KURILNO ffOOIL
OLJE_ 03/4902440

PRILJUBLJENE	OD PLESKAVICE
DUHOVNIKE PREMEŠČAJO DO CIGLA V HRBET
Stran 9 ,-p o L E T H E—< Stran 10
Zlato priznanje za kakovost 2004
Najboljše iz klasja. _—-— -_
104. ROJSTNI DAN ANE KRIŽNIK Stran 11
i
INSEKTICIDI KOT BONBONI
Stran 4
OBTOŽNICA ZOPER »SLOVENSKEGA AR KANA« Stran 26
Mercator ©©aafMR ffioDp
MERCATOR d.d., Dunajska 107, Ljubljana
- nedelja 01. avgust 2004 med 9. in 12. uro
—	r9 I
ijQ) lektro
/ W ? W Tel: 03/42 ! ^^ TURNŠEK Fax: 03/42J
Prodajna mesta Novega tednika na Hrvaškem
Med dopustom nas lahko najdete v Poreču, Novigradu, Umagu, Rovinju, Pulju, Labinu, na Reki, v Moščenički Dragi, Medveji, Lovranu, Ičičih, Zavratnici, Stinici, Novalji, Makarski, Šibeniku in Zadru.
V petek popoldne okoli 15. ure je na območju občine Vitanje znova divjalo neurje. Tokrat toče ni bilo, je pa močan veter podrl nekaj dreves in poškodoval stanovanjske objekte.
Veliko lastnikov hiš v tem tednu sanira strehe, ki jih je odkril veter in zamenjuje poško-1 dovana okna, gasilci pa so že v petek odstranili podrta drevesa. Neurja, kakšnim so bili I Vitanjčani priča v tem mesecu, ne pomnijo. Posebna komisija namreč še vedno ocenjuje škodo, ki je na kmetijskih zemljiščih nastala v začetku meseca, na infrastrukturi pa je povzročila za okoli 40 milijonov tolarjev škode.	RP
Foto: FRANCI FALANT
■	Izvedba elektroinstalacij in strelovodov
■	Projektiranje, nadzor in meritve
■	Prodaja svetil
INFO: instalacije@tumsek.net
UVODNIK
»Kolikor sogovornikov, toliko resnic«
Naslov sem si sposodila od predsednice krajevne skupnosti Rimske Toplice Jelke Kapun, saj v teh štirih besedah povzema celotno dogajanje poizkusa oživitve leta 1991 zaprtega tamkajšnjega zdravilišča. Po več kot štiriletnem pripravljanju projekta in iskanju partnerjev tudi zadnjemu investitorju Barsosu z uglednimi družbeniki (kot že mnogimi pred njim) in zaledjem banke ni uspelo podpisati glavne pogodbe za najem zdravilišča in njegovo oživitev. Uraden razlog za neuspeh sicer vedno obstaja - tudi v tem primeru. Vlada je namreč morala upoštevati nov zakon o javnih financah, ki ne dovoljuje brezplačnega najema zdravilišča, čeprav je bil leta 2000 objavljen razpis za brezplačen najem.
Bistvena postavka, zaradi česar Barsos z družbeniki v četrtek ni mogel podpisati glavne pogodbe, je seveda vrednost najema - očitno se državno premoženje z leti ne stara in ne izgublja vrednosti, čeprav ne obratuje in je po ekonomski teoriji prej breme države kot kakšna korist in bi se ga morali čim prej znebiti. Od leta 1993, ko je bila v zdravilišču še vsa medicinska in ostala oprema, se je njegova vrednost namreč revalorizirala za milijon evrov in sedaj znaša 4 milijone evrov, letna najemnina zanj pa bi znašala 10 odstotkov vrednosti, torej »borih« 400 tisoč evrov ali slabih 96 milijonov tolarjev. Že sama ministrica Zdenka Kovač je zadevo komentirala kot primer, kjer sta prišli pravna regulativa in ekonomska logika v navzkriž, vendar se je pač bilo treba podrediti zakonom pravne države.
Zakonom pravne države pa se na isti seji vlade niso podrejali v primeru širitve Zdravilišča Laško v 15-metr-ski priobalni pas, v katerem po Zakonu o vodah gradnja ni možna. Vendar se je za Zdravilišče Laško zavzelo ministrstvo za gospodarstvo, za svoje, državno zdravilišče v Rimskih Toplicah pa nihče.
Zakaj seje v Rimskih Toplicah ponovila zgodba, ki soji krajani priča že 13 let, je več razlag. Ministrica Kovačeva zadevo uradno pojasnjuje kot se pač za državno predstavnico spodobi, krajani pa se, glede na to, da so i> preteklosti razne predpogodbe in pisma o nameri vedno propadla tik pred zdajci, bojijo, da je znova prevladala premoč tistih, ki si že nekaj let želijo 2000 let staro zdravilišče zapečatiti za vedno. Če uporabimo zdravo logiko, je res kar neverjetno, da v 13 letih niti najbolj uglednim slovenskih podjetjem z ogromnim kapitalom ni uspelo prepričati države, da so dobri gospodarji.
IZPOSOJA in NAJEM
vseh vrst dvižnih odrov in dvigal
Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega intemeta že od 5.900 SIT na mesec.
Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov.
INFO: internet@turnsek.net
Z lopato na
Ljubečno
Ob otvoritvi avtocestnega priključka Celje - zahod na Lopati je namestnik pred-sednika uprave družbe Dars Jožef Zimšek v nagovoru povedal: »Danes zaključujemo Lopato, da jo bomo prihodnje leto zasa-lili v zemljišče na Ljubeč-iii.«
Priključek Lopata je zasnovan tako, da je na južnem delu izvoz z avtoceste skupen za južni del oskrbnega centra Lopata in za izhod z avtoceste za smer Celje. Navezava na povezovalno cesto proti Celju (smer jug) poteka čez štirikrako krožno križišče. Severni del avtocestnega priključka ima skupen izvoz z avtoceste za smer Celje in Lopata in za severni del oskrbnega centra Lopata. Na trasi povezovalne ceste, krakov na priključku z avtoceste, deviacijah in regulacijah je zgrajenih 21 premostitvenih objektov (nad-
Avtocestni priključek na Lopati je ob prisotnosti mnogih gostov odprl minister za promet dr. Marko
voz čez avtocesto, most čez potok Ložnica, prepust pod avtocesto, 18 prepustov). Vrednost opravljenih del znaša 3,7 milijarde tolarjev, glavna izvajalca pa sta bila
s podi-
Pavliha.
GIZ Gradiš in CMC i zvajalci.
Pomembna pa je bila informacija o skorajšnjem začetku gradnje še enega priključka iz Celja na avtocesto
Popolna zapora Mariborske ceste
Končuje se tretja etapa obnove Mariborske ceste v dolžini 568 metrov, ki pomeni ureditev prometnice v štiripasovno cesto od križišča Mariborske s Kidričevo cesto do križišča Mariborske z Levstikovo ulico s podvozom pod železniško progo.
Vsa dela tretje etape bo-dđpredvidoma končana do 15. oktobra letos, kar je zaradi obsežnejših arheoloških izkopavanj in deževnega vremena približno tri tedne po prvotnem pogodbenem roku. Promet po štiri-pasovnici bo pod posebnimi pogoji predvidoma omogočen do začetka letošnjega Celjskega obrtnega sejna.
Pogodbena vrednost tretje etape Mariborske ceste v Celju znaša 2,736 milijarde tolarjev in vključuje izgradnjo cestnega podvoza, nadvoza nad železnico, prestavitev železniške proge, komunalnih vodov, izgradnjo pločnika ter kolesarske steze.
Za dokončanje križišča Mariborske in Kidričeve ceste so se izvajalci odločili
za popolno zaporo. Prvo so že izpeljali prejšnji konec tedna, druga pa bo od petka, 30. julija, od 17. ure do ponedeljka, 2. avgusta, do 5. ure zjutraj. Tudi za polaganje finega asfalta bodo izvajalci 7. ali 8. avgu-
sta izvedli popolno zaporo, kar je odvisno od vremenskih razmer. V času popolne zapore križišča Mariborske in Kidričeve ceste bo urejen in označen obvoz po vzporedni mreži ulic.
TV
na Ljubečni. Pogodba za izdelavo projekta za gradnjo avtocestnega priključka in povezovalne ceste v dolžini dva kilometra je bila s podjetjema Projekt Nova Gorica in Investbiro Koper sklenjena 21. aprila letos. Po Resoluciji Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS znaša investicijska vrednost odseka 2,2 milijarde tolarjev. Predhodni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo je bil objavljen 26. marca letos, objava razpisa pa je predvide-; na konec letošnjega leta. Začetek gradnje je predviden za prihodnje leto, priključek pa naj bi odprli za promet v letu 2006.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Vitanje znova na udaru
KJE SO NASI POSLANCI?
Na predvolilnih počitnicah...
Marko Diaci ima letošnje počitnice že za sabo, in to v Dalmaciji, novega oddiha pred volitvami pa ne
načrtuje. Kandidiral bo na listi Stranke mladih Sloveni-
Vidu sem obljubil, da bo tako ali drugače videl olimpijske igre. Če pa ga bo selektor Tiselj izbral, bo družina navijala zanj,« pravi Jože Kavtičnik, ki bo v Velenju kandidiral na listi LDS.
3 o j a n a Kontiča zmotili, ko je prispel otok Pag, kjer počitnikuje z
družino. »S _
svojo, da ne bo
pomote,« je hudomušno dejal poslanec Združene liste socialnih demokratov, ki bo oktobra z njimi spet zbiral podporo volivcev v Velenju.
Čarom Jadranskega morja se težko upira tudi šoštanjski župan in dosedanji poslanec LDS Milan Kopušar, s kančkom žalosti pa je sporočil, da se mu izteka dopust v njegovi prikolici v Medulinu. Tudi on bo znova kandidiral za poslanca državnega zbora.
Franca Lenka smo ujeli na poti iz Izole, kjer je preživel prvi del svojega dopusta. Slednjega bo
precej raztegnil, saj je po svojih besedah že pred meseci sklenil, da ne bo znova kandidiral na volitvah. Njegovo mesto na listi DeSUS bo prevzel Ivan Jelen.
Jurij Malovrh pravi, da še ni bil nikjer, želi pa si malo v planine, obiskati sorodni-
ke in znat ter narediti ne- I kaj stvari, ki f jih še ni utegnil. »Jeseni L najbrž ne bom I več kandidi- | ral, saj sem predsednikoma stranke SLS v Šentjurju in v Ljubljani že podal izjave, da odstopam mesto poslanca komu drugemu. V Šentjurju pa bom še malo vedril in oblačil v politiki.«
Rudolfa Petana je poslanski staž letos tako zaposloval, da je družino poslal na počit- I nice, sam pa je moral postoriti nujne opravke, ki so se nabrali čez leto. »Nekaj dni bomo skupaj preživeli v toplicah v Prekmur-ju,« pravi konjiški poslanec, ki bo tam znova skušal zbrati dovolj podpore volivcev.
»Dopusta I zaradi volilne I kampanje ne I bo kaj dosti,« 1 ugotavlja po- I slanec in kandidat SDS na | jesenskih volitvah Franc Sušnik, »pred nami je še kar nekaj prireditev poletja na Vranskem, zato si bom avgusta lahko privoščil največ teden počitnic.«
Od držav- r nega zbora se L poslavlja do- | sedanja poslanka NSi Marija Ana | Tisovic. konjiškem okraju bo namesto nje kandidiral Stane Podplat, ki so ga po njenih besedah z raznimi tečaji pripravili na delo v državnem zboru. »Čas je za mlajše,« meni Tisoviceva, ki bo dopust preživela kar doma.
Mirko Zamernik, ki je I menda »kriv«, I da bo koroški | novinar Miran Petek kandidiral na listi I SDS, nam ni sporočil svojih volilnih niti počitniških namenov.
SEBASTDAN KOPUŠAR
CROATIA
AUSTRIA
Povorka uniformiranih članic in članov v čast šoferskemu prazniku na hladni in megleni Rogli - Št 30 -29. julij 2004
Razgradili četrtino odsluženih vozil
Praznik šoferjev na Rogli
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
Od 1. maja letos, ko je za-iel delovati nov sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, so v Sloveniji razgradili 1.314 izrabljenih avtomobilov, okoli tristo so jih prevzeli v velenjskem Karbpnu, ki med drugim skrbi tudi za savinjsko- šaleško regijo.
Sistem razgradnje se je na začetku zvijal v porodnih kr-iih ob izbiri koncesionarjev, po razpadlem prvem razpisu pa je vlada imenovala štiri začasne izvajalce koncesije, med drugim tudi velenjski konzorcij Karbon, ki skrbi za razgradnjo vozil na Koroškem, savinjsko-šaleški regiji, v delu Zasavja, Posav-ju, na Dolenjskem in kam-niško-domžalskem območju. V Karbonu vozila prevzemajo na dvanajstih prevzemnih mestih, kjer lastniki prejmejo potrdilo o razgradnji in z njegovo pomočjo na upravni enoti odjavijo izrabljeno vozilo. Zaenkrat je razgradnja brezplačna, saj jo krije država, po napovedih ministrstva za okolje pa bo tako do razširitve informacijskega sistema, s katerim bodo opravljali nadzor nad lastniki in razgradnjo, torej vsaj še do konca avgusta.
Sistem razgradnje je doži-' vel prvo resno kritiko, nara-, vovarstveniki so mu očitali več pomanjkljivosti in nes-poštovanja zapisanih pravil.
Prevzemna mesta Karbona v naši regiji so HTZ v Velenju (5), Surovina v Vrbju pri Žalcu (6), AVTO Škorjanec Alojz v Gajih pri Celju (8) ter Avtoodpad Jože Sajko v Pristavi pri Mestinju (9).
pridružili so se jim tudi lastniki legalnih avtoodpadov, ki se bojijo za svojo usodo. Med kritiziranimi se je znašel tudi Karbon, saj naj bi bilo njihovo prevzemno mesto v Krškem po trditvah naravovars-tvenikov neustrezno urejeno. Miran Lužar iz velenjskega podjetja pravi, da redno nadzirajo svoja prevzemna mesta. Po Lužarjevih besedah ni sporno niti odvažanje vozil s tako imenovanim grajfer-jem, dvigalno roko, ki zgrabi vozilo in ga naloži na tovornjak. »Z našim izvajalcem
Surovino smo napravili preizkus, s katerim smo zagotovili, da pri nalaganju ne pride do poškodb, ki bi povzročile iztekanje nevarnih snovi. Res je, da pride do poškodb avtomobila, vendar se zaenkrat ne ukvarjamo s prodajanjem rezervnih delov, ampak vse snovi namenjamo reciklaži,« trdi Lužar.
Hkrati s sistemom razgradnje po vsej Sloveniji poteka tudi odstranjevanje starih bremen (vozil, ki se že nahajajo zapuščena v naravi). Pri izvajanju tega projekta
imajo pomembno vlogo občine, ki poleg države prispevajo del sredstev za zbiranje teh vozil. Občani lahko v prehodnem obdobju do 1. maja 2005 na sedeže krajevnih skupnosti sporočijo, če imajo morda doma odsluženo staro vozilo, odjavljeno iz pro meta že pred letošnjim 1. ma jem, ali pa so morda v njiho vem okolju le-ta brez znane ga lastnika. V okoljskem ministrstvu v tem času poskrbeli za brezplačen odvoz in razgradnjo vozil.
US, SKO
Predvsem s Koroške, iz Savinjske in Šaleške doline ter s Celjskega se je minulo soboto zbralo na Rogli več kot tisoč članic in članov Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki so ob tem zaključili »šoferski praznik«. V povorki uniformirancev in voznikov starodobnih vozil so se preselili z zbornega mesta pod velik šotor pri Hotelu Pla-nja, kjer so nato opravili slovesnost ob stanovskem prazniku.
Zbrane sta nagovorila predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Igor Pipan ter minister za promet dr. Marko Pavliha. Slednji je poudaril pomen organiziranosti poklicnih voznikov v društvih in zvezi, ker so le tako lahko strokovno in cehovsko
povezani v celoto in s tem sogovornik različnim državnim ustanovam. Dr. Pavliha je izrazil prepričanje, da bo nova prometna zakonodaja omogočala ustvarjati bolj varne prometne razmere ter postopoma lažje pogoje za šoferski poklic.
