh 144, se izbriše dosedanja poslovodkinja Marica Kronovšek in vpiše nova poslovodkinja Angela Holer.
Maribor, 14. februarja 1973.
, Rg 62/1-394	265
Posebna	osnovna šola,	Slovenska
Bistrica.
Izbriše	se Slavko Kleindienst,
ravnatelj in vpiše Milica Klokočovnik, socialna delavka, kot v. d. ravnatelja, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda.
Maribor, 21 februarja 1973.
Rg 409/1-6	276
Izbrisi
»krožna gospodarska «od)4£a razglašajo
Obrtna delavnica »Kozjak«, Maribor (gospodarska enota Zaporov Maribor).
Zaradi združitve s kmetijskim gospodarstvom Rogoza, gospodarsko enoto KPD Maribor v eno gospodarsko enoto z nazivom: .proizvodno podjetje »Kozjak«, Maribor, vpisano pod Rg. št. 633/1.
Rg 514/1-6	278
Kmetijsko gospodarstvo Rogoza (gospodarska enota KPD Maribor.
Zaradi združitve z obrtno delavnico »Kozjak«, Maribor, gospodarsko enoto Zaporov Maribor v eno gospodarsko enoto z nazivom: proizvodno podjetje »Kozjak«, Maribor, vpisano pod Rg. 633/1.
Rg 466/1-10	279
Maribor, 21. februarja 1973.
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodtSCa razglašajo
Kmetijska zadruga »4. junij«, Ilirska Bistrica.
Pri poslovalnici »Oskrba«, Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 24 se razširi poslovni predmet na prodajo na drobno mesa in mesnih izdelkov. Koper, 15. septembra 1972.
Zadr Ib 3/56	1567
Register zavodov
V piši
Okrožna gospodarska sodlSCa razglašajo
Osnovna šola Grm, Novo mesto.
(Trdinova 7)
Poslovni predmet: daje občanom osnovno vzgojo in osnovno splošno izobrazbo ter jih v skladu z razvojem in potrebami družbe razvija v samostojne osebnosti socialistične skupnosti.
Ravnatelj je Miroslav Vute.
Za zavod podpisujeta: Miroslav Vute, ravnatelj. Antonija Gabrič, računovodkinja, podpisuje za finančne zadeve.
Zavod je ustanovila skupščina občine Novo mesto z odločbo št. 022-2/71-8 z dne 2. III. 1971. Dan konstituiranja: 27. VI. 1972.
Ljubljana, 2. februarja 1973.
Rgz IV 505/1	350
Spremembe
»krožna gospodarska	'a/glaSajo
Osnovna šola »Vojkove Brigade«, Spodnja Idrija.
Vpiše	se nova	pooblaščenka za
podpisovanje Likar Marija,	pomočni-
ca ravnatelja,- ki podpisuje vse listine zavoda.
Koper, 22. februarja 1973.
Rgz	20/7	372
Poklicna šola kovinarske stroke. Koper.
Firma odslej: Poklicna kovinarska in avtomehaniška šola Koper.
Rgz	90/6	388
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.
Izbriše se v. d. ravnatelja Murovec Stanko in vpiše ravnateljica Ljudmila Bezlaj Krevelj, ki zavod zastopa in zanj podpisuje v smislu žakonitih določil in statuta.
Rgz	283/2	391
Zavod za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov »Splošni servis Gorica«, Nova Gorica, t Firma odslej: Zavod za poklicno rehabililacijo in zaposlovanje invalidov »a + a«, Nova Gorica.
Poslovni predmet: poklicna rehabilitacija in zaposlovanje invalidoi/ ter za delo manj zmožnih oseb; proizvodnja artiklov za prometno signalizacijo in reklamnih ter drugih napisov in znakov.
Rgz 118/4,5	389
Koper, 28. februarja 1973.
Šolski center za kovinsko in avto-mehansko stroko, Škofja Loka.
Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Tončka Bobnar, računovodkinja. ki podpisuje vse finančne in vrednostne listine.
Pri že vpisani pooblaščenki za podpisovanje Mileni Križnar se vpiše, da podpisuje odslej vse administrativne listine.
Ljubljana, 6. februarja 1973.
Rgz II 152/6	344
Ekonomski center Jilaribor.
Izbriše se Zora Rosbaud. računovodja in vpiše Eva Senveter. računovodkinja, ki skupaj z direktorjem
zavoda podpisuje vse listine finančne narave.
Maribor, 14. februarja 1973.
Rgz 375/1-13	269
Izbrisi
UKrozna gospodarska sodišča, razglašajo Ljudska univerza Piran.
Zaradi končanega postopka likvidacije.
Koper, 22. februarja 1973.
Rgz 146/4	375
Razglasi sodišč
Oklici dedičem
O 174/73-4	2682
Dne 7. VIII. 1972, je umrl Ernest Franc Linkitz, nazadnje stan. Ljubljana, Celovška 99a. Vsi morebitni zakoniti dediči po zgoraj navedenem, se pozivajo, da v roku enega leta od te objave, se priglasijo k sodišču za dediče ali pa si postavijo poblaščen-ce, ki bi jih zastopali v zapuščinskem postopku. Kolikor v dobi enega leta ne bo nobene prijave k dedovanju, bo sodišče postopalo na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 27. februarja 1973.
O 524/72-4	2681
Kotarac Irma roj. Filo, gospodinja iz Budinec 48 je umrla 18. junija ,1972 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico razen zap. vdovca šc njeni sorojenci:	Filo Franc, Filo
Ana, Filo Mihael vsi neznanega bivališča v ZDA in Filo Marija, neznanega bivališča v Argentini. Ker sodišču ni znano njihovo prebivališče, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Kurnjek Jožef, Bu-dinci 23a. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 13. marca 1973.