Srečanje na Rogli se je nato nadaljevalo s koncertom Pihalnega orkestra Zreče, nastopom malih mažoretk, ljudskih pevk z Brinjeve gore, nastopom muzikantov iz okolice Ptuja ter drugih. Po kulturnem programu so nato izvedli družabne igre z zabijanjem žebljev, žaganjem lesa ter vlečenjem vrvi, ansambel Sedmi raj pa je poskrbel za odlično vzdušje, ples in razvedrilo.	JOŽE MIKLAVC
Zakaj umirajo slovenske čebele? - Čebelar Marko Purnat o država, ki hoče iznajti »pulfer« -
shod
Čebele so edine živali, ki ne po-	KSfijĚííi JB P ' W lř" "W ■W'-'W 'W^W^ 8	-- » ^ : -
ginejo, temveč umrejo. V zadnjem	BHjuB • ®	f
času je predvsem na Primorskem	> ífiBl-jrS 'j^SÉSgr^^Bi^S^^SH»
in Gorenjskem umrlo ogromno če-	. *
bel, čebelarji se nenehno borijo	^Eřfy-jái ;' "st I
proti različnim boleznim, vmes	m
pa skušajo državo prepričati o	j'1 Vî;'. ' »
svojem obstoju.	j^Bf^* ¥
Včeraj naj bi bili znani uradni re-	HĆE1 » -	í* 6 i
zultati, ki naj bi odgovorili na vpra-	HH-jr-f ^
šanje, ali so za zadnji pomor čebel	■gi.-vi
krivi insekticidi - predvsem gauc-	R-'^ '
ho - ki vsebujejo aktivno snov imi-	■, ' ' '
dakloprid. Tudi predsednik zgor-	■ ^ms
njesavinjskih čebelarjev in hkrati
član upravnega odbora Čebelarske	I
zveze Slovenije (ČZS) Marko Pur-	I
nat iz Mozirja ocenjuje, da je tre-	I
ba glavni vzrok iskati v intenzivni	I
uporabi insekticidov v kmetijstvu,	I
čeprav dodaja, da je vzrokov za po-	I jMBP''*""' , .i.jin_.i.. pm,
mor več. »Razumem, da kmetje ne	H CTS _'.. r . . ._'._'■
morejo brez preparatov, ki uniču-	■ ! Í druge
ce. Vendar pa ocenjujem, da je upo-	j mt	*
raba nenadzorovana. Ob tem se bolj	I . ; : » f 1 ^ ^ g vfe; ,
velikih uporabnikov insektici-	f r^Wfeyfc,
dov bojim vrtičkarjev, ki prépara-	I '..»fl^P*
te za-	^^HRHj'^HH^jH ^Hfi^^^SE^^^^^^jiv.;^ jm
v	ijfl II	i M^^BRfj^^ .'■ - .■ ťjdy^K v".
žličko za povrhu. Govorim za zgor- i^^HS^HI	:
njesavinjski predel, mislim pa, da drugje ni veliko drugače,« pravi Purnat.
Je uporaba insekticidov v Sloveniji dovolj nadzorovana?
Država bi morala predpisati, kdo lahko dobi insekticid, ter nadzirati, kako se uporablja, ne pa da ga kupiš v trgovini kot bonbon za otroke. Danes vidimo posledice le na mrtvih čebelah, vendar sem prepričan, da tudi koruza, polenta ali krompir vsebujejo veliko škodljivih snovi. Posledice umiranja čebel se bodo pokazale v prihodnjih letih, dolgoročno gledano pa je izjemno nevarno. Če ne bo čebel, ne bo opraševanja, na travnikih ne bo rastlin, ki jih je zaradi intenzivnega kmetovanja že sedaj malo. Sprašujem se, kaj bo s sadnim drevjem - tega oprašuje edino čebela. Če se bo število čebeljih družin še zmanjševalo, bomo kmalu na meji kritičnosti - in tu bi moralo ministrstvo za kmetijstvo nekaj postoriti.
Lahko iz primerov na Gorenjskem in Primorskem sklepamo, da se lahko pomori čebel pojavijo kjerkoli?
V Zgornji Savinjski dolini, na primer, nimamo velikih plantaž, kmetje se na splošno manj ukvarjajo z intenzivno predelavo koruze, krompirja ali grozdja. Delno smo sicer v prednosti, vendar pa se, kot sem že omenil, pojavlja nevarnost zaradi vrtičkarjev. Ob tem se čudim stroki in kmetijskemu ministrstvu, ker hočeta iznajti »pulfer«. Če so v Franciji ugotovili, da je ta insekticid strup, se sprašujem, zakaj so potrebne tako drage raziskave v tujini. Ne razumem, zakaj vsaj kratkoročno ne prepovedo ali.
Marko Purnat je prvi Zgomjesavinjčan, ki je izvoljen v upravni odbor ČZS: »V zvezi bomo morali stvari razčistiti, saj delujejo neki lobiji, ki zagovarjajo svoje interese, pozabljajo pa na malega čebelarja, ki ima 10 do 15 panjev.«
Kemična snov imidakloprid je učinkovit insekticid. Koruzna in druga semena namočijo vanj že pred sejanjem, potem škropijo z njim velike njive pred škodljivimi žuželkami, najverjetneje ne uide niti kakšna koristna. Imidakloprid je uporaben tudi za zatiranje mravelj in zajedav-cev domačih ljubljencev, v bistvu pa je živčni strup.
še bolje, nadzorujejo uporabo tovrstnih škropil in tako vsem olajšajo življenje v naravi.
Zgornjesavinjski čebelarji ste lani utrpeli precejšnjo škodo zaradi varoe...
Pri nas je umrlo 500 čebeljih družin od 2.500, kolikor smo jih imeli. Nekaj jih bodo nadomestili, nekaj čebelarjev pa se z dejavnostjo ne bo več ukvarjalo. Danes čebelarstvo zahteva celega človeka in ogromno znanja, ki ga je, če pošteno priznam, med čebelarji premalo. Moramo se sprijazniti, da varoe po zagotovilih strokovnjakov ne bomo mogli zatre-ti. Treba bo vzpostaviti sožitje med čebelo, varoo in Človekom. Tudi na podlagi lastnih pozitivnih izkušenj lahko rečem, da se to da. Lani sem namreč več kot 50 družin zdravil na sodobnejši način, brez uporabe kemičnih substanc, ampak z uporabo mravljične in oksalne kisline. Vendar je za to potrebno več preventive, časa in upoštevanje napotkov. Pri varoi je razvoj hiter in če med letom ne poskrbiš za preventivo, je jeseni družina tako oslabela, da z naravnimi sredstvi nisi dovolj učinkovit.
Lansko sušo ste po svoje občutili tudi čebelarji...
Suša je zdesetkala čebelje družine. Čebele so bile prisiljene iskati hrano na vsakem cvetu, ki je zaradi suše vseboval malo nektarja, a več strupov. To je pospešilo razvoj varoe, učinkovitost mravljičnih kislin pa zaradi pomanjkanja vlage ni bila dovolj visoka. Se je pa dogajalo, da so čebelarji zdravili brez kontrole oziroma štetja naravnega odpada. Kot da bi vzel zdravilo, ne da bi si izmeril vročino.
Kako vse te bolezni vplivajo na čebele?
Včasih je čebela živela sama, zadnjih 20 let pa ne more živeti brez človeka. Če je čebela napadena s parazitsko pršico, je tudi mnogo bolj občutljiva na druge bolezni, škodljivce in strupe. Ti strupi vplivajo na živčni sistem čebel. Čebele imajo točno določen ples, s katerim druge seznanijo, kje in v kateri smeri naj medijo ... Lani izdelana raziskava je pokazala, da čebela zaradi strupov tega ne zna več
Varoa je kot klop, ki se prisesa na zadek čebele. Samica izleže jajčeca v čebelji celici, kjer je zarodek, in zaradi parazitske pršice se čebela rodi pohabljena, brez perutnice ...
pokazati, se pravilno obnašati in opravljati svojega dela v panju. Tudi zaradi tega so čebele umrle. Ko pa so vzeli vzorce, so jih čez zimo hranili v zamrzovalni skrinji in jih na pomlad poslali v Italijo. Samo dva vzorca sta pokazala preveliko vsebnost strupa, ostali pa seveda ne, saj je že razpadel. Stroka očitno ne razume preproste računice oziroma zdrave kmečke logike.
Čebelarji opozarjate tudi na nedorečen položaj kranjske sivke, bolj znane kot kranjske čebele.
Po zaslugi slovenskih čebelarjev je sedaj v evropskih čebelnjakih že skoraj pol kranjske sivke. Sivka je zelo marljiva in mirna, pravijo ji tudi damska čebela, čeprav seveda piči. Poleg tega preko zime preživi manj čebel, torej porabijo manj hrane, spomladi pa gre razvoj zelo na hitro. Za sivko čebelarji zahtevamo, da jo je treba zaščititi, na kar so strokovnjaki opozarjali že na lanski Apimondii. Iz ministrstva so odgovarjali, da je čebela zaščitena, na zadnji seji upravnega odbora ČZS pa smo ugotovili, da nimamo ustreznega certifikata. Sedaj izgleda, da je lani celo leto nekdo lagal. Za čebelo rečemo, da je neukroćena domača avtohtona žival, ob tem pa se bojimo, da se bo ponovila zgodba z lipicanci.
Insekticidi kot bonboni
Septembra protestni
Kako je s subvencijami za če* belarje?
Osebno ne morem razumeti, da do bi kmet za kokoš 450 tolarjev sub vencije, za čebelo pa nič. Sicer je ob stajal dogovor, da bi čebelarji z vei kot 20 panji (takšnih je 10 odstot kov slovenskih čebelarjev) dobili sub vencije. Vendar so po zamenjavi mj nistra za kmetijstvo zvezo z dopison obvestili, da subvencij ne bo. Ker zah tevamo nalitje čistega vina glede zaš čite in izplačilo subvencij, bomo čej belarji 13. septembra na protestnem shodu vladi jasno in na kulturen način prikazali probleme čebelarjev.
Očitno čebelarstvo ni več sami konjiček?
Daleč od tega. Če danes čebelai ni vsakih 10 dni v čebelnjaku, ne bo imel pridelka, brez znanja tako in tako nič ne more. Ves čas se pojavljajo nove vrste bolezni, zdravil, postopkov ... Če tega ne zašle duješ oziroma obvladuješ, čebelji družina ne more preživeti. V zadnjem času posvečamo izobraževanju kar precej pozornosti, priprav] ljamo različna predavanja, lani je potekalo izobraževanje za poklic čebelarja ... Tudi številke so zgo; vorne: pred 30 leti se je v Zgornji Savinjski dolini 300 čebelarjev ukvarjalo s 3 tisoč čebeljimi družinami. Danes je število čebelarjev skoraj razpolovljeno, družin pa samo še 2 tisoč. Po višinskih kmetijah skoraj ni čebelnjakov oziroma so prazni. Čebelarji nimamo statusa, tudi čebele niso vpisane v državnem registru. Sedaj popisujemo čebelnjake, ki bodo dobili identifikacijske številke, na osnovi katerih se bo izoblikoval register po datkov. V Zgornji Savinjski dolini, na primer, smo te številke že naročili. V izdelavi je tudi pašni kataster, kamor se bodo vrisala medo-vita področja. Iz teh podatkov bo možen izračun, koliko čebeljih družin prenese neko območje, ter tudi določena stojišča za čebelnjake, kar je občasno velik problem.
Kakšno bero medu napovedujete za letos?
Odvisno od predela, kjer so čebelnjaki. Zgornjesavinjčani jih namreč ne prevažamo. V Mozirju je maja zelo medilo, v Bočni nič, v Solčavi še sedaj bolj malo ... Torej je zelo različno, v povprečju pa mislim, da je večina čebelarjev zadovoljna. Vedeti je treba, da je septembra vsaki družini treba dodati 12-15 kilogramov sladkorja- Zgodi se, da moraš čebele hraniti tudi med letom, kar je precejšen izdatek. Draga so tudi zdravila. Tudi zato se pri čebelarjenju lahko greš ekonomiko z več kot 300 panji in možnostjo prevozov. Vse drugo je čisto veselje ...
URŠKA SELIŠNIK
Poleg pogina čebel je minuli teden prišlo v Sloveniji do prve okužbe ovac s praskavcem oziroma transmisivno spongiform-no encefalopatijo (TSE). Na republiški veterinarski upravi še čakajo na dokončno potrditev morebitnega petega primera bolezni norih krav (BSE) ter odkrivajo razloge za rumeno krompirjevo ogorčico, ki so jo odkrili na skoraj polovici krompirjevih nasadov v Posočju in okolici Trente.
Vlada podlegla lokalnim pritiskom?
Še en propadli poskus oživitve Rimskih Toplic - Kakšne razpisne pogoje bo oblikovala nova komisija?
——'m—.....m m
Na četrtkovi seji je vlada sklenila, da bo ponovila javni razpis za najem ali prodajo zdravilišča Rimske Toplice, saj družbi Barsos MC iz Ljubljane tik pred zdajci ni uspelo podpisati glavne pogodbe za najem zdraviliškega kompleksa. Solastniku podjetja Barsos Sašu Baričeviču, ki se je štiri leta trudil in za projekt pridobival partnerje, so v zadnjem trenutku naložili plačilo najemnine, na kar Barsos z družbeniki ni mogel pristati.
V javnem razpisu iz leta 2000, na katerega se je prijavilo podjetje Barsos, je vlada ponujala zdravilišče v brezplačen najem, ta pa po Zakonu o javnih financah iz leta 2002 ni več možen. Barsos z družbeniki na možnost najemnine še pomislil ni, saj so bili vsi projekti za oživitev zdravilišča izdelani v veri, da gre za brezplačen najem. Poleg tega je vlada vrednost letne najemnine izračunala na podlagi trenutne revalorizirane vrednosti zdravilišča (v predpogodbi je bilo določeno, da se vrednost premoženja vsako leto revalorizira za rast cen življenjskih potrebščin, od podpisa prédpogodbe pa je minilo več časa, kot so pričakovali), ki naj bi znašala štiri milijone evrov, 10-odstotna najemnina pa 400 tisoč evrov.
Pred novo zgodbo
Mag. Zdenka Kovač, ministrica brez resorja, zadolžena za regionalni razvoj, priznava, da tako izračunana vrednost premoženja ni realna, saj na trgu zanjo zagotovo ne bi našli kupca. »Res je, da bi lahko prej opazili, da so se državni predpisi spremenili, vendar dokler niso investitorji zadeve spravili tako daleč, da smo bili pred sklenitvijo glavne pogodbe, se nihče ni s tem ukvarjal,« razlaga Kovačeva. »Investitor je najprej moral sam izpol-
nit določene pogoje, se pravi pripeljat druge investitorje, kar se je vleklo do letos. Ko pa so pristojne službe začele pripravljat glavno pogodbo, so se morale držati takšnih izhodišč, ki jih sedaj nalaga zakonodaja. Prejšnji razpis je določil revalorizacijo, saj nihče ni računal, da se bo to trajanje predpogodbe pred sklenitvijo glavne tako zavleklo. Tako tudi nismo pričakovali, da bo v tem času revalorizacija premoženja tako narasla, da pravzaprav potem ne bo več sprejemljiva za nobenega investitorja, še posebej, če se zraven pojavi še najemnina. Tako smo prišli v začaran krog in ugotovili, da če hočemo po eni strani pravno pokriti državo, ki ne more spreminjati pogojev znotraj istega razpisa, po drugi strani pa zagotoviti ekonomsko izvedljivost projekta, preprosto ne moremo zgodbe končati. Zato smo se odločil, da definiramo nove pogoje razpisa in v najkrajšem možnem času ponovimo razpis.«
Obljube s figo v žepu?
Komisijo, ki bo vodila in nadzirala postopke za oživitev Rimskih Toplic, je že prejšnji teden izbrala ministrica Kovačeva. Komisija naj bi najkasneje do začetka avgusta oblikovala nove pogoje najema ali nakupa zdravilišča. Vendar, se bo pod pogoji, ki so odvrnili zadnje investitorje, še našel kakšen resen kandidat? Kovačeva meni, da najemnina ne bo več problem tisti hip, ko bodo ocenili realno vrednost premoženja. Investitorju bodo sedaj zraven ponudili tudi park, saj je bilo do sedaj njegovo vzdrževanje vedno vprašljivo. »Za investitorje bo vsekakor bolj zanimivo, če ponudimo celoten kompleks,« verjame Kovačeva.
Krajani Rimskih Toplic v to zgodbo trenutno bolj malo verjamejo, preveč so že na-
vajeni, »da zadeve tik pred finišem zvodenijo,« kot pravi Drago Zupan, svetnik občine Laško in vodja iniciativnega odbora za revitalizacijo opuščenega zdravilišča. »Najbolj v pričakovanju smo bili 13. maja 1994, torej pred desetimi leti, ko so Krka, Petrol in obrambno ministrstvo podpisali pismo o nameri za oživitev zdravilišča v šestih mesecih. Vsi so rekli, da bo konec leta zadeva končana in da bomo za novo leto že plesali v njem,« pripoveduje Zupan. »Zelo sem razočarana,« pravi Jelka Kapun, predsednica krajevne skupnosti Rimske Toplice, »od leta 1999, ko smo bili pri gospodu Ropu, sem resnično verjela, da bo nekdo le pomagal. Nekje v podzavesti me je bilo sicer vedno malo strah, ker so se zadeve umikale iz meseca v mesec. Ko se je v zgodbo vključil tudi gospod Brečko iz Unior turizma, sem končno začela verjeti, da vlada narediti nekaj dobrega za kraj.«
Zgodba prejšnjih let se ponavlja, ugotavlja Zupan, »sicer je malo drugačna, saj je država sama šla v rušenje projekta, ki ga je podpirala štiri leta, a z istim ciljem.« Zakaj torej nikoli, ob vseh poskusih in državnih obljubah (ljudje očitno držijo fige v žepih), ne pride do oživitve zdravilišča z 2000-letno tradicijo, se sprašujejo krajani. »Ozadij je verjetno kar nekaj, ampak mi sumimo, da je v tem primeru vlada podlegla lokalnim pritiskom, ki ne želijo oživitve Rimskih Toplic,« ugotavlja Drago Zupan. »Drugače si tega enostavno ne moremo razlagati. Tudi ko se zgovarja-jo na Zakon o javnih financah, ki je bil vmes spreme-
njen, to ne more veljati. Takratna zakonodaja velja za takratni razpis, vsi nadaljnji pa bi se pa morali podrejat novi zakonodaji. Pa še to. Leta 1993 je bila ocenjena vrednost premoženja na 3 milijone evrov, po 10-letnem intenzivnem propadanju (danes so objekti v katastrofalnem stanju) pa je država revalorizirala to cenitev na 4 milijone evrov. To je skregano z vsako zdravo gospodarsko logiko!«
Enemu da. drugemu ne
Krajani opozarjajo še na zanimivo naključje. Na isti seji vlade se je država po eni strani strogo držala nove zakonodaje in ustavila projekt Rimskih Toplic, v primeru širitve Zdravilišča Laško pa je ravno tako veljaven in nov zakon zaobšla. »Rad bi poudaril, da nimam nič proti razvoju in tudi sam kot svetnik podpiram razvoj laškega zdravilišča v kakršnih koli variantah, vendar nikoli nisem sprejemal dvojnih meril za Laško in za Rimske Toplice, kot so to storile državne institucije,« razlaga Zupan in znova opozarja, da se bodo sredstva države in evropskih strukturnih skladov, ki bi bila sicer namenjena za oba projekta, sedaj z lahkoto prelila samo v laškega.
Tudi novi razpisni pogoji bodo najverjetneje napisani bolj »selektivno«, razmišlja Jelka Kapun. »Če bi bila hudobna, bi rekla, da bodo verjetno komu na kožo pisani, ali pa tudi ne.« »Opcije so različne,« meni Zupan, »Najprej je treba seveda počakati na rezultate novega razpisa. Možno je namreč, da je država našla močnejšega partnerja, ki bo zmogel projekt speljati v kratkem času. Možno je lobiranje lokalnih gospodarskih in političnih lobijev, da bo zadeva šla (znova) po vodi.«
Zdenka Kovač pravi, da ni izključena možnost, da se isti investitorji ne bi smeli še enkrat prijaviti na razpis, »še boljše pa je, če se bo pojavila še kakšna močnejša naveza,« pravi ministrica. »Barsos sam je bil relativno slabo finančno sposoben in je moral iskal druge investitorje. Danes pa vsi iščemo partnerje, ki so tudi sami kapitalsko sposobni. Barsos sicer ima določena znanja, posebej na področju zdravstvene dejavnosti, vendar je njihovo vrednost težko oceniti,« dodaja. Opozarja pa tudi, da kakršna koli državna pobuda za oživitev zdravilišča, pri čemer bi le-to ostalo v državnih rokah, ki se je pred časom na Celjskem že pojavila, nima realnih osnov: »Mi-
slim, da pri tako velikem zalogaju, kot so Rimske Toplice, sama iniciativa res ne more reševati problema, ampak ga morajo predvsem tisti, ki imajo kapital.«
»Verjamem, da bo zdravilišče enkrat le zaživelo,« je po vseh propadlih zgodbah prepričan Drago Zupan, »saj bi njegov propad pomenil ne samo propad sedanje generacije v kraju, pač pa tudi vse prihodnje. Namreč, turizem je naša edina razvojna možnost, edino, kar nas lahko popelje v lepšo prihodnost, zato moramo zanj narediti vse, da ga ne izgubimo.«
Kakšen kapital in predvsem kdaj se bo prikazal v Rimskih Toplicah, lahko zaenkrat le ugibamo. Maks Brečko, direktor Unior turizma pravi, da so še vedno pripravljeni sodelovati v projektu, malo bolj neodločen je trenutno Saša Baričevič iz podjetja Barsos. Že danes ali najkasneje v začetku avgusta bo komisija oblikovala nove razpisne pogoje za najem oziroma nakup zdravilišča Rimske Toplice. Do takrat pa vsi, možni investitorji, vlada in krajani Rimskih Toplic, zadržujejo dih in čakajo, kakšne razpisne pogoje bo vladi predlagala komisija.
ROZMARI PETEK
Kje Je Kučanov forum?
Svetnik občine Laško Drago Zupan poziva Forum 21, naj se končno opredeli tudi do Rimskih Toplic. »Ne prva ne druga svetovna vojna in ne vojna za Slovenijo niso v Rimskih Toplicah naredile toliko gospodarske škode, kot sedanje oblasti v novi Sloveniji in politika lokalnih veljakov,« trdi Zupan. »Sprašujem se, kdo bo prevzel odgovornost za 13-letni propad Rimskih Toplic in milijardno škodo, medtem ko se država poigrava z neko revalorizacijo premoženja. Sprašujem se, kje je Kučanov forum, ki je bil ustanovljen prav za takšne in podobne zadeve, da opozarja oblast na napake, ki zavirajo razvoj te države.«
Cetis lovi nove posle
Celjsko podjetje že nekaj časa obvlada izdelavo potnih listov z biometričnimi identifikacijskimi podatki - Bo Celje tudi državni center za izdelovanje bančnih kartic?
r
Združene države Amerike bodo po 26. oktobru zahtevale potne liste z biometričnimi identifikacijskimi podatki. V celjskem Cetisu, ki poleg novomeškega Mi-raga edini v državi obvlada zahtevno tehnologijo, so se na izdelovanje takšnih listin že pripravili. Vendar je težava, kot pravi pomočnica generalnega direktorja Simona Potočnik, ker niti Američani niti kdo drug v svetu še ne znajo narediti takšnega čipa, ki bi lahko hkrati vseboval podatke o podobi obraza in prstne odtise.
»Sedanji čip dopušča samo prvo ali drugo in sedaj čakamo, da bodo razvili novega. Vendar že dejstvo, da znamo izdelati potni list z biometričnimi identifikacijskimi podatki, pomeni zelo veliko,« poudarja Simona Potočnik. Po 26. oktobru naj bi namreč prebivalci držav, kjer takšnih listin ne bodo znali narediti, potrebovali za vstop v ZDA tudi vizume.
Ob izdelovanju potnih listov, ki pomeni približno deset odstotkov celotne proizvodnje, so vse bolj pomemben Cetisov program tudi kartice. Poleg osebnih, zdravs-
tvenih in komercialnih kartic izdelujejo tudi bančne. Lani so za Novo Ljubljansko banko začeli opravljati personalizacijo kartic, to pa jim je odprlo pot za novo strateško usmeritev. Od Bankar-ta so prevzeli personalizacijo vseh bančnih kartic, vendar sedaj posel opravljajo v Ljubljani, kjer imajo na Šmartinski cesti poslovno enoto. Proizvodnjo namera-
vajo preseliti v Celje in v ta namen so že kupili dva nova kreditno-debetna stroja, vendar morajo zagotoviti tudi stroge varnostne ukrepe, ki jih zahtevajo izdajatelji posameznih kartic. »Certifikat za Mastercard pričakujemo v kratkem, za kartice Visa pa, upam, da ga bomo dobili prihodnji mesec. To pomeni, da bo Celje postalo center, kjer se bo opravljala personaliza-
cija bančnih kartic za vso državo,« pravi Simona Potočnik. V Cetisu pa ne skrivajo želje, da bi postali center tudi za izdelovanje kartic, saj znajo zelo dobro opravljati tudi ta posel.
Lov za novimi posli
Cetis letos načrtuje okrog sedem milijard tolarjev prihodkov, kar pomeni pet do sedemodstotno rast nad inflacijo, in okrog 300 milijonov tolarjev dobička. Glede na rezultate v prvem polletju jim bo načrte uspelo doseči, pravi Potočnikova. Ker pa je v grafični in tiskarski dejavnosti tako v Sloveniji kot v Evropi velika konkurenca, ta panoga pa tudi sicer ne prinaša prav posebno velikih dobičkov, morajo ves čas loviti nove posle. Prihodnost vidijo zlasti v integriranih storitvah in materialih z visoko dodano vrednostjo.
»Razvoj brez velikih naložb ni mogoč. Cetis že nekaj let veliko vlaga in posodablja stroje in prav to nas že ves čas drži nad vodo in postavlja ob bok tudi tuji konkurenci. Na eni zadnjih razstav tiskarske dejavnosti, ki je bila
v Berlinu, so bili mnogi presenečeni, kaj vse zna narediti >majhno podjetje iz Slovenije^ Za novo opremo, izobraževanje in informacijsko tehnologijo vsako leto namenimo štiri do pet milijonov evrov. In vseskozi iščemo poti, kako bití še boljši,« pravi Potočnikov.
V Cetisu si obetajo, da jim bo država zaupala tudi izdelavo vozniških in prometnih kartic, pa tudi novih zdravstvenih kartic. Ena od njihovih novejših dejavnosti je tudi upravljanje z dokumenti - za naročnike lahko vse dokumente shranijo v digitalni obliki.
Letos so, na primer, kupili še en stroj, ki omogoča tiskanje neposredno na steklenice in proizvajalcem pijač omogoči, da se izognejo lepljenju etiket. Ker so za zdaj edini s takšnim strojem v Sloveniji, imajo toliko naročil, da morajo delati v dveh izmenah.
Pol doma, pol na tuje
Kljub naložbam in širitvi na tuje trge je Cetis še vedno usmerjen pretežno na doma-
či trg, na katerem uštvat okrog 75 odstotkov prodaji in ima dobrih deset odstot kov tržnega deleža. Potočni kova pravi, da želijo sčaso ma izvoz približati polovic celotne prodaje, vendar ne nj račun domačega trga. Ker pj se jim obseg poslov v Slove niji iz leta v leto povečuje bo takšne načrte težko dose či. A so vztrajni.
Vseskozi se, med drugim prijavljajo na mednarodni! razpise za tiskanje potnih li> štovali osebnih izkaznic, pr čemer so včasih bolj, v časi! manj uspešni. Pri tem ima jo kar nekaj težav tudi zato ker Slovenija z mnogimi di žavami še nima podpisan® ga sporazuma o medseboji nem varovanju tajnih podat kov.
JANJA INTIHAI Foto: GREGOR KATlť
90,6 95,1
RADIO CELJE
95,9 100,3
POTRESNO ZAVAROVANJE
KO SE ZAMAJEJO TLA POD NOGAMI...
ADUT
od 16. julija do 8. avgusta 2004
je najpomembnejše, da rešite življenje sebi in najbližjim.
V Zavarovalnici Triglav se zavedamo nevarnosti, ki ogrožajo vaše življenje in premoženje.
S POTRESNIM ZAVAROVANJEM vam zagotavljamo povrnitev ob potresu nastale Škode In s tem ohranitev vrednosti vašega premoženja.
Ne prepuščajte usode višjim silam in ne dovolite, da vam potres, kot je bil v Posočju ogrozi vašo eksistenco.
Vse potrebne informacije dobite pri naših zavarovalnih zastopnikih in na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
PRIPRAVLJENI NA VSE.	||| ]V www.zav-triglav.,i
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
triglav
'Tft&j- 4vet /e m&i CCmpl
Sokovnik Philips, HR 1821
moč motorja: 220W, prostornina posode: 400ml, snemljiva posoda za ostanke, dvojni varovalni sistem, kovinsko cedilo, pokrov z odstranjevalcem pene, cev za dodajanje
+ potiskalo, prostor za shranjevanje priključne vrvice .,
Vbodna žaga Black&Decker, CD 301
moč 370 W, hitrost nihanja 3.100 nih./min, nagib do 45°, zmogljivost žaganja v les do 55 mm, v jeklo do 3 mm
Digitalni fotoaparat Olympus Camedia C-310
3,2 mlo točk, 3 x optični zoom, samodejni način ter 5 prednastavljenih tematskih programov za fotografiranje, snemanje video posnetkov, LCD zaslon velikosti 4,6 cm, podpira PictBridge standard, z 128MB kartico, ki omogoča hiter prenos podatkov in funkcijo panoramskih posnetkov, napajanje 2 AA bateriji, USB (AutoConnect), izhod za video
TTfl
ígtUl] partneri najiHiijsim ciimm GOSPODARSTVO
7
Gorenje pred
novimi izzivi
Zaostreni pogoji gospodarjenja - Jubileji v Notranji opremi
V petek so v Gorenju počastili 20 let dela podjetja Notranja oprema, hkrati pa Je 50-letnico programa Maries in 30-letnico progama Keramike.
Kot je na novinarski konferenci povedal direktor NO Gregor Verbič, je v podjetju zaposlenih 880 delavcev, ki so lani ustvarili 36,6 milijona evrov prihodkov. Po mnenju direktorja Verbiča je podjetje v minulih letih, predvsem zaradi prevzemov in vlaganj v nove tehnologije, doseglo precejšnjo rast, v osmih letih pa so v modernizacijo proizvodnje vložili 16 milijonov evrov. Letos bodo v NO proizvedli 187 tisoč kuhinjskih elementov, 5 tisoč kosov drugega pohištva, 50 tisoč kopalniških blokov in skoraj dva milijona kvadratnih metrov keramičnih ploščic. V Gorenju NO imajo štiri programe: Pohištvo, Maries, Keramika in Kopalnice, poleg njih pa so v divizijo vključena podjetja Glin Nazarje, Kuhinje Sarajevo, Kuechen Avstrija in Kuchyně Češka. V NO si prizadevajo, da bi postali eden od ,desetih največjih proizvajalcev in ponudnikov celovite notranje opreme v Evropi in največji proizvajalec te opre-
Predsednik uprave Franjo Bobinac in direktor NO Gregor Verbič sta predstavila poslovanje skupine Gorenje.
me v Sloveniji in vsej jugovzhodni Evropi.
Velenjsko Gorenje bo po besedah predsednika uprave Franja Bohinca letos doseglo načrtovane rezultate. S prodajo svojih proizvodov doma in v tujini bodo ustvarili več kot 852 milijonov evrov oziroma za 1,4 odstotka več prihodkov. Ob tem je Bobinac poudaril, da bodo na načrtovane rezultate zagotovo vplivali zaostreni po-
goji gospodarjenja, med katerimi je omenil dvig cen nafte in surovin, povečanje plač ter vezan tečaj tolarja. V skupini Gorenje je poleg krovne družbe še 14 družb v Sloveniji in 33 podjetij v tujini, skupno pa je v njih zaposlenih okoli 9200 delavcev. V Gorenju je še vedno najmočnejši program gospodinjskih aparatov, s katerimi ustvarijo 78,2 odstotka čistih prihodkov od prodaje. Program
notranje opreme prispeva k prihodkom od prodaje 7,9 odstotka, program toplotne in strojne opreme 3,4 odstotka, program storitev 9,7 odstotka ter program energetike in varstva okolja 0,8 odstotka. Gorenje kar dve tretjini izvoza ustvari na tržišču 25 držav Evropske unije, s svojimi izdelki pa je močno prisotno tudi v državah jugovzhodne Evrope.
US
Cesta kot cokla v razvoju
Minulo sredo so se sestali člani upravnega odbora GZS Savinjsko-šaleške območne zbornice, ki so pregledali lansko poslovanje gospodarskih družb in Strategijo razvoja Slovenije.
Po besedah avtorice analize poslovanja, direktorice SŠ OZ Alenke Avberšek, so lanski rezultati 658 gospodarskih družb v primerjavi s z letom 2002 sorazmerno dobri. Neto rezultat v višini 7,6 milijarde tolarjev je bil za 52 odstotkov boljši kot leto poprej.
Rezultati so bili boljši v velikih in srednjih družbah. Posebej razveseljivo pa je izboljšanje neto dobička v malih gospodarskih družbah, ki so svoj delež neto dobička iz 12-odstotnega deleža v letu 2002 v letu 2003 povečale na 19 odstotkov. Primerjava z ostalimi regijami po več kazalcih kaže, da je Zgornjesavinjsko-šaleška regija, kot pretekla leta, uvrščena na sedmo mesto med trinajstimi slovenskimi gospodarskimi regijami. Primerjava za leta nazaj pa je po-
kazala, da se povprečno slovensko gospodarstvo razvija hitreje kot regija.