Razpisi
delovnih mest
3066
Skupščina SR Slovenije razpisuje ha podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti SR Slovenile (Uradni list SRS št. 20-220/65) in '• člena zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65):
~~ prosto mesto sodnika pri okrož-hem sodišču v Celju;
— dve prosti mesti sodnikov pri °krožnem sodišču v Ljubljani;
—	prosto mesto 'predsednika pri okrožnem gospodarskem sodišču v Kopru;
—	prosto mesto sodnika pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnike, naj se priglasijo do 30. aprila 1973 komisiji skupščine SR Slovenije za volitve in imenovanja.
St.: 111-15/73
Ljubljana, dne 22. III. 1973.
Skupščina SR Slovenije
Popravek razpisa	K 2595
Popravek razpisa delovnih mest na medicinski fakulteti, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 10/73 z dne 21. 3. 1973.
Točka b) tega razpisa se pravilno glasi:
»b) za ponovne volitve za rednega profesorja za patološko fiziologijo, docenta za patološko morfologijo, višjega strokovnega sodelavca na katedri za porodništvo in ginekologijo dveh asistentov za biokemijo, asistenta za anatomijo, dveh asistentov za patološko fiziologijo, asistenta za farmakologijo, asistenta za mikrobiologijo, dveh asistentov za patološko morfologijo, dveh asistentov za der-matovenerologijo, treh asistentov za porodništvo in ginekologijo, asistenta za infekcijske bolezni, petih asistentov za interno medicino, petih asistentov za kirurgijo, asistenta za nevrologijo, dveh asistentov za onkologijo in radioterapijo, asistenta za otorinolaringologijo, dveh asistentov za psihiatrijo, asistenta za čeljustno ortopedijo, asistenta za ustne bolezni in parodontopatije. asistenta za predklinično protetike«.
Uredništvo
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih objektov
St. III-56/3-73	3099
»Soseska«, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč občine Bežigrad-Moste, Ljubljana, Crtomirova 10 razpisuje
po pooblastilu UO Sklada za nakup nezazidanih stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje in po 10. —12. čl. zakona o'urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča lUr. 1. SRS, št. 42/66 in št. 20/71)
javni natečaj	<
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo dveh garaž. Predmet natečaja je zemljišče pare. št. 803/2 v izmeri 183 m2 k. o. Slape, ki leži v stanovanjski soseski MS 6 Slape.
Natečajni pogoji:
1.	Izklicna cena zemljišča kot odškodnine za pravipo uporabe znaša 36,00 dinarjev za m-' stavbnega zemljišča, + prometni davek, ki se plača po odloku;
2.	Stroški komunalne ureditve (priprava in oprema) znašajo 31 dinarjev na m2 stavbnega zemljišča.
3.	Obveznosti iz tč. 1 in 2 tega natečaja so v celoti plačljive ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča oz. pogodbe o komunalnem prispevku.
4.	Rok za začetek gradnje je 6 mesecev od dneva sklenitve pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, rok za dokončanje pa 2 leti od dneva sklenitve pogodbe o oddaji zemljišča.
5.	Pri gradnji garaž se mora točno upoštevati tlorisna dimenzija, gabarit, naklon in vse ostale posebne pogoje, ki so določeni v lokacijski dokumentaciji LUZ-a.
6.	Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati varščino v višini 1.000 dinarjev z nakazilom na žiro račun št.: 50102-781-22017 z nazivom: Sredstva za urejanje stavbnih zemljišč občine Moste-Polje pri podjetju »Soseska« in z oznako MS 6. Ob uspeli ponudbi se varščina zadrži in vračuna v odplačilo komunalnega prispevka. ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne. V kolikor ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada.
7.	Stroške zemljiškoknjižne ureditve nosi ponudnik sam.
Ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici na naslov: »Soseska«, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste, Ljubljana, Crtomirova 10. Rok za dostavo pismenih ponudb je 12. IV. 1973 — 14. ure. Na ovojnici morate označiti: »javni natečaj za stavbno zemljišče-. Ponudba mora vsebovati: podatke o ponudniku, ponuđeno ceno odškodnine za zemljišče po m2, obvezo na plačilo stroškov komunalne ureditve in rok dokončanja gradnje.
Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe. Pravočasno prispele ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 16. 4. 1973 ob 8. uri v sejni sobi podjetja Soseska, Ljubljana, Crtomirova 10. Vse druge,informacije v zvezi s tem natečajem dobe interesenti v uradnih urah pri podjetju »Soseska«, Ljubljana, Crtomirova 10.
Komisjia za izvedbo . javnega natečaja
pri Soseski, podjetju za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste
St. 729/1-73	3061
Po določilih temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ. št. 20/67, 29/71) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67) razpisuje Komunalno podjetje »Kanalizacija«
javni natečaj
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri izgradnji nadzidave upravne zgradbe v Ljubljani, Ambrožev trg 7. Predračunska vrednost razpisanih del znaša 1.360.515 din. Rok za dovršitev objekta je februar 1974. Razpisni elaborat je na razpolago vsak delavnik v sobi. 12 na upravi podjetja. Pismene ponudbe v zapečateni kuverti mora komisija prejeti najpozneje do 12. ure dne 25. aprila 1973. Odpiranje prispelih ponudb bo v sredo 25 aprila od 12. uri v sobi št. 12 A na Ambroževem trgu
7.	Investitor bo v roku 10 dni sporočil izid natečaja.
Komunalno podjetje »Kanalizacija« Ljubljana
St. 9/73	2763
Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Litija razpisuje po sklepu 19. redne seje UO sklada z dne 15.. III. 1973, ter 10. do 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) ter 2. čl. odloka o spremebi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Litija (Uradni list SRS. št. 4V68)
javni natečaj
za oddajo stavbnih zemljišč v Litiji in Šmartnem v torek, dne 10. aprila 1973 ob 9. uri v prostorih. SOb Litija.