Izhodišča in cilje Strategije razvoja Slovenije je predstavila mag. Mateja Mešl, sodelujoči pa so podprli stališče, da predlagani ukrepi ne odražajo potrebe po korenitih spremembah, potrebnih za doseganje EU povprečja v roku 10 let. Ukrepi so še vedno zastavljeni sektorsko, na nivoju načelnih usmeritev. Še posebej so poudarili nujno reorganizacijo predrage drža-
ve in javnega sektorja, ter menili, da je potrebno v dokumentu jasneje opredeliti vzvode za skladnejši regionalni razvoj. Gospodarstveniki Saša regije so se v razpravi večkrat dotaknili tudi najhujšega ozkega grla za razvoj regije, boljše cestne povezave od Velenja do Arje vasi, ki je podrobni ukrepi sploh ne zajemajo. Razprava o razvoju regije in Slovenije se bo nadaljevala jeseni, tudi z ministri za gospodarstvo, evropske zadeve ter promet in zveze.	US
NAKRATKO
Dividende tudi v Uniorju
ZREČE - V sredo so se na skupščini zbrali družbeniki Uniorja. Prisotnega je bilo preko 90 odstotkov kapitala, družbeniki pa so potrdili vse predlagane sklepe. Po izkazu poslovanja je bilančni dobiček konec lanskega leta znašal blizu 4,5 milijarde tolarjev. V Uniorju bodo za dividende namenili dobrih 171 milijonov tolarjev, za nagrade članom uprave in nadzornega sveta pa približno 23 milijonov tolarjev. Bruto dividenda za delnico znaša 73,33 tolarja, izplačana pa bo v gotovini najkasneje do konca oktobra.
Era se še širi
VELENJE - V petek je bila danes skupščina družbe Era, trgovine z živilskimi in neživilskimi izdelki. Na skupščini so Erini družbeniki potrdili pripojitev Trgovskega podjetja Potrošnja iz Zagorja, veliko pozornosti pa so namenili delitvi bilančnega dobička. Ta je konec lanskega leta znašal slabih 476 milijonov tolarjev, za dividende pa so namenili 125 milijonov tolarjev. Dividende v bruto vrednosti 297
tolarjev na delnico bodo izplačali v dveh mesecih. Preostanek dobička je ostal nerazporejen, o njegovi uporabi pa bo skupščina odločala v naslednjih poslovnih obdobjih. Poleg tega so družbeniki razpravljali o spremembah statuta družbe, ki se nanašajo na nove dejavnosti, upravo Ere pa so pooblastili tudi za nakup lastnih delnic. Skupni nominalni znesek kupljenih delnic ne sme presegati 5 odstotkov osnovnega kapitala družbe.
Rudarji za Posočje
VELENJE - Rudarji bodo za prebivalce Posočja, ki jih je prizadel potres, solidarnostno delali eno od sobot v septembru. Zaslužek bodo namenili za gradnjo hiše, ki jo bodo na predlog občine Bovec izročili družini, ki je najbolj potrebna pomoči. V solidarnostni akciji bodo sodelovali tudi delavci Gorenja, ki naj bi poskrbeli za opremo objekta. Rudarji se želijo s posebno akcijo zahvaliti vsem, ki so po lanski tragični nesreči v premogovniku, v kateri sta umrla dva rudarja, darovali sredstva za pomoč njunima družinama. US -- Št. 30 - 29. julij 2004 -
V znamenju dviga cen bencina
Začetek tedna je bil v znamenju rahlega padca tečajev, vendar je bilo nadaljevanje pozitivnejše. Slovenski borzni indeks SBI20 je do četrtka pridobil 0,7 odstotka vrednosti in je končal pri 4.558,88 točkah.
Najprometnejša vrednostna papirja sta bila minuli teden delnica Mercatorja (MELR) in pa Krke (KRKG). Z vsako od delnic je bilo opravljeno za malo več kot 500 milijonov tolarjev prometa. Delnica Krke je po padcu v preteklem tednu pridobila 0,8%, trgovanje pa se je v četrtek zaključilo pri tečaju 71.095,73 tolarja, medtem ko se tečaj Mercator-jeve delnice ni pretirano spremenil. Med prometnejšimi delnicami je bila tudi delnica Merkurja (MER), ki je proti koncu tedna izgubila 0,4%. V zvezi z Merkurjem so se v medijih pojavile novice o tem, da je Merkurjeva revizorska hiša podpisala poročilo o konsolidirani bilanci družbe, čeprav izkazi družbe Bofex, ki je vanjo vključena, še niso revidirani. Družba Bofex je po neuradnih podatkih imela dobro milijardo tolarjev izgube, nadaljevanje te zgodbe pa še sledi.
Največjo izgubo minulega tedna je imela delnica Kompas MTS (MTSG), ki je do četrtka izgubila 6,78%. Med delnicami investicijskih družb je bilo največ zanimanja za delnice Triglava stebra (TG1N), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 463 milijonov tolarjev prometa, povprečni tečaj pa je zrasel za 0,9%.
Že prejšnji ponedeljek pa je odstopil dr. Andrej Vizjak, ki je kot član uprave Gorenja (GRVG) skrbel za področje komerciale in trženja. Področje je prevzel predsednik uprave Franjo Bobinac, ki je to funkcijo opravljal že pred prihodom Vizjaka. V kratkem sporočilu za javnost so v Gorenju sporočili, da dr. Vizjak odstopa zaradi osebnih razlogov, z Gorenjem pa bo sodeloval kot svetovalec uprave za strateški razvoj. Objava o odstopu ni pretirano vplivala na tečaj delnice.
Adria Airways je podpisala pogodbo za nakup novega letala Canadair Regional Jet 200 s 50 sedeži proizvajalca Bombardier Regional Aircraft iz Kanade. Adria Airways in kanadski proizvajalec sodelujeta že od leta 2002, ko je Adria Airways postala prvi in edini pooblaščeni servis v Evropi.
Po zamenjavi direktorja v Skimarju, ki je Elanov večinski lastnik, se je pričela racionalizacija poslovanja družbe. Elan po Tavčarjevih besedah, ki je direktor Skimarja že dober mesec, sicer nima namena prekomerno odpuščati, vendar pa je že do sedaj poskrbel za nekatere zamenjave na vodilnih mestih v Elanu in njegovih povezanih družbah.
Ta teden so se ponovno močno zvišale cene naftnih derivatov. Podražitev je v prvi vrsti posledica podražitve na svetovnih trgih, država pa ni znižala trošarin. Liter 95-oktan-skega bencina tako po novem stane 207,40 tolarja. Za liter motornega 98-oktanskega bencina moramo po novem odšteti 212,10 tolarja, za liter dizelskega goriva D-2 180,40 tolarja in za liter kurilnega olja 104,70 tolarja.
Matija Lipar, Ilirika Borzno posredniška hiša d.d.
matija.lipar@ilirika.si
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
AKCIJA
Pojedine v hlevu
Marija Švajger iz Kozjega rada sede v avto in se odpelje po lepi cesti proti Vrhu nad Poljem ob Sotli, sploh kadar potrebuje počitek in mir. Zadnji del ceste, speljana je po gozdu, ki zlasti poleti nudi prijetno senco, je položen med travnike in manjše njive, za katerimi stojijo osamele domačije. Z Vrha se odpira prelep razgled na dolino s Podčetrtkom in njegovim gradom v daljavi, na drugi strani se nahaja Polje ob Sotli. Vrh predstavlja stikališče občin Kozje, Podčetrtek in Bistrica ob Sotli, od leta 2000 pa ga krasi kapelica, ki sta jo postavila Marija in Lojze Švajger. Za mir na svetu, za mir med ljudmi.
»Otvoritev z blagoslovom smo imeli na Alojzijevo, 21. junija, ko se je zbralo več kot tisoč ljudi, zdaj pa se dobivamo vsako leto,« je pripovedovala Marija Švajger, podjetna gospa, ki ima že 15 let trgovino z gostinskim lokalom v Kozjem in Podsredi, prosti čas pa namenja obnovi in urejanju moževe domačije na Vrhu. V kapelici miru s patronoma Marijo in Alojzijem (to sta tudi imeni zakoncev Švajger) zvoni trikrat na dan, pred dvema letoma pa so imeli tudi prvi krst Maruške Muškotevc iz
domače vasi. Za kapelico sta velika lesena miza in klop, ki so ju prinesli in podarili Švajgerjevima pohodniki z Veternika.
Streljaj od kapelice je Švaj-gerjeva domačija. Nasproti hiše je velik kozolec, pod katerim je bil hlev. Ker Marija Švajger spoštuje staro kmečko orodje in opremo, se je odločila, da bo poslopje temeljito preuredila in v njem razstavila vse tisto, kar bi sicer mnogi vrgli proč. Hlev je spremenila v veliko sobo za približno 70 ljudi in na stene obesila oljne slike Karle Pristovšek iz Ljubljane, ki jih je domiselno uokvirila s stranicami starih postelj. Zanimivo so opremljene tudi sanitarije, kjer so ogledala, uokvirjena s starinskimi telega-mi. Na poti od kapelice do domačije so kot smerniki postavljene tri stare preše, ki jih je pripeljala iz Polja ob Sotli, kjer je bila rojena in od koder je hodila v osnovno šolo v Bistrico ob Sotli. V zgornjem delu kozolca so urejena skupna ležišča, saj mimo domačije, kjer se dobi žig, vodi Poljska pohodna pot, ki jo vodi Miha Macur, tako da je na lepi lokaciji možno tudi prenočiti. Ograjo je opremila s starimi kolesi ter domiselno razstavila staro kmečko orodje - hlapce, cepe, sita, rešeta, babe ali grab-
lje in drugo -staro pohištvo, poslikane sode in stare svetilke, pri čemer so vse luči narejene iz pleterjev, košar, lončenih izdelkov in celo iz starih sejalk za koruzo. Pri podrobnem ogledu vidimo zanimivo glinasto posodje, kamnit možnar in na prešo obešene »šturmance«, bolj poznane kot oljne svetilke, ki so jih uporabljali tudi pri prevozu s konji v nočnem času. Največ starih predmetov je našla doma, nekaj pri sorodnikih in sosedih, mnogo pa jih je dobila v dar. Med največjimi darovalci je bila teta Cilka Pristovšek iz Polja. Tako je nastal imenitno urejen prostor, ki ga rade volje pokaže posameznikom ter manjšim in večjim skupinam.
Marija Švajger ima tisoč idej: »Ob letošnjem Alojzi-jevem prazniku smo pripravili srečanje narodnozabav-nih ansamblov, prišlo jih je petnajst in bilo je krasno. V bodoče bomo pripravili srečanje Alojzijev in Marij ter nadaljevali s srečanji Švajger-jev. Na prvi švajgerjadi lani nas je bilo 181 s tem priimkom iz vse Slovenije, letos, 14. avgusta, pričakujemo še večjo udeležbo. Zanimivo je, da nas je zelo malo v žlahti. Po sorodnikih je od tu tudi znana pevka Darja Švajger. Vsako srečanje dopolnimo z
raznimi igrami in glasbo, tako da nam nikoli ni dolgčas. Predlagam in ponujam roko za organizacijo prvega srečanja vseh zbiralcev, ki ste jih predstavili v tej rubriki v Novem tedniku. Pri meni, seveda.«
In še drobna pozornost: ker gre tudi za prireditveni prostor, so na številnih mestih listki z informacijskimi številkami 112 in 113 ter številko dežurnega zdravnika. V primeru nesreče vsak lahko takoj pokliče pomoč.
Marija Švajger ob lepo urejenem domačem okolju, ki diši po nekdanjih časih na kmetih, ponudi res prijazno in veselo besedo ter dobro hrano, med katero še posebej rada omeni domače štruklje, krompir, pripravljen na starinski način (krompir opere, prereže in neolupljenega skuha ter prelije z vročimi ocvirki, baje, da je hrana za bogove) in »bučjačo«, ki jo pripravi z doma pripravljenega vlečenega testa in napolni s sirom in naribanimi bučami. »Pri nas ne poznamo pomfrija in rib,« je odločna Marija Švajger, ki dela tisto, kar ima rada. In rada potuje, mož pa mora voziti počasi, da čimveč vidi. Najraje pa je med ljudmi in se z njimi tudi dobro razume.
TONE VRABL
NENAVADNI ZBIRATELJI
Pišite nam!
V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bomo vsak teden izžrebali tistega, ki bo nagrajen s hišnim darilom NT&RC.
Radi bi novo vozilo
Milan Šeruga je gasilec že 54 let in častni predsednik PGD Zagrad - Pečovnik
Vsako prostovoljno gasilsko društvo ima svojega junaka, lahko tudi več. To so pravzaprav vsi, ki se ob vsakem vremenu in času spustijo v boj s požarom ali drugo naravno nesrečo, da bi jo čimprej ukrotili in odpravili. Med njimi je tudi Milan Šeruga, skromen mož, domačin iz Zagrada, ki je z dušo in srcem zapisan domačemu gasilskemu društvu.
Za gasilsko uniformo in delo so ga navdušili sorodniki -brat Stanko Šeruga, ki je bil pred 59 leti med osmimi ustanovnimi člani, stric, bratranec in drugi, ki so bili gasilci. Milan Šeruga jegasilski častnik 3. stopnje, dobitnik republiških in občinskih priznanj, v obdobju od 1962 do 1991 poveljnik in od 1991 do 1999 predsednik društva.
PGD Zagrad - Pečovnik je bilo ustanovljeno 15. oktobra 1945. V začetku so imeli gasilsko četo, ki se je kasneje spremenila v društvo. Danes imajo 77 članov, kar je največ v primerjavi s prvimi leti. Predvsem so zadovoljni s številom aktivnih gasilcev operativcev, pionirji ter žensko desetino, ki zadnja tri leta na občinskih in drugih tekmovanjih dosega lepe uvrstitve. Njihovih je več kot dvajset zadnjih pokalov.
Milan Šeruga ima rad svoje gasilsko društvo in se v njem
NASI GASILCI
loti vsakega dela: »Lani je nenadoma umrl naš predsednik Marjan Palir, čigar največja želja je bila, da bi prihodnje leto ob jubileju, 60-letnici društva, končno dobili novo vozilo. Prizadevamo si, da bi uspeli. Smo na zahtevnem območju, zato potrebujemo sodobno vozilo, sedanje je staro že 28 let in je večkrat v okvari.« Kljub temu vozijo ljudem vodo, gasijo požare in sodelujejo tam, kjer jih ljudje potrebujejo. Manjka
jim denarja za osebno opremo, cevi in drugo, treba pa je vzdrževati tudi gasilski dom, ki ga radi odstopijo raznim družbam. V njem so krsti in poroke, v klubskih prostorih pletejo članice krožka, ki ga vodi Elica Šantl. Pripravljajo tudi izlete in pohode, vendar le na svojem območju, ker menijo, da je treba najprej spoznati svoje najb-ližje okolje.
Ob gasilskem domu, ki so ga zgradili leta 1955 in obno-
vili v letih 1969-71, so si uredili vadbeni prostor za tekmovanja. Med prvimi večjimi intervencijami je bila poplava leta 1954, ko je voda v višini dobrih dveh metrov skoraj prekrila gasilski dom, pri tem pa sta bili uničeni gasilska dokumentacija in oprema. Okoli leta 1950 jih je gostilničar Franci s konjem Šargo z motorno brizgalno peljal na gašenje Maj-dičevega mlina. Hudo je bilo tudi v gozdnih požarih na An-skem vrhu. Košnici, proti Svetini in Celjski koči...
Milan Šeruga je spoštovan krajan, ki ga odlikujejo skromnost, poštenost in vsestransko delo. Ponosno se spominja ustanoviteljev gasilskega društva Jožeta Tovornika in Franca Dorna ter ustanovnih članov Cirila Pušnika, Stanka Šeru-ge, Antona Zimška, Karla Son-nevvalda, Dolfija Bervarja, Avgusta Tratnika, Stanka Tratnika in Viktorja Bojca, ki so danes že pokojni. PGD Zagrad -Pečovnik je od ustanovitve do danes vodilo osem predsednikov in šest poveljnikov, v vsej dejavnosti pa je pomembno vlogo odigral naš današnji gost, Milan Šeruga. Tudi zdaj, ko ne opravlja vodilne funkcije, je še vedno pravi gasilec, ki malo govori in zato toliko več naredi.
TONE VRABL Foto: GK
Izbiramo »naj« gasilce
Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (2.625)
Jože Gajšek, PGD Lokarje (2.419)
Ivan Buser, PGD Ponikva (2.360)
Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.200)
Mirko Lešar, PGD Lopata (703)
Olga Lešar, PGD Lopata (664)
Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (292)
Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (264)
Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (225)
David Krk, PGD Andraž (204)
Vrstni red v zgornjem delu lestvice se že nekaj ne spreminja, medtem ko je seznam vaših predlogov za uvrstitev na lestvico precej obsežen. Na njem se pojavljajo imena kot so: Viki Božnik, PGD Socka, Martin Cmok, PGD Slivnica pri Celju, Edi Kovačič, PGD Dobje pri Planini, Dejan Brecl, PGD Ljubečna, Vinko Jug, PGD Žalec, Martin Cmok st., GD Gorica pri Sliv-1 niči, Jože Kocman, PGD Vojnik, Franci Naraks, PGD Žalec ...
Nagrajenka je tokrat Simona Madile iz Rogaške Slatine, "ki bo hišno darilo prejela na oglasnem oddelku NT&RC.
NASI GASILCI
Glasujem za:......................
Stanuje: ............................
Aktiven v gasilskem društvu: .

Odmevno iremeščanje duhovnikov
Med premeščenimi tudi najbolj priljubljeni v lanski akciji Novega tednika
| V Mariborski škofiji, kamor sodi tudi celjska regija, opravljajo z vsakim 1. avgustom redne letne zamenjave duhovnikov, ki odhajajo na nova delovna mesta v druge župnije. Tokrat so med njimi tudi nekateri najbolj priljubljeni duhovniki iz lanske akcije Novega tednika, med njimi prvo- in drugouvrščeni.
Do premestitev bo prišlo tako v mariborskem kot celjskem koncu. Vsi duhovniki, ki odhajajo na nova mesta, bodo tam začeli uradno delovati s 1. avgustom. Takrat bo škofija podatke o letošnjih premestitvah tudi uradno objavila.
V	Šentjurju bosta začela službovati duhovnika Vinko Čonč (do zdaj v župniji sv. Duh v Celju) in Tadej Leg-nar (doslej v župniji sv. Danijela v Celju), v župnijo sv. Danijela v Celju prihaja no-vomašnik Tadej Linasi, k sv. Duhu v Celju Srečko Hren (doslej v župniji Rogaška Slatina), v Rogaško Slatino no-vomašnik Simon Štihec, Marko Leva pa iz Šmarja pri Jelšah odhaja v župnijo sv. Marije v Velenju.
Duhovnik Janez Furman odhaja iz Velenja v Andraž nad Polzelo, Niko Krajne iz Andraža nad Polzelo na Dobrno, v Šmarje pri Jelšah prihaja stolni kaplan Marko Veršič iz Maribora, Janko Strašek odhaja z Dobrne v Cirkovce pri Ptuju, v župnijo sv. Martina v Velenju prihajata Vladimir Bizjak (iz Maribora) in novomašnik Iztok Hanžič, v Nazarje prihaja kot novi župnik frančiškan Franci Kovše. Župnijo Jurklošter, ki jo je imel doslej na skrbi Jože Vengust s Planine, bo po novem sou-pravljal Karel Gržan iz Raz-borja pod Lisco.
V	škofiji v Mariboru redne letne premestitve na splošno pojasnjujejo s tem, da prinašajo novi obrazi v župnije novo svežino. Prav tako pravijo, da niso posredi kazenske premestitve.
Za naše bralce, ki so množično glasovali v akciji Novega tednika za najbolj priljubljene duhovnike na Celjskem, je pri vsem skupaj nedvomno zanimivo, da so med premeščenimi duhovniki tudi prvouvrščeni Janko Strašek z Dobrne, drugouvrščeni Marko Leva iz Šmarja pri Jelšah ter desetouvrščeni Vinko Čonč iz župnije sv. Duha v Celju (zanj so glasovali predvsem bralci iz Kompol, ki jih je zapustil).
Zakaj odhajajo?
V	nekaterih župnijah nad posameznimi premestitvami najbolj priljubljenih duhovnikov kot običajno tudi tokrat niso ravno navdušeni. Tako verniki kot »neverniki«, saj je delovanje duhovnikov, še zlasti v manjših krajih, v javnosti zelo opazno. Pri tem se seveda sprašujejo o vzrokih za premestitve.
Nekateri verniki z Dobrne so v zadnjem času zaman prosili škofa, naj njihov dosedanji župnik Janko Strašek (po glasovanju prvouvrščeni v akciji NT&RC za najbolj priljubljenega duhovnika) ostane v njihovem kraju. »Odhajam po dogovoru z gospodom škofom, zaradi pastoralnih potreb v Cirkovcah na Dravskem polju. Na Dobrni so se me res navadili,« nam je odgovoril Strašek. V Cirkovcah bo nadomestil dolgoletnega župnika, ki odhaja v pokoj.
V	Šmarju pri Jelšah se v zvezi z odhodom priljubljenega duhovnika pojavljajo dvojne, različne govorice. Odhajajoči Marko Leva iz Šmarja pri Jelšah (drugouvrščeni v akciji NT&RC), ki smo ga povprašali za pojasnilo, odgovarja na splošno: «V našem stanu so premestitve nekaj normalnega. Zame je to že druga selitev.« Po nekaterih podatkih naj bi Leva sam zaprosil za premestitev.
Za najširšo javnost je zanimiva tudi premestitev
priljubljenega duhovnika Vinka Čonča (v akciji NT&RC na 10. mestu), ki odhaja iz župnije sv. Duha v Celju po komaj letu dni službe: »Na škofovo prošnjo sem prišel iz župnije v Kompolah ter imel dogovor za leto dni službovanja. Zdaj odhajam prav tako po dogovoru naprej v Šentjur, kjer je župnik novembra lani umrl. Želel sem si na podeželje.« In zakaj ne nazaj v Kompole? Čonč odgovarja, da je njegovo delo tam končano.
Posebna, politična ugibanja o vzroku za premestitev se utegnejo pojaviti zaradi odhoda duhovnika Janeza Furmana iz župnije v Velenju. Furman nastopa v slovenski javnosti kot odkriti simpatizer največje politične stranke LDS, stranke, katere pogledi so v odnosih z uradno Cerkvijo marsikdaj zelo različni. Prav tako je edini duhovnik v Kučanovem Forumu 21. Po vsem skupaj odhaja Furman s 1. avgustom iz »rdečega« mesta Velenje v bližnji, vendar bolj kot ne odmaknjeni Andraž nad Polzelo. »Moja premestitev ni nič posebnega, škof pač najbolj pozna pastoralne potrebe. Ostajam v bližini Velenja. Župnija v Andražu nad Polzelo je gotovo nov, svojevrstni izziv. Nikakor ne gre za kazensko premestitev,« je odločen duhovnik Furman.
BRANE JERANKO
Občina Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, na podlagi 80.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 30/02), 39. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03), 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 40/99 in 1/02) ter sklepa Občinskega sveta Občine Šentjur, št.468-1/2004-154/1, z dne 12. 2. 2004, objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
ZA PRODAJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ »GRAJSKI LOG«
Mestni trg 10, Šentjur, (v pritličju) z začetkom ob 10. uri.
Predstavniki ponudnikov se morajo v primeru prisotnosti pri odpiranju ponudb izkazati z osebnim dokumentom oz. pooblastilom ponudnika.
VII.	Pogoji: Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične ir pravne osebe, ki so se pravočasno in pravilno prijavili, tako da:
•	plačajo kavcijo in predložijo dokazilo o njenem plačilu,
•	predložijo pravilno izpolnjeno in podpisano vo o pristopu k splošnim pogojem javnega razpisa (glej razpisno dokumentacijo),
•	če se v imenu ponudnika javnega razpisa udeleži pooblaščenec, predloži neomejeno specialno pooblastilo, ki se nanaša na predmet razpisa in ga je podpisala fizična oseba ali zakoniti zastopnik pravne osebe, pri čemer mora biti podpis overjen pri notarju,
•	fizična oseba predloži potrdilo o državljanstvu, pravna oseba predloži izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od enega meseca,
•	predložijo matično, davčno, telefonsko številko. Vse listine (razen potrdila o vplačani kavciji, matično, davčno, telefonsko številko) je treba priložiti v izvirniku ali kopijo listine, overjeno pri notarju.
VIII.	Kavcija: Ponudniki morajo do 16. 8. 2004 vplačati kavcijo, ki za vsakega od predmetov javnega razpisa znaša, od št. 1 do 18, v znesku 1,100.000,00 SIT. Kavcija se plača na račun, naveden v I ' točki, za namen javnega razpisa. Če želi p nudnik podati ponudbo za več predmetov, je dolžan plačati kavcijo za vsak predmet ločeno.
IX.	Rok za prijavo: Ponudniki morajo osebno ali po pošti predložiti pravilno prijavo najkasneje do 17.8.2004 do 8. ure na naslov: Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur z oznako »Ne odpiraj - javno zbiranje ponudb - STAVBNA ZEMLJIŠČA GRAJSKI LOG«. Ponudnik osebno izroči ponudbo na žišču soba št. 51 A.
Javnega odpiranja ponudb se lahko udeleži le tisti ponudnik, ki se pravočasno in pravilno prijavi.
X.	Vrnitev vračunane ali pridržane varščir Ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, se kavcija brez obresti vme najkasneje v 8 dneh po izboru najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku, ki uspe (kupcu), se kavcija vračuna v kupnino. Če kupec ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine, Občina Šentjur obdrži vplačano kavcijo.
XI.	Razpisna dokumentacija, informacije o podrobnejših pogojih:
Razpisna dokumentacija se lahko dvigne ali .._ roči po pošti na naslovu: Občina Šentjur, oddelek za gospodarstvo, soba št. 45 (2. nadstropje), Mestni trg 10, Šentjur, ob predložitvi dokazila o plačilu cene razpisne dokumentacije. Cena razpisne dokumentacije je 10.000,00 SIT in se plača na transakcijski račun Občina Šentjur - proračun št. 01320-0100004983, odprt pri Uradu za javna plačila Žalec, za namen razpisne dokumentacije za javni razpis. Razpisna dokumentacija vsebuje: podrobnejši opis lokacije in nepremičnine, pogoji gradnje, zemljiškoknjižni izpisek, katastrske podatke, mapno kopijo z označbo parcel, lokacijsko informacijo, obrazec izjave o sprejemanju splošnih pogojev javnega razpisa, osnutek prodajne pogodbe.
XII.	Ogled:
Po predhodnem dogovoru je možen posamični ogled parcel na terenu, ki so predmet razpisa. Nepremičnine se prodajo po načelu videno-kupljeno.
XIII.	Drugi pogoji:
1. Za nepremičnine pod oznako A:
Rok za začetek gradnje je eno leto od dneva sklenitve pogodbe, rok dokončanja 3. gradbene faze je dve leti od dneva sklenitve prodajne pogodbe.
V kupnini je zajet komunalni prispevek za gradnjo naslednjih komunalnih naprav:
Naziv in sedež organizatorja:
Občina Šentjur, Mestni trg 10. 3230 Šentjur, tel 03/747 13 89; Fax 03/5743-446,
e-pošta: obcinasentjur^obc-sentiur.si . Opis predmeta prodaje: ) Gradbene parcele v naselju Proseniško
Predmet prodaje so stavbna zemljišča, namenjena za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, z možnostjo spremembe dela objekta za dejavnost intelektualne storitve in sicer: . Predmet prodaje št. 2: parc.št. 263/11 pašnik, v izmeri 749 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica. po izklicni ceni 7.772.638,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 3: pare. št. 263/12 pašnik, v izmeri 757 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.855.657,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 4: parc.št. 263/13 pašnik, v izmeri 754 m', vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.824.525,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 5: pare. št. 263/14 pašnik, v izmeri 752 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.803.770,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 6: pare. št. 263/16 pašnik, v izmeri 684 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7,098.110,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 7: parc.št. 263/17 pašnik, v izmeri 824 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 8.526.220,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 8: pare. št. 263/18 pašnik, v izmeri 1034 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 10.730.184.00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 11: parc.št. 263/21 pašnik, v izmeri 646 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica. po izklicni ceni 6.703.771,00 SIT, v ceno je vključen DDV, . Predmet prodaje št. 12: pare. št. 263/22 pašnik, v izmeri 758 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.866.035,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
0.	Predmet prodaje št. 13:
parc.št. 263/23 pašnik, v izmeri 756 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.845.280,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
1.	Predmet prodaje št. 14:
pare. št. 263/24 pašnik, v izmeri 739 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.668.865,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
2.	Predmet prodaje št 16:
pare. št. 263/26 pašnik, v izmeri 731 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.585.846,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
3.Predmet	prodaje št. 17:
parc.št. 263/27 pašnik, v izmeri 732 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.596.223,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
4.	Predmet prodaje št. 18:
pare. št. 263/28 pašnik, v izmeri 733 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 7.606.601,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
5.	Predmet prodaje št. 19:
parc.št. 263/15 pašnik, v izmeri 877 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 9.100.940,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
6.Predmet	prodaje št. 21:
pare. št. 263/31 pašnik, v izmeri 804 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 8.343.393,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
7.	Predmet prodaje št. 22:
parc.št. 263/30 pašnik, v izmeri 863 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 8.955.657,00 SIT, v ceno je vključen DDV,
8.	Predmet prodaje št. 23:
parc.št. 263/29 pašnik, v izmeri 822 m2, vpisana v vi. št. 636 k.o. Goričica, po izklicni ceni 8.530.185,00 SIT, v ceno je vključen DDV, I. Vrsta pravnega posla, ki je predmet razpisa: Vrsta pravnega posla je prodajna pogodba, katere besedilo je del splošnih pogojev razpisa za javno zbiranje ponudb. Pogodba mora biti sklenjena najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika. I. Način in rok plačila kupnine: Kupnino kupec poravna na transakcijski račun Občina Šentjur - proračun št. 01320-0100004983, odprt pri Uradu za javna plačila Žalec, v 8 dneh od dneva sklenitve prodajne pogodbe.
Plačilo celotne kupnine je bistvena sestavina pravnega posla. Če kupec ne poravna kupnine na določen način in v določenem roku po sklenjeni pogodbi, se šteje prodajna pogodba za razdrto brez izvedbe posebnega postopka. Po plačilu kupnine v celoti se kupcu nepremičnina izroči v posest in vložen bo tudi zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice. . Merila za izbiro ponudnika: Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je višja ponujena cena od izklicne cene. V primeru enakih ponudbenih cen bo izbran tisti ponudnik, ki bo ponudil krajši rok plačila celotne kupnine. I. Kraj in čas javnega odpiranja ponudb: Odpiranje ponudb je javno in bo opravljeno v torek, 17. 8. 2004, v prostorih sejne sobe
« vodovodno omrežje s hidranti, ■ mešani sistem kanalizacije,
•	cestno omrežje v asfaltni izvedbi z odvodnjava-
•	javna razsvetljava,
•	električno omrežje,
•	zajet je prispevek za priključitev na vodovodno in
•	kanalizacijsko omrežje. V kupnini ni zajeto:
•	komunalni prispevek za gradnjo telekom omrežja in omrežja kabelske TV,
•	prispevek za priključitev na električno in telekom omrežje ter omrežje kabelske TV,
•	izgradnja individualnih priključkov na javne komunalne vode.
Uspel ponudnik oz. kupec plača poleg kupnine tudi predpisane davčne dajatve, to je predpisani 20% DDV, ki je v izklicni ceni že zaračunan. St " ke notarja in zemljiškoknjižnega prenosa plača Občina Šentjur. Prodajalec si izgovarja odkupno pravico na gradbenih parcelah in služnost v korist prodajalca za potrebe gradnje in vzdrževanja objektov in omrežij javne infrastrukture za parcele, ki so predmet javnega razpisa.
Štefan tiselt"
Od
pleskavice do cigla v hrbet
Mojster kebabopek nam pripravlja svojo dobrota...
»Pocestna« prehrana je v Celju lahko dobra ali slaba, poceni ali draga, predvsem pa je je dovolj
... na katero običajno čaka kar precej lačnih ust.
Ritem vsakdanjika močno vpliva na vse nas. Smo pod hudim pritiskom dinamičnega življenjskega sloga, od česar je odvisen tudi naš način prehranjevanja. In čeprav večina prisega na »normalno, zdravo, tipično slovensko hrano« - dunajski zrezek in ocvrt krompirček - tu in tam vseeno radi kaj snedemo pri mojstru balkanske kuhinje ali v bolj institucionaliziranih »krmilnicah«, ki nam jih ZDA prodajajo skupaj s koka-kolo in vojno proti terorizmu.
Tortice in sendviči ne predstavljajo ravno zadovoljivega obroka, ravno tako slaščičarne in sendvi-čarnice ne sodijo med hitro prehrano. Zato bo govora predvsem o hamburgerjih, pleskavicah, bure-kih, hot dogih in kebabih, torej o »pocestni« hrani.