Predmet natečaja so:
1.	parcela št. 303/14 v izmeri cca IlOO m2 in parcela št. 303/15 v izmeri 900 m2 obe v k. o. Litija (ob Grbin-ski cesti) za gradnjo individualne stanovanjske hiše
a)	izklicna cena za zemljišče je 30 din za m2
b)	stroški komunalne ureditve parcele znašajo 25.000 din;
2.	parcela št. 383/6-tr. 687 m2 v k.
o.	Litija (ob Partizanski poti) za gradnjo individualne stanovanjske hiše
a)	izklicna cena za zemljišče je 30 din za m2
b)	stroški komunalne ureditve parcele znašajo 35.000 din;
3.	parcele za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v k. o. Hotič označene v zazidalnem načrtu za Kvedrovo cesto (Graška dobrava), s številkami 24 a, 30, 40, 41, 42, 43. 44, 45, 46. 47 in 48. S približno površino 400 m2 do 550 m2.
a)	izklicna cena za zemljišče je 30 din za m2
b)	stroški i komunalne ureditve po-sarinezne parcele znašajo 45,000 din;
4.	parcele za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v k. o. Šmartno (v Cerkovniku) označene v zazidalnem načrtu za Cerkovnih s številkami 7,
8,	9. 12, 13, 14. 22 in 23 s približno površino do 400 m2 do 700 m2.
a)	izklicna cena za zemljišče je 30 din za m2
b)	stroški komunalne ureditve posamezne parcele znašajo 35.000 din;
5.	parcela št. 120/2,	121.	123/1,
123/3 in 127/1 k. o. Litija (Rozmanov
trg) v skupni izmeri cca 15000 m2 za gradnjo treh štirinadstropnih stanovanjskih stolpičev, dveh štirinadstropnih stanovanjskih blokov in skupne kotlovnice.
a)	izklicna cena za zemljišče je 30 din za m2
b)	stroški komunalne ureditve ((priprava in oprema) znašajo 120 din za m2;
6.	Rok za začetek gradnje za objekte pod tč. od 1 do 4 je 15. VIU. 1973, za končanje pa 3 leta t. j. 15. Vlil. 1976.
Rok za začetek gradnje za objekte pod tč. 5 je 15. VIII. 1973, za konča nje pa 4 leta t. j. 15. VIII.1977.
Po preteku roka, ki je določen za začetek in dokončanje gradnje lahko sklad odvzame zemljišče ob enakih pogojih kot ga je oddal, če ponudnik ne bo izpolnil pogojev iz 1. in 2. odstavka te točke,
7.	natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne osebe.
Ponudnik mora hkrati s ponudbe vplačati na račun 50150-783-49009 varščino v višini'
a)	za razpis pod tč. 1, 2, 3 in 4 — 5.000 din
b)	za razpis pod tč. 5. — 100.000 din ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v odškodnino za zemljišče ob neuspeli ponudbi pa se vrne. Kolikor ponudnik s ponudbo uspe. kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada. Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino kandidirati na vseh razpisnih parcelah za individualno gradnjo;
8.	natečaj za oddajo stavbnih parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš bo javen. Udeleženci natečaja za oddajo stavbnih parcel pod tč. 5 pa morajo ponudbo poslati v zapečateni ovojnici na naslov Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Litija in sicer je rok za dostavo ponudbe 9. IV. 1973 do 12. ure,
9.	v ceni odškodnine za zemljišče je že upoštevan davek na promet nepremičnin. V ceni komunalne ureditve parcel pod tč L, 2., 3. in 4. je vračunana akontacija za gradnjo NN kabelskega omrežja v višini din 5.000;
10.	Plačilo v višini izklicne cene zemljišča skupaj s ceno komunalnt ureditve mora biti opravljeno na blagajni »Sklada« ali na račun št. 50150-652-29231 »Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča« v roku 60 dni po uspeli dražbi t. j. do 10. junija 1973;
11.	Vse stroške z oz. na izdajo gradbenega dovoljenja in zemljiškoknjižnih dejanj nosijo kupci; ■
12.	zazidalne in vse druge podatke dobe interesenti ob uradnih urah na SOb Litija, soba št. 20/1. Ogled na terenu je mogoč od 4. do 9. aprila 1973.
Sklad
3067
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah razpisuje v smislu določil te-
meljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ. st. 20/67, jO/6'8) in pravilnika o n, činu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, št. 28/67)
javni natečaj
o zbiranju ponudb za oddajo gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del za novogradnjo naslednjin objektov z bruto etažnimi površinami:
1.	Zdravstveni dom v Rogaški Slatini — 2397 m2
2.	Osnovna šola v Šmarju pri Jelšah — cca 2500-fn2
Ponudniki ob ponudbi morajo dostaviti dokument o registraciji p>od-jetja, izjavo o možnosti kieditiranja objekta pod točko 1. in 2. ter dovr-šitvene roke. Orientacijska cena objekta pod točko 1. znaša 5,800.000 din in pod točko 2	8.500.000 din. Rok
pričetka del 3. maj 1973
Investicijsko tehnična dokumentacija s popisom del je na razpolage v pisarni št. 15 (pritličje) občine Šmarje pri Jelšah. Pismene ponudbe izvajalca morajo biti predložene investitorju v roku 30 dneh po objavi Datum odpiranja ponudb bo investitor ponudnikom sporočil naknadno.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
Izgubljene listine
preklicujejo
Ahačič Janez, Škofja Loka, Partizanska 22. zdravstveno izkaznico, št. 036188.	2890
Aljančič Albin, Ljubljani, Tugo-merjeva 1, zdravstveno izkaznico.	2892
Alivuk Ahmet, Orošac 5, Kulen Vakuf, zdravstveno izkaznico, številka 537615.	2772
Andric Stjepan, Selo Vukanoviči, zdravstveno izkaznico.	3001
Anžur Ida, Ljubljana, Pri mosti-čarjih 10, zdravstveno izkaznico,	3002
Ašenberger Milan. Celje, Železno 4, spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce, izdano leta 1970 v Celju.	2832
BSbanec Robert, Maribor, Ptujska 17. zdravstveno izkaznico, številka 325853.	2773
Babič Ivanka. Ljubljana, Zaloška 58, zdravstveno izkaznico.	2891
Bakovljanec Josip, Brezovica pri Lj., Plešivica 48, zdravstveno izkaznico. št. 104539.	3068
Barač Kobler Zorica. Maribor. Maistrova ulica, zdravstveno izkaznico, št. 174908.	2774
Bašič Ivan. Polzela, Breg 18. zdravstveno izkaznico. številka 865932.	3025
Bauman Rudi. Dobrenje 36. Pesnica, zdravstveno izkaznico, številka 005230.	2775
Belović Erika, Kranj, Rozmanova
2,	zdravstveno izkaznico, številka
350981.	' 2757
Bene por. Setar Margareta, Pragersko 108, spričevalo osemletke, izdano leta 1963/64.	2776
Bizjak Ljudmila, Ljubljana, Emonska 2, spričevalo o zaključnem izpitu OS Šubičeva ul., izdano leta 1958/59.	2729
Bjegovič Slavko, Litija, Ljubljanska 91, zdravstveno izkaznico. 2893 Blažič Daniela, Gornja Radgona, Ziberci 46, zdravstveno izkaznico.	' 2894
Bobnar Peter, Cerklje, Brnik 68. zdravstveno izkaznico.	3026
Bobnarič Viktor. Ljubljana, Cilen-škova 15, zdravstveno izkaznico. 2833 Bolkovič Silva, Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, številka A 119140.	2777
Bombek Anica, Ljubljana, Prečna
3,	zdravstveno izkaznico, številka
E 254320.	2895
Bonko Sandi, Rečica ob Savinji zdravstveno izkaznico, številka 093684.	2879
Bozičko Marina, Ptujska gora, Stoje 22, zdravstveno izkaznico, št.
. 821499.	3027
Božič Dimitrije, Maribor, Ulica OF 40, zdravstveno izkaznico, številka 4173.	2778
Brajdič Breda. Korita pri Dobrnič, delovno knjižico.	2730
Brbić Sonija, Kulen Vakof, Lukovi b. b., zdravstveno izkaznico. 3028 Bregar Branko. Sevnica, Cesta na Dobravo 43, spričevalo poslovodske šole Centra za blagovni promet v Brežicah, izdano leta 1970.	3029
Brkij Okan, Ljubljana, Dolenjska 46, zdravstveno izkaznico na ime' Brkič Jasminka.	•	2896
Bubola Palmira, Koper, Dolinska 4 a, zdravstveno izkaznico.	3030
Burja Anton, Gradišče 9, Lukovica, zdravstveno izkaznico, številka 225961.	2834
Caka Razip. Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 2731 Cehič Dragah. SGP Gorica, zdravstveno izkaznico.	2758
Cigan Vera, Lipovci 41, ' delovno knjižico.	1994
movo; 1__________________________| movo/
Zakon o združevanju kmetov
z obširnim Uomentarjem k posameznim členom, ki ga je napisal dr Emil Ceferin.
Knjiga vsebuje Uvod — 1. Splošne določbe — II Združevanje kmetov v zadruge - III Združevanje kmetov v obratih za kooperacijo — IV Druge oblike združevanja kmetov — a) Kmečke skupnosti — bi Posebm organizacije združenega dela — V Prehodne in končne določbe ter naslednje vzorce in ustanovitvene akte:
Vzorec splošne oogodbe o gospodarskem in članskem sodelovanju med kmetijsko zadrugo in članom — Vzorec akta o ustanovitvi temeljne zadružne enote.— Vzorec samoupravnega sporazuma o združevanju temeljne zadružne enote m temeljnih organizacij združenega dela v sestavu kmetijske zadruge — Vzorec splošne pogodbe o gospodarskem in članskem sodelovanju med obratom za kooperacijo v sestavu kmetijskega kombinata in članom — Sestava imenika članov v obratih za kooperacijo - Vzorec akta o ustanovitvi obrata za kooperacijo — Vzorec samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu kmetijskega kombinata — Vzorec pogodbe o ustanovitvi strojne skupnosti.
Cena 18 dinarjev
CZ Uradni list SRS Ljubljana Veselova 11. p. pr.
379^11
Crnevski Atanas, Kranj, Ješetoca 29, zdravstveno izkaznico, številka 28718.	1995
Čadež Franci, Poljane nad Škofjo Loko, Delnice 7, zdravstveno izkaznico. št. 037763.	3031
Cahuk Dušan, Maribor, Tyrševa 23, indeks VEKS ‘Maribor, izdan leta 1972, št. 81119826	2779
Cehič Ksenija, Ljubljana, Podmolnik, zdravstveno izkaznico. 2732 Celica Boško, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2733
Černelič Branko, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 893744.	2780
Cižič Gabrijel, Pernica, Dragučova 34, spričevalo, letnik 1969 številka 173/1601.	2781
Cori Rahman, Ljubljana, Dečkova 24, zdravstveno izkaznico. 2835 Čretnik Marjah, Celje, Ljubljanska 20, spričevalo o zaključnem izpitu vajenske šole — kovinarske stroke, izdano leta 1970	'3003
Ctivar Alija, Ljubljana, Zalog, zdravstveno izkaznico.	3069
Čuček Ludvik. Ljubljana, Zelena pot 23, zdravstveno izkaznico. 2897 Čuden Andrej, Ljubljana, Fabianijeva 35. zdravstveno izkaznico. 2734 Cuk Marija, Suhor 1 pri Prečni, Novo mesto, končno spričevalo za osmi razred, št. 6, izdano v Novem mestu 15. junija 1961.	2771
Dedič Bečir, Ljubljana, Gradis, zdravstveno izkaznico.	2836'
Delič Nurfed, Zalog, zdravstveno izkaznico.	2735
Deljanin Zlata. Maribor, .Sernčeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 17572.	2782
Dimitrijevič Radojica, Ljubljana, Povšetova 12, zdravstveno izkaznico.	3070
Dobaj Edvard, Jarenina, Vukovski vrh 28, delovno knjižico, številka 12083.	2783
Dodig Boško, Gudorica, Gradnikova 30, delovno knjižico.	2837
Druzovič Viktor. Voličina, zdravstveno izkaznico, št. 131531.	2734
Duh Franjo, Maribor. Vilharjeva 7, zdravstveno izkaznico, številka 956597.	2785
Džurič Radoslav, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	3004
Erčulj Vinko, Ljubljana, Cesnikova 16, zdravstveno izkaznico.	2899
Eržen Irena, Kranj, Moše Pijade 16, zdravstveno izkaznico, številka E196640.	2759
Eržen Jože, Ljubljana, Tomačevo 55, diplomo krojaške stroke, izdano leta 1956 v Ljubljani, št. 711.	2900
Falkner Peter, Kočevje, Podgorska T, spričevalo 6. razreda OŠ Kočevje, izdano leta 1960.	3071
Fartek Franc. Tržič, Retnje 36. zdravstveno izkaznico.	2875
Felser Radomir, Ciringa 18, spričevalo Osemletke, izdano 1971/72. leta.	2786
FerčiČ Elizabeta, Sobetinci, delovno knjižico, ser. št. 674110. reg. št. 7488. '	3032
Filipovič Aha, Vukanoviči, zdravstveno izkaznico.	3005
Finec Danica, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 385405.	3006