Povprečna popolnost
Recimo, da ste v mesto ravno prispeli - z vlakom ali avtobusom. Znajdete se pri Celjskem domu in gledate proti Zvezdi. Na desni strani opazite veliko zeleno hišo z znanim rde-če-rumenim napisom nad vrati. In to je to - esenca, temelj in pojem
hitre hrane - McDonald's. Pogosto lahko naletite na kar nekaj ljudi, ki hrepenijo po obroku v franšizi največje verige hitre prehrane na svetu. In večkrat ko jeste tam, bolj se čudite, zakaj. Ne da bi vas kaj motilo, sploh ne! Največja prednost (in hkrati slabost) McDonalďsa je ravno povprečnost. Nihče ne more biti nezadovoljen s tamkajšnjo prehrano. Prav tako je tudi nihče ne pohvali. Izbor je pester, pri čemer gre pravzaprav le za različice hamburgerja, hkrati pa ima vse na nek način podoben okus. Dober, čeprav dolgočasen. McDonald's je pojem povprečnosti dognal do popolnosti. Hkrati pa je tudi glede na količino hrane, ki poštenemu možakarju nikakor ne zadostuje, predrag. Po obedu pri McDonalďsu nikakor ne morete posedeti v sladkih mukah prebave in s tistim zadovoljno topim pogledom bolščati v strop. Običajno mirno zdržite do doma, kjer si po hitrem postopku spravite skupaj sendvič.
Pomembni dodatki
Le korak naprej se nahaja pivnica Koper, ki ni ravno restavracija s hitro prehrano, je pa vendarle pr-
va gostilna s hot dogi v Celju. Ti so še vedno dobri, če imate radi enostavno hrenovko, namočeno v gorčici, s štručko. Druga restavracija, ki v neposredni bližini lahko ponudi hot dog, pa je slaščičarna Cannon No.l, ki se drži veleblagovnice Metro. Takoj za ovinkom na desno, proti tržnici in mimo banke, naletite na beli kiosk, porisan z losi. Gre za kopijo ljubljanjskega hot horsa, ki slovi po izjemnih burger-jih s konjskim mesom in obilici dodatkov. Poleg tega, da delajo do devetih zvečer in da ob koncih tedna potegnejo tudi do treh zjutraj, je njihov lipicanec v štručki zelo dober, hkrati pa je tudi njegova cena zmerna. Vse hvale vredno, saj so se potrudili z različno izbiro dodatkov - vse od ajvarja do nacho sira.
Gre v tretje rado?
Med hotelom Turška mačka in celjsko občino, tik ob spominski plošči Almi Karlin, stoji Kebapči, ki je Celje po mnenju nekaterih uglednih meščanov uvrstil na evropski zemljevid, po mnenju drugih pa je prvi zametek celjske ulice bakterij (bacteria alley je pogovorni naziv za pariški kvart, kjer je precej sorodnih prodajaln, op.p.). Na vas je, da presodite, osebno pa ga zelo priporočam. Gre za tretji tovrstni poizkus v Celju (resnici na ljubo, prva dva sta bila grška gyro-sa, a je pravzaprav vse skupaj zelo podobno). Poleg zelo dobre hrane šteje v dobro tudi dolg obratovalni čas, predvsem ob koncu tedna. Tako si lahko ponočnjaki v soboto ali nedeljo privoščijo kebab kar do štirih zjutraj. Ne točijo pa piva, kar jim omenjena nočna srenja rahlo
Odlična pleskavica mojstra Bedetija
zameri. Majhno slabost predstavlja tudi cena, saj je potrebno za hrano odšteti sedemsto petdeset tolarjev, kar pa je še vedno ceneje od McDonald'sovega menija. Se pa zato, roko na srce ali želodec, bolj (ali vsaj bolje) najemo. Paziti moramo le, da nam mojster kebabči-čar ne ponudi kakšnega feferonč-ka iz osebne zbirke, razen če nam je ljub tek po ulicah in bljuvanje ognja.
Le malo naprej, v poslovnem objektu Vrtnica, najdemo Tropical, simpatično restavracijo z zmerno ponudbo, dobro pripravljenimi in dovolj napolnjenimi hamburgerji in hot dogi. Hamburger za razmeroma malo denarja in z obilo zelenjave in namazov ni slab. Resno zamero pa povzroča pleskavica, pri kateri naj bi šlo za vse kaj drugega kot le za dva hamburgerja v lepinji!
Za manjšim ovinkom mimo zdravstvenega doma in gimnazije Center pridemo do mladinskega centra, kjer stoji nekakšen kiosk z ogromnim dežnikom. Tam se je svojčas dalo snesti kakšen burek, zdaj pa v gostilnici Index strežejo le hot doge in sladoled. Komajda omembe vredno.
Prva liga
In za konec bisera celjske ponudbe. Prvega predstavlja burekdžinica Šerifa Šerifija, ki stoji nasproti Trima in ji gre zameriti le to, da dela ' samo do dveh popoldne. A peče najboljši burek daleč naokrog. Vsekakor nujen obisk za vse burekojede. Drugi biser se nahaja na novi avtobusni postaji. Kiosk mojstra Jakupa Bedetija. Tam pečejo ene najboljših pleskavic v Sloveniji. Velike, mastne in dobre za popenit. Mojster sam pripravlja maso, mešanico govejega mesa in ovčetine. Do desetih zvečer, če se vam zazdi, da bi jo poskusili.
Poleg omenjenega je hitra hrana, kar se eksotike južnega dela Balkana tiče, na voljo tudi v vseh in-tertuših, gigašparih in planetih. V vseh veleblagovnicah, torej. Večinoma hrana, recimo pop značaja, predvsem kosi pice, sendviči ali kaj podobnega. Gotovo sem izpustil kakšen kiosk, ki si bo, vsekakor pa sem jih izpustil nekaj, ki si omembe ne zaslužijo. Upam, da za to ne bom v hrbet fa-sal kakšne opeke. Čisto na koncu pa ... kaj drugega kot dober tek!
GS
FOTO: GREGOR KATIČ, GS
VRANSKO VELENJE
Anina častitljiva leta
Danes praznuje Ana Križnik svoj 104. rojstni dan. Ana nima svojih potomcev, pa tudi drugih sorodnikov je bolj malo, kljub temu pa mnogi praznujejo njen častitljivi rojstni dan.
V občini Vransko, kjer je bila Ana rojena in je preživela 102 leti, so ponosni na svojo občanko, ki ji zdravje služi tudi sedaj, ko nosi že svoj enajsti križ. Zadnji dve leti, potem ko si je pri padcu poškodovala kolk, Ana živi v Domu upokojencev na Polzeli. V njenem novem domovanju so jo v torek popoldne obiskali vranski župan Franc Sušnik, predstavniki RK, župnijske karitas, prijatelji in sorodniki. Na krajšo slovesnost v jedilnici so povabili tudi devet drugih oskrbovancev doma iz vran-ske občine.
Slavljenko Ano je nagovoril župan Sušnik, ki ji je v imenu vseh občanov želel dobrega zdravja in ponovnega snidenja ob letu. Nato so razrezali veliko torto, ki jo
je poklonila slaščičarna Brglez, in nazdravili s šampanjcem. Stekel je tudi sproščen pogovor, v katerem je Ana, ki ji spomin še dobro služi, obujala dogodke iz minulih let. Dobro se spomni svojega otroštva na Tešovi in dneva, ko je pri dvajsetih začela z delom kot natakarica v gostilni Križnik na Vranskem. Kar 60 let je preživela v njej in bila kot družinski član. V teh letih je privarčevala za svojo hišo, v kateri je živela do predlani. Odlikovale so jo delavnost, skrbnost, skromnost in številne druge vrline, ki so ji pomagala premagovati življenjske tegobe, "nidi starost in betežnost, kar prinašajo stara leta, sprejema z vdanostjo, ob tem pa je zadovoljna, da je zanjo lepo poskrbljeno in da ima vse, kar potrebuje.
V domu na Polzeli imajo kar nekaj oskrbovancev v zelo visoki starosti, konec leta pa bo 104. rojstni dan praznovala tudi Marija Hra-mec.	TT
V sredini slavljenka Ana, na desni župan Franc Sušnik, na levi pa Jože Križnik, lastnik gostilne, v kateri je Ana preživela 60 let.
PLANET TUS Celje
Slaščičarna DE LA CREM
zaposlimo:	pogo
-	natakarje
-	slaščičarja
- končana šola IV. stopnje qostinske, agrožlvllske smeri - 6 mesecev delovnih izkušenj - državljanstvo Republike Slovenije
Z Izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za doloten ćas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen tas. Svojo pisno vloqo z dokazili o izpolnjevanju poqojev, naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh na naslov:
Engrotuš d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, Irena But.
Kjer dobre stvari stanejo manj
TUS
Poslopje velenjske Name, ki ga je pred časom kupil podjetnik Tomaž Ročnik oziroma Pilon Center in ga preurejajo tudi za velenjsko knjižnico, spet buri duhove, oziroma dobesedno dviguje prah.
Bližnji stanovalci ogorčeno pripovedujejo, da med rekonstrukcijo objekta izvajalec, dravograjsko podjetje Kograd Igem, ni poskrbel za nikakršno zaščito. »Živimo v nenehnem prahu, stanovanja pa so itak uničena,« je omenil Jože Lampret v imenu stanovalcev s Kidričeve ulice ter dodal, da je stanje vsak dan slabše. »Najbolj žalostno pa je, da nihče ali noče ali ne more ukrepati oziroma da ukrepi práv nič ne zaležejo. Obrnili smo se na inšpekcijske službe, na občinsko upravo, upravno enoto ..., pa kot da nihče ne bi mogel pomagati. Če pride kdo od odgovornih, je nekaj časa bolje, potem pa je spet vse po starem.« Da tako lahko delajo samo v Velenju, še dodajajo ogorčeni stanovalci.
Včeraj zjutraj se v Velenju še ni dvigal prah.
Predstojnik oddelka za okolje in prostor v velenjski občini Marko Vučina je v torek zagotovil, da se bo stanje, tudi na zahtevo MO Velenje, zagotovo še isti dan uredilo, kar
POMOC OTROKOM POSOČJA
Potres v Posočju je mnogim družinam spremenil letošnje poletje. Namesto načrtovanega dopusta in počitnic se borijo za streho nad glavo. Nemočni otroci trpijo skupaj s svojimi starši. Da bi vsaj delno omilili tragedijo v Posočju so Zveza prijateljev mladine Maribor, Krško in Ljubljana tem otrokom ponudila v svojih letoviščih v Poreču. Nerezinah, Pacugu in Kranjski Gori brezplačno letovanje. Zveza prijateljev mladine bo krila stroške namestitve, programa in varstva otrok, donatorje pa prosi za pomoč pri kritju stroškov prehrane in prevoza. Seznam otrok iz najbolj prizadetih družin pripravlja Društvo prijateljev mladine Tolmin v sodelovanju s CSD Tolmin in občino Bovec.
Sredstva za letovanje otrok Posočja se zbirajo na računu Društva prijateljev mladine Tolmin št. 04763-0000267818. Prosimo, da po svojih močeh prispevate za letovanje otrok iz Posočja! Svojo donacijo lahko uveljavljate kot davčno olajšavo. Zahvaljujemo se vam in vas lepo pozdravljamo!
Predsednik ZPMS mag. Franc Hočevar
so se dogovorili oziroma pisno zahtevali tudi na koordinaciji z izvajalcem del. Ta naj bi dosledno spoštoval pravila, ki veljajo v primerih gradnje, predvsem pa poskrbel za polivanje poslopja z vodo.
US, foto: GK
TOUR
80,6 95,1 95,9 100,3
SUKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA
Cesta na grad 06a, 3000 Celje
ZAPOSLIMO TURISTIČNEGA VOZNIKA AVTOBUSA
! dveletno prakso za nedoločen čas INFORMACIJE:
041/675 597
SPONA
TRG OVI NA
Spodnji trg 35, 2344 Lovrenc na Pohorju Zaposlimo
PRODAJALCE (-ke) - 3 osebe
Pogoji: o ustrezna izobrazba,
o vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju bele tehnike in akustike,
o osnovno znanje programskih jezikov Excel in Word, o urejenost in komunikativnost, o prebivališče v okolici Celja.
Nudimo 3-mesečno poskusno delo z možnostjo podaljšanja delovne pogodbe.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite na naslov: Spona d.o.o., Mariborska 105a, 3000 Celje. Prošenj, ki ne bodo ustrezale danim pogojem, ne bomo obravnavali.
Nama dviguje prah
Varnost za sto tisočakov
Prvi stanovalci se bodo v oskrbovana stanovanja v Celju vselili marca 2005
Gradnja prvih celjskih varovanih oziroma oskrbovanih stanovanj na lokaciji ob domu upokojencev dobro napreduje, zanimanje za najem teh stanovanj pa presega vsa pričakovanja.
Objekt, ki ga s polovičnim deležem skupaj gradijo celjske Nepremičnine in Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, bo imel 27 stanovanj v pritličju in šestih nadstropjih. Že pred objavo javnega razpisa za najem teh stanovanj je število interesentov preseglo število 50. Poskusi, da bi nastajajočemu bloku dodali še dve nadstropji, so se izjalovili, saj bi bile spremembe zazidalnega načrta predrage. Pri Nepremičninah
zato že iščejo novo primerno lokacijo, kjer bi lahko začeli graditi nova oskrbovana stanovanja. V igri je lokacija ob Jurčičevi ulici, kjer pa še vedno ni zaključen denacionali-zacijski postopek.
Oskrbovana stanovanja so namenjena starejšim od 65 let, grajena so brez arhitektonskih ovir, v njih pa bodo ponudili v celoti opremljeno kuhinjo in kopalnico, ostali del stanovanj pa si bodo lahko najemniki opremili sami. Oskrbovana stanovanja ponujajo najemnikom dovolj udobja in veliko varnost, saj bodo opremljena s sistemom za klic v sili, najemnikom pa je prepuščeno, ali si bodo kuhali sami ali pa se bodo poslužili tovrstnih storitev v domu upokojencev, s kate-
Najemnine varovanih stanovanj ne bodo nizke; za najem garsonjere bo treba odšteti 63, za dvosobno stanovanje pa 98 tisoč tolarjev mesečno. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva marca prihodnje leto.
rim bo objekt povezan s pokritim hodnikom. 13 stanovanj v objektu bo dvosobnih, 14 pa bo garsonjer; velikost posameznih enot bo od 32 do 55 kvadratnih metrov. Ob vsem tem bodo najemnikom ponudili še dodatne storitve, kot so gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, prinašanje hrane, pranje in likanje.
BRST
Otroci, ki letujejo na Debelem rtiču, so pripravili program ob obisku organizatorjev akcije. - Št. 30 -29. julij 2004
Mestna občina Celje
razpisuje v skladu z 28.členom Zakona o urejanju prostora (Ur.list RS št.110/2002, 8/2003) prostorsko konferenco pred javno razgrnitvijo Lokacijskega načrta za toplarno Celje na območju zazidalnih načrtov Trnovlje jug in Plinarna v Celju, ki bo v petek, 6. 8. 2004 ob 10. uri v dvorani pod veliko dvorano Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 8.
Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve in interese lokalne skupnosti, gospodarstva ter organizirane javnosti glede vsebine predloga, zato vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo obravnave. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo predložiti pisno pooblastilo.
i Šrot, MOC
Naj cveti tisoč cvetov...
V Mestni občini Celje so junija ponovno začeli z akcijo za izbor najbolj urejenih objektov z okolico pod naslovom Naj mesto cveti. Na razpis se je medtem prijavilo osemdeset udeležencev, posebna komisija pa te dni ocenjuje prijavljene.
K sodelovanju želijo v MOC pritegniti čim več občanov in ustanov ter jih spodbuditi k urejanju svojih stavb in okolice skozi vse leto, hkrati pa nagraditi tiste, ki so v urejanje vložili največ
truda. Na tekmovanje se je lahko prijavil katerikoli lastnik ali najemnik stanovanja ali pa predstavnik hišnega sveta v primeru bloka. Niso pa se smeli prijaviti člani ocenjevalnih komisij. Objekti so razvrstili v pet kategorij in sicer stanovanjska hiša, stanovanjski blok, kmetija, objekt javnega pomena ter objekt gospodarske družbe oziroma samostojnega podjetnika.
Letos prijavljenih objektov je nekaj več kot lani. V akciji sodeluje 37 stano-
vanjskih hiš, 15 stanovanjskih blokov, 6 kmetij, 14 objektov javnega pomena in 8 objektov gospodarskih družb oz. samostojnih podjetnikov.
Vse prijavljene objekte ocenjujeta dve tričlanski komisiji. Člani komisij so različnih strok, tako da je zagotovljena heterogenost ocenjevanja, s katerim so pričeli v začetku julija. Ocenjevanje še traja, do sedaj pa je bilo ocenjenih že približno polovica prijavljenih objektov.
GS
Engrotuš omogočil letovanje otrokom
Podjetje Engrotuš je v petek na Debelem rtiču predstavilo humanitarno akcijo Za tisoč nasmehov, v okviru katere bodo tisoč otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije od junija do avgusta omogočili letovanje v letovišču in zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Projekt je vreden 35 milijonov tolarjev.
Kot je povedal direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek, je humanitarna usmeritev dolgoročen in resen projekt. »V dobrem podjetju imajo dobro
strategijo tudi na področju humanitarne dejavnosti. Mi smo se odločili, da bomo največ sredstev namenili otrokom.« V ta namen so pod sloganom Kjer dobre stvari delamo vsi ustanovili Hi-šev dobrodelni sklad, pri čemer so za dobrodelne projekte letos namenili 100 milijonov tolarjev.