Fišer Ivanka, Batuje 58, zdravstveno izkaznico, št. 720076.	2634
Frantar Karel, Ivančna Gorica 112, zdravstveno izkaznico.	2901
Fras por. Kosi Genovefa, Maribor, IVfpznaričeva 4, spričevalo PK za gostinske delavce, izdano 1962. leta.	2788
Fras Janko, Maribor, Glavni trg 3, diplomo gostinske šole izdano 1963. leta.	2787
Glavič Marija, Ljubljana, Rede-longhijeva 17, zdravstveno izkaznico.	2902
Gole Zvonko, Vrhnika, Cankarjev trg 3, zdravstveno izkaznico. 2838 Goljevšček'Helena, Kočevje, Dolga vas, zdravstveno izkaznico, številka 180069.	3034
Golmajer Janko, Maribor, Gorkega 1, zdravstveno izkaznico, številka 104670.	2790
Gomilnik Janez, Brestanica 233, spričevalo 6. razreda osnovne šole izdano, 1970/71. leta.	2791
Goručan Vinko, Celje, Puncarjeva 14, zdravstveno izkaznico, številka 606414.	2876
Gostinčar Stanislava, Ljubljana, Toplarniška 9, dijaško avisto vozovnico, št. 0369G za relacijo Moste Magistrat, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3072
Gradišnik Ivan, Slovenska Bistrica, Mariborska 14, zdravstveno izkaznico, št. 277932.	2792
Grobar Maria. Koper, Cezarji 5, zdravstveno .izkaznico.	3033
Hojnik Franjo, Maribor, Gosposvetska 14, zdravstveno izkaznico, št. 980178.	2793
Hotjani Gjeladin. Ljubljana, Ga-Ijevica 51, potrdilo o osnovnem in nadaljevalnem tečaju za elektrova-rilca v Ljubljani.	2903
Hrušman Karl,- Maribor, Streliška 75, zdravstveno izkaznico, številka 371255.	2794
Jajčanin Jusuf, Ljubljana, Koblarjeva 2 a, zdravstveno izkaznico. 2736 Jakopič Urban, Jesenice, Univer-sal, zdravstveno izkaznico, številka 333974.	3035
Jakovljevič Branislav, 'Ljubljana, Vodnikova 46, zdravstveno izkazni-. co.	3073
Jakupovič Deriš, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2737
Jambrešič Džuro, Nedeljanec 32. zdravstveno izkaznico.	3007
Janačjoski Peter, Ljubljana, Društvena 22, zdravstveno izkaznico.	2738
264372.	2839
Janžekovič Angela, Maribor, Valvazorjeva 3, spričevalo 2. letnika učiteljišča, izdano 1951/52.	2795
Jarc Franc, Medvode, Vaše 20, zdravstveno izkaznico, številka 222147.	3008
Jašarevič Murat, Ljubljana, Stegne 14, zdravstveno izkaznico. 2904
Javernik Silva, Cirkovce, Jablane
9,	spričevalo II. letnika gostinske Sole izdano 1965/66. leta.	2796
Jelen Dušan, Opatje selo, Nova gorica, spričevalo o kvalifikaciji motornih vozil, št. 320, izdano leta 1969 na Ježici.	2739
Jeler Rudi, Kranj, Savska Loka 9, delovno knjižico, št. 20454.	3036
Jelič Milan, Mengeš, Ulica talcev
10,	zdravstveno izkaznico, številka
86574.	2840
Jerman Marija, Maribor, Strgklje^ va 38, zdravstveno izkaznico, številka 269075.	2797
Jeršin Anton, Ljubljana, Zarnikova 3, zdravstveno izkaznico. 2841 Jeršin Jože, Pijava gorica 15, delovno knjižico.	2905
Johan Miran, Šentjur pri Celju, Podgrad 49, zdravstveno izkaznico, št. 000115.	3037
Joksimovič Elizabeta, Ljubljana, Vojkova 34, delovno knjižico, ser. št. 998674, reg. št. 12118.	2812
Jovanovič Božidar, Ljubljana, Stožice 29, zdravstveno izkaznico.	2843
Jovič Marjeta, Ljubljana, Smrekarjeva 8, zdravstveno izkaznico^	2844
Judec Alojz, Kozjak 9, zdravstveno izkaznico, št. 562950	2798
Jurkovič Zvonimir, Zg.' Gorje 35, zdravstveno izkaznico, številka 3436’?8.	3038
Kapič Zineta, Hrenova 19, Ljub-Ijang, zdravstveno izkaznico na ime Kapič Renata.	3074
Kavčič Feliks, Ledinek 2 a, Zg. Ščavnica, spričevalo kolarske stroke izdano leta 1972.	2799
Kendič Ferida, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	3075
Kepic Marjan Medvode, Podreča 10, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole, izdano leta 1962 v Ljubljani.	3076
Kernjak Marjan, Maribor, Ruška 71, spričevalo osemletke izdano 1964/65. leta.	2800
Keršič Marjan, Ljubljana, Peruzzijeva 3, zdravstveno izkaznico. 3077 Kešnar Ana, Cerklje na Gorenjskem, Velesovo 43, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	286!7
Klinar Jože, Jesenice, Planina 9, zdravstveno izkaznico, • številka 03808.	2760
Klinc Frančiška por. Šarič, Ljubljana, Štefanova 19, spričevalo o zaključnem izpitu trgovske šole, št. 246, izdano leta 1958 v Novem mestu.	3078
148979.	3040
Kodrič Terezija, Podbočje, Pristava ob Krki 7, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Podbočje na ime Kodrič Marija.	3041
Kolman Jakob, Laško, Rimska cesta 6, zdravstveno izkaznico, številka A 638511.	2869
Komaver Jelka, Orehova vas, zdravstveno izkaznico, številka 327952.	2801