Trenutno letujejo na Debelem rtiču otroci s Štajerske in z Gorenjske. Med njimi jih je kar nekaj, ki še nikoli niso bili na morju, nekateri so se v tednu dni naučili tudi plavati. Letovanje zdru-
žuje tudi izlete, vožnjo z ladjo, učenje plesa in plavanja, sprehode in druge dejavnosti, vse z namenom, da bi se otroci imeli čim lepše. In kot so nam povedali sami, se imajo super, z vzgojitelji se dobro razumejo, starše sicer malo pogrešajo, vendar ne preveč, s sklepanjem novih poznanstev nimajo težav, dekleta pa so nam med smehom tudi potožila, da so fantje sicer v redu, čeprav jim tu in tam tudi ponagajajo.
NATAŠA LESKOVŠEK
Foto: GREGOR KATIČ
Čaj po naše
V Projektni pisarni Celje, zdravo mesto so v sredo predstavili projekt z naslovom Čaj po naše. Zaposleni so nabrali zdravilne rastline, jih posušili in podarili uporabnicam Materinskega doma Celje za pripravo čajev in sokov. Ob tej priložnosti je predstavnik podjetja Franck Celje podaril domu paket svojih izdelkov. V prostorih pisarne na Slomškovem trgu 4 v Celju je na ogled tudi razstava na temo Zdravilne rastline za vsakdanjo uporabo.	AA
Obnova na tržnici
V ponedeljek, 9. avgusta, se bodo začela zahtevnejša obnovitvena dela v Linhartovi in delno v Savino-vi ulici v Celju.
Gre za obnovo komunalnih vodov in preplastitev cestišča, dela pa bo izvajalo podjetje CE-KA. Nujen poseg so hoteli opraviti že lani, a so se takrat nameri Komunalne direkcije Mestne občine Celje uprli lastniki in najemniki lokalov v obeh ulicah, ki obkrožata celjsko mestno tržnico. Ker bodo lokali ob Linhartovi avgusta zaradi kolektivnih dopustov pretežno zaprti, so zdaj slednjič našli pravi čas za obnovitvena dela, ki bodo pred-
vidoma trajala do konca avgusta. Dela bodo skušali izvesti tako, da bi bilo čim manj nevšečnosti. A izogniti se jim ne bo mogoče, četudi bodo peš dostop in dovoz za napajanje tržnice omogočali tudi med obnovo samo.
Dela bodo začeli na zahodu, pri »rdeči hiši«, in takrat bo tržnica dostopna po Prešernovi in Savinovi ulici. Med obnovo bodo lahko opravili tudi kanalske povezave iz greznic na javno kanalizacijo, slednjič pa bodo tudi v tem delu mesta lahko prišli do priključkov za kabelsko razdelilni sistem.
BS
Na letnih bazenih se letos zaradi nestalnega vremena ne morejo pohvaliti z množico obiskovalcev. Podobno je tudi na celjskem bazenu, kjer pa so zaradi manjše gneče vsaj obiskovalci zadovoljni.
Upravljavci bazena nosijo letos zaradi novega pravilnika za kopalne vode večjo odgovornost. Vodo redno pregleduje zavod za zdravstveno varstvo, nadzor nad vsem pa vrši zdravstvena inšpekcija. Zavod jemlje vzorce kopalnih voda dvakrat mesečno. Pri pregledu izvidov ugotavljajo, da je bila kopalna voda
večinoma ocenjena kot primerna za kopanje. Kvaliteta kopalne vode ni odvisna zgolj od upravljavca. Kopalci lahko poleg upravljavca tudi sami prispevamo k boljši kakovosti kopalne vode s tem, da upoštevamo kopališki red in še zlasti s skrbjo za vzdrževanje osebne higiene (tuširanje pred vsakim vstopom v bazen, opravljanje potrebe v WC).
Za varnost skrbijo reševalci iz vode, ki so prisotni od 9. do 19. ure. Vedno sta prisotna dva reševalca oziroma trije, ki morajo biti strokovno usposobljeni in
Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona
razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Cena kompleta je 1000 SIT.
ï&Slovenija
roiivLjA m
Dejan Pušnik
imeti potrjeno licenco. »Poskrbljeno je tudi za animacijo, vsako sredo in četrtek poteka liga v odbojki na mivki, ob nedeljah imamo zabavni program za otroke, imeli bomo tudi turnir v streetballu. Poleg igrišč za odbojko na mivki, košarko in nogomet imamo tudi igralnico z avtomati in mizo za namizni tenis,« je povedal Dejan Pušnik iz ZPO-ja.
In kako so zadovoljni obiskovalci?
Alen Štorek: »Na celjskem bazenu mi je zelo všeč, prihajam skoraj vsak dan, počitnice pa drugače preživljam doma in na morju.«
L'J
Dušan Vengust: »Na bazen pridem večkrat, ker mi je všeč. Med počitnicami gremo še na morje, drugače pa imam službo.«
Rosvita Rosina: »Tukaj smo letos prvič in nam je zelo všeč, voda je čista, topla, ni gneče, zelo uživamo. Med počitnicami se veliko sprehajamo tudi po parku.«
l/ELIKI SPEKTAKEL NA SPÍCÍ U CELJU, v petek. 27. S. 2004. ob 20. uri
ŽELJKO .
joKS/mm
s simfoničnim orkestrom Edini koncert poleti v Sloveniji
RADIO,;|CEUE
Mokra osvežitev na bazenu
POZOR, HUD PES
Barbi in Ken
Spoštovani bralci, poletni čas je čas kabrioletov, poletni čas je čas, ko se na vrat na nos pojavijo ljudje, ki nase kaj dajo. Pravzaprav jih je iz leta v leto več. Nekateri izmed njih se še občasno sprehodijo skozi moj spomin, a razlika med temi, ki jih še zmeraj nosim v spominu in med temi, ki jih zdaj gledam »v živo«, me osuplja, vznemirja. Vsakič me celo nekoliko potolče in dobim občutek, da sem nekakšen okoren, neprilagodljiv mastodont v času in prostoru, štorasto upodobljena, škrgasta karikatura izumrle vrste. Resnično, ti ljudje so nekaj dosegli, pomislim, ko sedim, potuhnjen kot miš, tam v zakotju letnega vrta in vlečem na ušesa, da morda ujamem kakšno pobeglo frekvenco, iz katere bi lahko sklepal še temo pogovora in se morda približal veliki skrivnosti življenja, skrivnosti uspeha.
Nedolgo tega sem takole nečastno vlekel na ušesa. Tam ob glavni cesti, vsem na očeh, sta namreč sedela nek postaven moški in dekle, ki se je medlo spominjam iz svojih dijaških let, z imenom Barbi. Pogovarjala sta se očitno strašansko resne zadeve, saj je mož kar nekajkrat omalovaževalno odmahnil z roko, tu in tam resno prikimal, Barbi pa je vse to spremljala z neprisiljenim pogledom, z nekoliko privzdignjeno brado in za odtenek na stran in v desno položeno glavo, ki me je spomnila na milino Se-dejevih motivoy obmorskih deklet. Razlika med Sede-jevimi portreti in Barbi je bila zgolj v tem, da so Se-dejeva dekleta delovala milo in nekoliko melanholično, Barbi pa precej bolj samozavestno, emancipirano, z odločno izrisanimi potezami obraza, ki so obenem izžarevale neizmerno odločnost, pardon - odlo-
MOHOR HUDEJ
čenost. Nikakor nisem zmogel prestreči njunih besed in resnici na ljubo, žga-lo me je od radovednosti. Še naprej sem prisluškoval in za hip se mi je zazdelo, da sem ujel besede: letnik, kreditanštalt, bo spustil, registracija, ni mi všeč moder, kabrio. Ken, pa prodaj, hočem imeti, ne seri, Ken, Barbi, disko, skupaj, odprta streha, lepši kot njihov, športno podvozje, hitrejši kot njihov, kromirana značka, črna streha, li-zing, kreditanštalt, petpro-centne ... Zaradi hrupa, ki je prihajal s sosednje stavbe, kjer je nek delavec s tremblicem rezal železo, ju nisem več slišal. Nekako sem skušal povezati njun pogovor v neko logično celoto in dozdevalo se mi je, da si je Barbi zaželela avtomobil. Nisem natančno vedel, kakšen avto si Barbi želi, nekega dne pa sem do odgovora prišel na naravnost banalen način. S sinom in njegovo prijateljico smo se sprehajali po mestu, nakar mi smrkavca zbežita v trgovino z igračami in glej, koga uzrem tam na policah! V krasnem BMW-ju, kabrio modelu Z3 sedita kdo drug kot moja znanca z letnega vrta: Barbi in Ken. Bila sta nasmejana, z optimizmom in nekakšno sveto blaženostjo sta pozorno gledala v svetlo in gotovo bodočnost, ki jima obeta srečen zakon, poln hladilnik in poceni bencin. Žalostno sem pogledal na svoj mali par in na ustnicah sem začutil nekaj slanega. Bila je solza, dragi moji.
Antonija Zimšek: »Letos sem na celjskem bazenu drugič. Zadovoljna sem z vodo, bazenom, všeč mi je tudi, ker ni veliko ljudi.«
ANJA LAZAR Foto: ALEKS ŠTERN
Vsi na kolo!
Zaradi prometne gneče v centru Celja vam svetujemo, da se po opravkih odpravite s kolesom. Običajno ga lahko najamete v Tltristično informativnem centru Celje (TIC pri Narodnem domu) ali na železniški postaji.
Trenutno dobite kolo le na postaji, saj jih imajo v TIC-
PREDPRODAJA VSTOPNIC NA CELJSKEM: Celje: ŠPICA, EKOPOOL, A B AGENCIJA V PLANETU TUŠ Velenje: A B AGENCIJA, MLADINSKI SERVIS Žalec: MLADINSKI SERVIS Preko Interneta: www.vstopnice.com
Za srečo je treba skrbeti
EKOS CELJE d.o.o. Ribarjeva 3, 3000 Celje
VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH __STORITEV_
u v popravilu. Najem kolesa do dveh ur stane 300 tolarjev, najamete ga lahko tudi za cel dan ali konec tedna (od petka do nedelje), popazijo pa tudi na vaše kolo. Na železniški postaji imajo na voljo pet koles, v TIC-u le dve. Povpraševanje po najemu ni veliko, največje je bilo konec junija, ko so kolesa najemali študentje. Kolo izposodijo na podlagi osebnega dokumenta in napišejo potrdilo. Vsa kolesa so zavarovana, v primeru nevšečnosti zadeve uredi policija.
ANJA LAZAR
V»
gospodinjstvo znašal 1.100 evrov.
Naložbe ob pomoči krajanov
V občini Polzela so letos namenili kar precej denarja za modernizacijo cest in gradnjo kanalizacije.
Že lani začete rekonstrukcije cestnih odsekov v naseljih Založe in Podvin so zaključene. Za skupno kilometer in pol cestnih odsekov so porabili 14 milijonov tolarjev, k vsoti pa so posamezna gospodinjstva in lastniki vikendov prispevali od 150 do 300 tisoč tolarjev. Omenjena odseka sta za krajane izjemnega pomena, saj jim bistveno olajšujeta dostop do domov. V naselju Breg pri Polzeli, za tovarno nogavic, pa so v tem času pričeli z gradnjo 200 metrov dolgega sekunda^ , nega kanalizacijskega kanala, ki bo omogočal hišne kanalizacijske priključke za fekalne odpadke. Po dograditvi bodo občani lahko opustili greznice, kar bo nedvomno velik prispevek k čistemu okolju. Skupno vrednost opravljenih del ocenjujejo na 15 milijonov tolarjev.	TT
Župan občine Žalec skladno z določili 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS, št.62/94 in 17/97) in 16. člena Statuta občine Žalec (Uradni list RS, št.37/99, 43/00, 37/ 01, 25/02, 5/03 in 29/03 ) objavlja
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST
V občini Žalec je nameščanje plakatov, transparentov in podobnih objav v času volilne kampanje dovoljeno na mestih, ki so v ta namen že določena po posameznih krajevnih skupnostih in v Mestni skupnosti Žalec.
Na teh plakatnih mestih se brezplačno zagotovi vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov, katerih število in skupna površina morata posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočati vsaj osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov oziroma kandidatu.
Dodatna plakatna mesta bodo razporejena na lokacijah, ki jih bodo določile posamezne krajevne skupnosti in Mestna skupnost Žalec.
Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika zemljišča oziroma objekta.
Cena plakatiranja za dodatna plakatna mesta zajema stroške plakatiranja in odstranjevanja plakatov in jo določi krajevna oziroma mestna skupnost.
Organizatorji morajo vloge z navedbo števila in vrste plakatnih mest poslati na sedež posamezne krajevne oziroma mestne skupnosti.
III.
Plakatiranje pod temi pogoji bo mogoče v času trajanja volilne kampanje (po 2. členu zakona o volilni kampanji se volilna kampanja lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom glasovanja) po Rokovniku za izvedbo volilnih opravil za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo 3. oktobra 2004.
Župan
Številka: 02/05/2004-BS	Lojze Posedel,
Žalec, dne 23. julija 2004	univ. dipl. ekon. I. r.
Previdne napovedi hmeljarske letine
Zvezde za otroke
S hmeljem je zasajenih dobrih 1.500 hektarjev - Odločilen bo avgust
do namenili za opremo Varstveno delovnega centra Ježek Velenje in za otroška oddelka splošnih bolnišnic v Celju in Slovenj Gradcu. Prav vsi vrhunski izvajalci so se odpovedali honorarjem za nastop, akcijo pa bodo podprli tudi številni sponzorji. V soorganizacijo projekta je vključen tudi Lions Clubs International Distrikt 129 Slovenija, ki bo pozval fizične in pravne osebe, naj projekt tudi finančno podprejo, pokroviteljstvo pa je prevzel nekdanji predsednik Milan Kučan. Sicer so projekt 50 zvezd za otroke podrobneje predstavili na torkovi novinarski konferenci. US
Letošnje hmeljarsko leto se je sredi marca začelo z velikim pompom zaradi sezonskih delavcev, nato pa o hmelju, v nasprotju z minulimi leti, pravzaprav nismo veliko pisali. Verjetno pa bi, če ne bi v začetku tedna začelo deževati.
Zaloge vode so namreč minuli teden že padle pod mejo, zato naj bi hmeljarji začeli z namakanjem hmeljišč. Očitno se (še) niso uresničile napovedi, da naj bi bilo letos s hmeljem zasajenih bistveno manj površin. Po podatkih so se hmeljišča zmanjšala za približno 100 hektarjev. V Sloveniji je tako s hmeljem zasajenih nekje 1.520 hektarjev, od tega sta dve tretjini v Savinjski dolini, vključno s Celjem, približno 100 hektarjev pa je prvoletnih nasadov. »Sorte so enake, kot so bile, torej je največ aurore, čeprav v zadnjih letih opažamo porast savinjskega gol-dinga in celeie,« je povedala Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo v žalski svetovalni službi.
Zaenkrat na savinjskih hmeljiščih kaže na dobro letino, čeprav so hmeljarji pri napovedi še vedno previdni in se držijo reka, da »avgust hmelj da ali vzame«. Vročina v minulem tednu za razvoj storžkov ni bila najboljša, vendar pa bodo za količino in kakovost hmelja najbolj odločilne temperature v avgustu. Kot pri zorenju druge vegetacije, tudi pri hmelju pričakujejo teden dni za-
iz Gmšovelj je veter polomil vogalni drog v hmeljišču. Z dvema traktorjema in jekleno vrvjo so drog začasno
mika, tako da naj bi začeli z obiranjem letošnjega pridelka v drugi polovici avgusta Takrat bodo tudi znani po datki glede letine in nenazad "nje prodaje letošnjega hme-lja.
Dobrodošli tujci
Se je pa že izkazalo, da bi brez tuje delovne sile težko obdelali hmeljišča. Spomnimo, da je sredi marca zaradi napovedi ministrstva za delo o ukinjanju delovnih dovoljenj za tujce prišlo do množičnega protesta hmeljarjev. Kaj hitro so sklenili kom-
obtežili, tako da žičnice »ni potegnilo«
promis, po katerem naj bi hmeljišča obdelovalo 70 odstotkov tujcev in 30 odstotkov domače delovne sile. Hmeljarji so na podlagi slabih izkušenj iz preteklosti trdili, da domači delavci niso najbolj primerni za hmeljišča. To se je očitno izkazalo tudi letos, saj so imeli nekateri hmeljarji kar nekaj težav z domačimi delavci. Ali jih ni bilo ali pa so bili v bolniški, pravijo. Na hmeljiščih dela približno 400 tujcev.