Kopec Ferdinand, Šmarje, Nova hiša, zdravstveno izkaznico. 2906 Kordež Janez, Škofja Loka, Poljanska 8, zdravstvene izkaznice na ime Kordež Tonj, št. 523268 in na ime Kordež Mojca, št. 608649.	3009
Korla Jadran, Ljubljana, Kajuhova 44, indeks gradbene fakultete Univerze v Ljubljani.	3010
Kosi Avgust, Maribor,'Košaški dol 69, zdravstveno izkaznico, številka 774.	2802
Kostič Drago, Ljubljana, Krištofova 7, zdravstveno izkaznico. 3079 Košir Marija, Novi svet 3, zdravstveno izkaznico.	2740
Kozić Stjepan. Izlake, Delavsko naselje cestnega podjetja Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2907
Kozlovič Lucijan, Koper, II. p. brigade 12 a, dovoljenje za vožnjo športnih motornih čolnov.	3042
Kralj Boris, Ljubljana, Tabor 9, zdravstveno izkaznico, številka 689956.	%	2845
Krivec Jože, Pivka, Trnje 72, delovno knjižico, reg. št. 5483/70.	2908
Križman Tede ja, Ljubljana, Dolenjska 72, spričevalo I. letnika frizerske šole, centra strokovnih šol v Ljubljani, izdano leta 1970/71.	2846
Kršinar Marjana, Dobrova, Osredek 3, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja.	2847
Križnar Vladimir. Ljubljana, Ein-spilerjeva 4/V, zdravstveno izkaznico, št. 110735.	3080
Kržič Tone, Ljubljana, Peričeva 60, zdravstveno izkaznico.	3081
Kuhar Frančiška, Piran, Hotel Piran, zdravstveno izkaznico, številka 142384.	3043
Kušljič Stojan, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	2849
Kuplen Majda, Ljubljana, Orlova 7, dijaško avisto vozovnico, št. 6910 za relacijo Moste—Stan. in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	2848
Lah Janez, Cankova, Gerlinci 99, delovno knjižico, reg. št. 152, ser. št. 451337.	2877
Lah Marija, Jakobski dol, zdravstveno izkaznico, št. 82484.	2803
Lainšček Dezider, Murska Sobota, Št. Kovača 15, zdravstveno izkaznico, št. 397345.	2027
Lampret Jolanda, Ljubljana, Med hmelniki 2, zdravstveno izkaznico, št. 129944.	3082
Lučič Janja, Ljubljana, Titova 201, zdravstveno izkaznico.	, 2850
Lukič Vujadin, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 2741 Lužar Dominik, Cerknica, zdravstveno izkaznico, št. 337769.	2870
Majcenovič Franc, Rače, Podova 20, zdravstveno izkaznico, številka 842528.	2804
Marčič Anton, Rošnja 65, zdravstveno izkaznico, št. 011929.	2805
Marič Bogdan. Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	3011
Marolt Franc, Mozirje 205, zdravstveno izkaznico, št. 31070.	2880
Jančar Tomaž, Ljubljana, Javor 11, zdravstveno izkaznico, številka
Knez Vinko, Ptuj, Potrčeva 46, zdravstveno	izkaznico,	številka
291938 na ime Knez Alenka. 3039 Kocev Vančo, Jesenice, Titova 106, zdravstveno	izkaznico,	številka
IVIaslić Šefkij, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	3016
Mavrič Viktor, Miren, Orehovlje 1 a, zdravstveno izkaznico, številka 685450.	2871
Medved Milan, Cvetkovci 59, delovno knjižico, ser. št. 912595, reg. št. 1057.	1428
Mehić Halid, Mengeš, Ulica talcev 10, zdravstveno izkaznico, številka 450749.	2742
Melkič Osman, Ljubljana, Litijska cesta, zdravstveno izkaznico. 2743 Mešič Prane, Maribor. Meljska 48, delovno knjižico, št. 112.	2806
Mikulič Ivan, Jesenice, Prešernova 5, zdravstveno izkaznico, številka 655331.	3044
Miskič Hašim, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	3083
Mrvar Karel, Stara Cerkev, Slovenska vas 36, zdravstveno .izkaznico, št. 672483.	3045
Mujič Hasib, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. •	2909
Muler Roman, Okoslavci 43, zdrav: stveno izkaznicb.	3046
Mustajibašič Nasveta, Gračnica, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Mustajibašič Mir-heta.	2910
Muškič Salko, Ljubljana, Koblarjeva 2 a, zdravstveno izkaznico. 2744 Nevečny Milan, Ljubljana .Gosposvetska 10, spričevalo o kvalifikaciji za poklicnega šoferja šola na Ježici, izdano leta 1971/72.	2851
Nikič Sretko. Rogaška Slatina, zdravstveno izkaznico.	3047
Nikolič Ivo. Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico.	2852
Nikoloski Kiro, Rakek, GP Mavrovo, zdravstveno izkaznico, številka 144202.	2872
Novič Momčilo, Ljubljana, Stegne 14, zdravstveno izkaznico.	2911
Ogris Janez, Šenčur, Luže 1, zdravstveno izkaznico, številka 506776.	3048
Omerdič Hasib, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2912
Omet Frančiška, Medvode, Studen-čice 2, zdravstveno izkaznico. 3012
Orgolič Rudi, Gornja Radgona, Kerenčičeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 100180.	2807
Pahernik Milan. Maribor, Parti zanska 27, zdravstveno izkaznico, št. «088. 2808 Pal Ana, Maribor. Ferkova 12. potrdilo za dvig očal pri Optiki, Maribor .	2809
Pašič Ekrem, Medvode 107 a, zdravstveno izkaznico.	2913
Pavlovič Stanimir, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	2914
Pecija Nenad. Medvode 35, zdravstveno izkaznico.	3084
Pekovec Štefka, Bohinj, Studorje 5, spričevalo o zaključnem izpitu go-
stinske šole, izdano leta 1950 v Ljubljani.	3085
Perper Milena, Ljubljana, Kamno-goriška 44, zdravstveno izkaznico.	3013
Pesič Radovan, Ljubljana, Pot v dolino 39, zdravstveno izkaznico.	2853
Pesjak Albin, Ljubljana, Bežigrad 18, zdravstveno izkaznico.	2854
Petrič Jože, Ljubljana, Jamova 54, zdravstveno izkaznico.	2745
Pintar Ivan, Maribor, Ptujska 39 c, zdravstveno izkaznico, številka 981616.	2810
Piperčič Lisjen, Novi Marof, Zagorska 3, zdravstveno izkaznico. 3014 Plestenjak Jernej, Kamnik Zupančičeva 2, spričevalo o končani osnovni šoli Vita Kraigherja v Ljubljani.	2746
Plohl Bojan, Ljubljana, Tržaška 55, zdravstveno izkaznico.	2855
Plohl Milka, Maribor, Čolnikova 12, zdravstveno izkaznico, številka 009628.	2811
Praprotnik Franc, Tržič, Loka 12, zdravstveno izkaznico.	2856
Pratnemer Darja, Maribor, Partizanska 57, indeks, št. 811205545. 2812 Prošek Anica, Ljubljana, Zaloška 288, zdravstveno izkaznico, številka 691668.	2915
Puntar Veronika, Ljubljana, Hra-nilniška 13, zdravstveno izkaznico.	2916
Pušenjak Danica, Rače 196, železniško mesečno vozovnico, številka 446.	2813
Race Ramada, Ljubljana, Topniška 20, zdravstveno izkaznico.	2857.
Rajer Carmen, Ljubljana, Šišenska 1 a, dijaško avisto vozovnico, št. 2533, za relacijo Stegne—Drama, Izdano od podjetja »Viator<- Ljubljana. 2917 Rajh Martin, Ljubljana. Vrhovci cesta XIX/14, zdravstveno izkaznico.	2747
Rat Srečko, Maribor, Adamičeva 66, delovno knjižico št. 148 D/2. 2814 Rodeš Vladimir, Ljubljana. Čam-pova 13, zdravstveno izkaznico. 3086 Rodošek Franc, Prepolje 103, zdravstveno izkaznico, številka 893458,	2815
Rojko Karmen, Maribor, Štrekljeva 46, zdravstveno izkaznico, številka 669221.	.	2816
Rojko Marija, Cankova, Korovci 2, zdravstveno izkaznico, številka 405306.	2881
Rondi Franc, Bodonci 39, - zdravstveno izkaznico, št. 123202.	2873
Savanovič Slavko, Ljubljana, Koželjeva 18, zdravstveno izkaznico, št. E 332134.	3087
Seferovič Jasim, Ljubljana, Pot v Hrastove 7, zdravstveno izkaznico.	,	2748
Seferagič Mehmed, Vrhnika, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico.	2918
Senica Katarina, Marijina vas 26, indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani.	3015
Sever Irena, Ljubljana, Luize Pesjakove 17, zdravstveno izkaznico.	2749
Simonovski Cvetan, Ljubljana, Šišenska 2, invalidsko vozovnico z 100% popustom, št. 374 izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 2858 Sitar Generoz, Kamnik, Medvedova 44, zdravstveno izkaznico, številka 445061.	2761
Smode Arinka, Ljubljana, Križna 10, dijaško avisto vozovnico, št. 14314 za relacijo Javna skladišča—Privoz, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana.	3017
Sovič Franc, Maribor, Ruška 33, delovno knjižico, št. 27053.	2817
Stemberger Sašo, Ljubljana, Pod hrasti 35, zdravstveno izkaznico.	2750
Stojakov Ljuba, Ljubljana, Resljeva V, zdravstveno izkaznico, številka 135716/11 .	3088
Stojko Martina. Korita pri Dobrniču, delovno knjižico.	2751
Stojkovič Pero, Ljubljana, Zaloška 98, delovno knjižico.	2859
Suhogerloj Sadik, Jesenice, Ulica talcev 7 a, zdravstveno izkaznico, št. 4-608165.	3049
Šalja Rabim, Ljubljana, Vodice, zdravstveno izkaznico.	3089
Šileč Milan, Maribor, Vojašniški trg 7, delovno knjižico številka 5593.	2818
Šinkovc Ana, Zagradec, Brezovi dol 36, zdravstveno izkaznico. 2860
Šinkovec Vilma, Trbovlje, Novi dom 32, zdravstveno izkaznico, številka 556407.	3057
Širovnik Simon, Podlehnik, Dežno 8, zdravstveno izkaznico, številka 4151207.	3050
Škarica Anton, Depala vas 49, Domžale, zdravstveno izkaznico.	286)1
Škerget Štefan, Maribor, Aškerčeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 104363.	2819
Škoberne Frančiška, Dobje, Večje brdo 3, zdravstveno izkaznico. 3051 Šnajder Martin, Ljubljana, Postojnska 25, zdravstveno izkaznico, št. E 131548.	2752
Spoljar Vjekoslav, Desenič, Ivanič 97, zdravstveno izkaznico, številka 035283.	2878
Štampar Rihard, Ljubljana, Pod-gora 59 b, zdravstveno izkaznico in Štampar Igor, Ljubljana, Podgora 59 b, zdravstveno izkaznico. 2920
Štirn Pavel, Vrhnika, Idrijska cesta 2, zdravstveno izkaznico, številka 748332.	2753
Štirn Zdenka, Ljubljana, Glavarjeva 12, maturitetno spričevalo I. gimnazije v Celju, na ime Poteko Zdenka, izdano leta 1954.	2919
Šturm Janko, Ljubljana, Križna 82, zdravstveno izkaznico.	2862
Suman Alojzija, Sp. Bačkova 45, zdravstveno izkaznico, številka 134043.	2820
Švare Marjan. Maribor, Dušanova 5, spričevalo 1. letnik EGŠ, izdano 1968/69 v Mariboru.	2821
Tabakovič Sulejman, Domžale, zdravstveno izkaznico, številka 613363.	3018
Tepavac Milovan, Polje, Rjava cesta III blok 1, zdravstveno izkaznico.	2863
Tepič Uroš, Ljubljana, Majke Jugoviča 8, zdravstveno izkaznico.	2921
Tomažič Stanko, Radizel 132, Orehova vas, delovno knjižico, številka 14903.	2822
Tomič Prano, Vukanoviči, zdravstveno izkaznico. -	3020
Tomič Marijan, Vukanoviči b. b., zdravstveno izkaznico.	3019
Tomšič Andreja, Ljubljana-Polje, zdravstveno izkaznico, številka A 052453.	3090
Tonkija Miljenko, Kočevje, »Zidar« SGP, zdravstveno izkaznico, št. 431444.	3053
Tozon Tadej, Ljubljana, Dalmatinova 11, zdravstveno izkaznico, številka 069559.	2864
Tratar Anton, Ljubljana, Šketova 3, zdravstveno izkaznico.	2865
Tratnik Ivana, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29, zdravstveno izkaznico.	2922
Trebovc Jože, Poljčane 71, zdravstveno izkaznico, št. 163403.	2823
Trobevšek Božena, Ljubljana. Milčinskega 7, zdravstveno izkaznico.	2754
Urbančič Zdravko, Ljubljana, Podj. za obnovo pragovnega mat. zdravstveno izkaznico.	3021
Vardjan Milan, Kočevje, Trata IX/2, zdravstveno izkaznico, številka 659479.	3054
Vaupotič Vlado, Ptuj, Krčevina 3, delovno knjižico, št. 6365.	2762
Valentan Ljudmila, Maribor, Dravska 8, delovno knjižico številka 20128.	2824
Vengust Ivan, Dramlja, Svetelka. zdravstveno izkaznico, številka J 27137/11.	3055
Verlak Franc, Stojnci 117, zdravstveno izkaznico, št. 196991.	3056
Viler Aleksander, Izola. Skladiščna 5, spričevalo o zaključnem izpitu OŠ Janka Premrla-Vojka v Kopru, izdano leta lOe^eS, št 32.	2868
Vnuk Danilo, Maribor, Levčeva 6. zdravstveno izkaznico, številka 283316.	2825
Vogrin Srečko, Maribor, Knafliče-va 47, spričevalo 4. razreda gimnazije izdano 1959/60. leta.	2826
Vovk Bernarda, Ljubljana, Ob žici 13, spričevalo 2. letnika gimnazije Moste, izdano leta 1970/71. 2923
Vrbančič Martin, Bukovci 157, zdravstveno izkaznico, številka 061103.	3058
Vrečar Rado, Ljubljana, Gor. Rudnik c. III/l, dijaško avisto vozovnico, št. 160 za relacijo Rudnik—Kajuhova. izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana.	2924
Vrečko Katarina, Maribor, Kidričev trg 5, zdravstveno izkaznico, št. 88958.	2827
Zahirovič Jusuf, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico.	2925
Zajc Ljubo. Ljubljana, Rojčeva 15, zdravstveno izkaznico.	2755
Zajc Peter, Ljubljana, Herbeštaj-nova 7, zdravstveno izkaznico. 3022
Založnik Ivan, Gorical, Petrovče zdravstveno izkaznico, številka 676649.	2828
Založnik Janez, Ljubljana, Martina Krpana 17, zdravstveno izkaznico.	3091
Združeno podjetje Slovenske železarne. izpisek št. 3 od 15. II. 1973 deviznega računa št. 1228-799, ki se ga za ZP Slovenske železarne. Ljubljana vodi pri Ljubljanski banki.	3092
Zobec Stanislav, Orehova vas, 30. delovno knjižico, št 887.	2829
Zorman Vinko. Vodice, Torovo 6, zdravstveno izkaznico, številka 259739 .	2756
Zrinski Boris. Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, številka 81414.	2830
Zrinšek Sonja, Piran. Karla Marxa 16, zdravstveno izkaznico.	3059
Zukanovič Adevija, Ljubljana, Zbašnikova 26, zdravstveno izkaznico.	3023
Zupančič Alojzija. Grosuplje, Stranska vas 5, zdravstveno izkaznico, št. 304476.	3024
Zupančič Ivan. Zagorje, Kopališka 10, zdravstveno izkaznico, številka 564550.	2882
Zaterepovič Besim, Koroška Bela, Cesta talcev 7 a zdravstveno izkaznico.	i 3060
Živčič Anton, Karlovac, zdravstveno izkaznico, št. 066493.	2831
Žohar Bogomir Štore 125, zdravstveno izkaznico, št. 625473.	2874
Žužek Alojz, Podulaka 7, zdravstveno izkaznico	2866
obveščamo
občinske skupščine in stanovanjska podjetja, da je CZ Uradni list SRS založil vse obrazce (razpredelnice A, BI, B2, B3, B4, B5, B6, B7, Cl in C2), ki so predpisani z navodilom o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini (Uradni list SRS, št 23-218'72)
Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11, poštni preda) 379/VI1
Izdal »Uradni Uit SRS* — Direktor tn odgovorni urednik: Milan Blber — nsk tiskarn* »Toneta Tomšiča- v LlubUani —