Avgust v Savinjski dolini bo, poleg obiranja, tudi drugače precej hmeljarsko obarvan. V Braslovčah pripravljajo 15. avgusta tradicionalni Dan hmeljarjev, na katerem bodo na novo izbrali starešino in princeso. Pred časom so v Žalcu ustanovili Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije, ki je sedaj uradno registriran, predvsem
Znano je, da hmeljarji pri svojem delu za zatiranje škodljivcev in bolezni uporabljajo kar precej raznih pripravkov. Po drugi strani na ravninskem delu Savinjske doline ni večjih čebelarjev. Tudi zato v Savinjski dolini še ni zaslediti spora med hmeljarji oziroma kmeti in čebelarji, kot se dogaja na Gorenjskem in Primorskem.
pa naj bi skrbel za ohranjanje tradicije starešinstva in pomena hmeljarstva v Sloveniji. Zbor bo prihodnja štiri leta vodil še aktualni starešina Milan Lesjak, ki bo prihodnji teden, kot veleva hmeljarska tradicija, pripravil srečanje starešin in princes na svojem domu v Taboru.
URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR
Brez koncentracije ni dobrih rezultatov. To velja tudi za strelski šport.
Lovci na Goljavi
Že devetindvajsetega lovskega strelskega tekmovanja, enega izmed največjih in najpomembnejših v naši državi, na Goljavi nad Preboldom se je udeležilo 120 tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije.
Letošnje tekmovanje, ki je sovpadalo z 80-letnico Lovske družine Prebold, je ob znova vzorni organizaciji k lovski koči privabilo še kakšnih 1500 obiskovalcev. Tekmovalci so se pomerili v streljanju na tarče bežečega merjasca, srnjaka in v streljanju na glinaste golobe. Med člani so bili ekipno najuspešnejši strelci lovske družine Trebnje, med veterani pa je prvo mesto osvojil Jože Zagožen iz žalske lovske družine.	JANEZ VEDENIK
Na Mestnem stadionu v Velenju bo 4. in 5. septembra humanitarno glasbena prireditev, na kateri bo nastopilo več kot 50 imen zabavne in narodnozabavne glasbe iz Slovenije in republik bivše Jugoslavije.
Sobota, 4. september, bo namenjena izvajalcem pop in rock glasbe, v nedeljo, 5. septembra, pa bodo pripravili revijo 20 najboljših slovenskih narodnozabavnih ansamblov in izbrali »naj vižo desetletja«. Organizatorja, VTV in velenjska občina, napovedujeta enega največjih humanitarnih koncertov v Sloveniji, na njem pa bodo zbirali denar za otroke. Sredstva bo-
ŽALEC BRASLOVČE LJUBNO VRANSKO
® m n
Po solčavsko
Muhasto vreme minuli konec tedna ni bilo naklonjeno organizatorjem številnih prireditev, ki so jih napovedovali v Savinjski in Šaleški dolini, tako da so kar precej prireditev izpeljali v hladnejšem vremenu pod šotorom, nekaj pa so jih tudi odpovedali.
Zaradi dežja so bili bistveno okrnjeni tudi tradicionalni, letos 14. Dnevi turizma na Solčavskem. Neprijazno vreme
je motilo predvsem obiskovalce, ki so želeli pobliže spoznati naravne in kulturne lepote Solčavskega, ter športnike, ki so se merili v različnih disciplinah. Tudi nedeljsko srečanje Prijateljstvo ne pozna meja je minilo brez Lu-čanov in Črnjanov, udeležili so se ga le sosedje iz Železne Kaple. Solčevani so se letos potrudili tudi s prikazi iz nekdanjega življenja v tej hribov-
ski vasici in okolici, prikaz nekdanjih opravil na kmetiji in utrinke iz življenja »ol-cerjev« pa so začinili s številnimi duhovitimi vložki. Organizatorji, solčavsko TD v sodelovanju z drugimi društvi, so poskrbeli za več razstav, še posebej pa so se izkazali učenci 3. in 4. razreda podružnične šole, ki so raziskovali zdravilna zelišča.
US
Med nekdanja opravila sodi tudi ročno striženje ovac.
Maistru v spomin
V ponedeljek, točno 70 let po smrti, so se na Ljubnem poklonili spominu generala Rudolfa Maistra, borca za slovensko severno mejo.
Na Ljubnem so že pred časom ustanovili Društvo generala Maistra Zgornje Savinjske doline. Po podatkih je bilo v Zgornji Savinj ski dolini približno 160 tako imenovanih borcev za severno mejo, vendar je ohranjenih malo pisnih virov. Hidi zato skušajo v društvu s pomočjo sorodnikov izvedeti kar največ o dogajanju po prvi svetovni vojni. Poleg tega bodo v nekdanji Iskrini tovarni uredili spominsko sobo, v kateri nameravajo predstaviti vso dokumentacijo, k sodelovanju pa so na ponedeljkovi proslavi pozvali vse, ki imajo kakršnekoli podatke o Maistrovih borcih.
Sicer so proslavo pripravili v okviru tradicionalnega, 44. Flosarskega bala, ki bo vrhunec dosegel v petek s slavnostno sejo občinskega sveta, sobotnim flosar-skim večerom ter nedeljsko povorko in krstom mladega flosarja.	US
Letošnji nagrajenci na Ponikvi.
»Sušnoff leto na Ponikvi
Zlatoporočenca Strnišnik
Soseda in vrstnika
V Krajevni skupnosti Ponikva, eni izmed desetih KS v žalski občini, praznujejo krajevni praznik 28. julija v spomin na leto 1941, ko je okupator izselil več krajanov v razna taborišča.
Ob letošnjem prazniku so na Ponikvi pripravili več prireditev, slavnostna seja sveta KS pa je bila v nedeljo dopoldne. V nagovoru je predsednik sveta KS Ivan Jelen spregovoril o pomenu praznika, nato pa povedal, da letos na Ponikvi niso veliko postorili. Bilo je sušno leto, saj so iz žal-
skega proračuna dobili manj denarja. Vseeno pa so vzdrževali lokalne ceste, uredili parkirišča pred gasilskim domom in naročili izdelavo idejnega načrta za obnovo in dozidavo POŠ Ponikva.
Predsednik Jelen je pohvalil delo vseh društev v KS, saj so njihovi člani ob prazniku
pripravili kar 32 različnih prireditev, za prihodnje leto pa napovedal razširitev in obnovo ceste Vodosteč-Ponik-va. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor. Jutri, v petek, bodo na Ponikvi proslavili 60-letnico krajevnega odbora OF.
TT
Za odličnjake brezplačno
V Spodnji Savinjski do- do privabile tudi ugodne ce- pa je 300 tolarjev. Kot zani-
lini je bolj malo možnosti za kopanje. Savinja je čista samo še v zgornjem delu, bazena pa sta odprta le v Preboldu in v rekreacijskem centru Cizej v Orli vasi.
Na kopališču Pingo v Orli vasi imajo tri bazene s toboganom in igrišče za odbojko na mivki, ponujajo pa še več drugih rekreativnih možností. Po besedah lastnika. Stan ka Cizeja, so kopališče od prli šele 1. julija, saj rali pridobiti celo vrsto dovoljenj v skladu z zahtevami EU. Sedaj si želijo čimveč vročih dni, obiskovalce pa bo-
ne. Celodnevna karta za odrasle stane 850, triurna pa 500 tolarjev. Za otroke je cena 600 oziroma 350 tolarjev. Nudijo tudi nočno kopanje, karta
mivost naj povemo, da so v kopališču Pingo vsem odlič-njakom spodnjesavinjskih šol podarili sezonske karte.
TT
Zlatoporočenca Ivano in Franca Strnišnik iz Zapla-nine, ki sta cerkveno poroko obnovila v cerkvi v Šent-gotertu, kjer je zlato mašo bral župnik Drago Markuš, civilno pa ju je v gostišču Slovan na Vranskem poročil župan Franc Sušnik, je spremljalo lepo število svatov.
Oba slavljenca sta se rodila v Zaplanini, torej sta bila od nekdaj skupaj. Kot sovrstnika in soseda sta se poznala
V Letušu bo benciski servis
Svetniki v občini Braslovče so na zadnji seji sprejeli dopolnjene občinske prostorske plane, s katerimi so med drugim omogočili gradnjo bencinskega servisa v Letušu.
Bencinski servis naj bi gradili na južnem delu ureditvenega območja naselja Letuš, potrebni objekti, avtopralnica, nadstrešnica in prostor za plinske jeklenke pa naj bi se razprostirali na malo manj kot 4 tisoč kvadratnih metrih površin. Po odločitvi braslovških svetnikov mora biti servis grajen v skladu s sodobnimi principi oblikovanja in elementi distribucije naftnih derivatov ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora. Ob stiku z naseljem Letuš in kmetijskimi površinami je potrebno predvideti zasaditev z avtohtonimi vrstami dreves in grmovnic. Poleg tega so svetniki razpravljali še o izvrševanju proračuna in dodatnih sredstvih za investicijsko vzdrževanje OŠ Braslovče.	TT
že kot otroka. Franc je bil prvorojenec, v družini pa so bili še štirje otroci. Po vojni so izgubili očeta, tako da je breme obdelovanja kmetije in vzgoje otrok padlo na materina pleča. Ivana je bila edinka, njena sestra dvojčica je namreč kmalu po rojstvu umrla. V zgodnji mladosti ji je umrla še mama, tako da sta za dom skrbela z očetom. V korak z njim je delala v gozdu in hlevu ter zrasla v kleno kmečko dekle. Na njen, Drnovškov dom po domače, se je priženil Franc, v zakonu pa so se rodile hčere, Ivanka, Fani, Marija in Lojzka, kot zadnji pa sin Vili, ki je bil na Drnovškovi domačiji po 101. letu prvi moški potomec. Franc se je zaposlil v rudniku v Zagorju, težko delo, dolga pot in nesreča pri delu pa so mu pustili posledice na zdravju. Hčere so se omožile, doma pa je ostal sin Vili z ženo Nado. TT
in
Od torka je šentjurska občina bogatejša za kar dve pomembni prometni pridobitvi. Popoldne so v kraju Vrbno pri Šentjurju odprli na novo zgrajen pločnik, ki je urejen tudi z javno razsvetljavo in odvodnjavanjem. Druga pridobitev, ki je bila v torek popoldne uradno predana v uporabo, pa je most čez Slomščico na Hotunju pri Ponikvi.
Naložba v pločnik je vredna 99,5 milijona tolarjev, od katerih je 87,5 milijona tolarjev prispevalo ministrstvo za promet, 12 milijonov pa občina Šentjur. Ta posodobitev bo znatno prispevala k varnosti udeležencev v prometu. Krajani Vrbnega
so bili z novo pridobitvijo zadovoljni, nenazadnje tudi zato, ker se dela, ki so jih začeli spomladi, niso vlekla v nedogled, temveč so jih zaključili že pred predvidenim rokom. Pločnik so posvetili predvsem tistim, ki so na tem kraju izgubili življenje v nesrečah.
Sodobni most na Hotunju pa je stal 92 milijonov tolarjev in ga je v celoti financirala država. Nadomestil je starega, kamnitega, ki ni bil več primeren za današnje prometne obremenitve. Minister za promet Marko Pa-vliha je ob tem dogodku opomnil, da je gradnja mostov vedno tudi simbolno dejanje, saj gre pri tem za po-
vezovanje in premoščanje dveh bregov - tako med ljudmi kot tudi v čisto prometnem smislu.
Župan občine Šentjur Štefan Tisel je poleg veselja ob odprtju dveh za občino tako pomembnih objektov izrazil tudi veselje ob uspešnem sestanku z ministrom. V Šentjurju se namreč lotevajo novega projekta, to je izgradnje nadvoza, ki bo trajala dve leti, povezoval pa bo Šentjur s Kozjanskim. Problem je v tem, da se mora nadvoz stikati z obvoznico, ki je bila sprejeta v državnem planu izgradnje avtocest. Minister je za projekt županu obljubil polno podporo.
SG
Trak na mostu čez Slomščico sta prerezala minister za promet Marko Pavliha in župan občine Šentjur Štefan Tisel
Člani strokovne komisije (od leve): Marjan Petan, Stanko Mikola, Slavko Toplišek in Mitja Repnik, zadaj zmagovalci ansambel Šmarski muzikanti, desno pa neumorna predsednica KD Dobje Jožica Salobir
Veliko harmonikarjev, malo ansamblov
Marjan Petan, član strokovne komisije na Pokaži, kaj
znaš v Dobju, pogrešal več petja
bila plaketo Avgusta Stanka. Na odru so se predstavili večinoma pravi začetniki, med katerimi so bili tudi obetavni, kar še posebej velja za zmagoviti ansambel Šmarski muzikanti mentorja Bojana Lugariča in ansambel Termal z Dobrne.
Nastopajoče sta ocenjevala strokovna komisija in občinstvo. Prvo so sestavljali Marjan Petan (član New Swing Quarteta), Stanko Mikola (vodja ansambla Mikola) , Slavko Toplišek z Gostince pri Virštanju in Mitja Repnik (ansambel Rosa, ki je igral po uradnem delu). Marjan Petan je predvsem pogrešal več petja, sicer pa so nekateri mladi pokazali precej talenta.
Tako kot na Dolgi Gori so zmagali Šmarski muzikanti, sledijo jim Janja Brleč, Termal, Natalija Hočevar, Jani
Trg Dobje je bil na Anino julijsko nedeljo ponovno poln navdušencev, ki so iz različnih krajev prišli na ogled že 32. prireditve Pokaži, kaj znaš. To še vedno z veseljem pripravlja Kulturno društvo Dobje v sodelovanju z občino Dobje, gasilci in drugimi krajani.
Letos je nastopilo 24 posameznikov in skupin, med katerimi je bilo izredno veliko harmonikarjev, manj kot zadnja leta pa ansamblov. Preseneča tudi nastop dveh imenitnih glasbenic: citrar-ke Janje Brleč iz Sedraža, ki je aktualna državna prvakinja, na velikem mednarodnem tekmovanju v Miinchnu pa je v kategoriji do 17 let osvojila prvo mesto, ter Natalije Hočevar, ki je lanska državna prvakinja med har-monikarkami, na Zlati harmoniki na Ljubečni pa je do-
Kosovel, Miha in Toni Ojster-šek, Gregor Meterc in Peter Podkoritnik.
1\idi tokrat smo ob že omenjenih pevcih pogrešali pestrost inštrumentov (prevladovala je harmonika), humoriste in podobno. Mnogi so -si letom primerno izbrali pretežke pesmi, ki so jim ob tremi povzročale veliko težav.
Prav pa je, da s tako prireditvijo v Dobju nadaljujejo, saj pomeni lepo odskočno desko za mnoge, ki se kasneje razvijejo v znane glasbenike. Svojo pot so v Dobju začeli Vesele Štajerke (pred natanko desetimi leti), dvojčici Vesna in Vlasta, brat in sestra Janez in Vera Šabec (oz. Šolinc), brata Polanc (Okrogli muzikanti) , Veseljaki, Unikat, Gaj-šek. Izvir in nenazadnje pred štirimi leti tudi danes izjemno slavni Modrijani.
TONE VRABL
Krajevna organizacija borcev in udeležencev NOB iz Rečice pri Laškem je v nedeljo na domačiji Kodre-Ferme v Zgornji Rečici pripravila tradicionalno, letos že 59. srečanje borcev in udeležencev NOB, ki ga na tej domačiji, kjer so se nekdaj množično ustavljali borci in aktivisti, organizirajo vsako leto.
Letos je bil gost in slavnostni govornik poslanec evropskega parlamenta in predsednik ZLSD Borut Pahor, ki je v svojem govoru poudaril, da smo Slovenci doslej že dali svoj prispevek k oblikovanju današnje združene Evrope, da pa se bomo morali zdaj odločiti za pot, ki nas bo popeljala naprej in ne nazaj, da ne bi pristali na repu Evropske unije. Župan Jože Rajh je med drugim dejal, da je imela Kodretova mama izjemno vlogo, saj je bila hrabra in se ni nikoli pustila zmesti. »Sicer pa so bila vrata te domačije vselej na stežaj odprta borcem in aktivistom, s katerimi je družina delila tisto malo, kar je imela,« je dejal Rajh in poudaril, da bi zato kazalo liku Kodretove mame vsako leto nameniti posebno pozornost.
Seveda so se v prvih povojnih letih tega srečanja množično udeleževali predvsem borci sami, vendar je slednjih iz leta v leto manj. Pridružujejo se jim mladi, predvsem pa po-hodniki in planinci, ki so letos proti Zgornji Rečici krenili že v zgodnjih jutranjih urah.
izdelan top, ki ga bo slednji kot prvo darilo odnesel v svojo bruseljsko pisarno.
V kulturnem programu so sodelovali laška pihalna godba, Rečiški vokalni kvartet, ljudske pevke iz Rečice in Moški pevski zbor Laško.
MOJCA MAROT
Zmagovalca bo določila teža rib
Ribiči iz domala vsega sveta bodo prihodnji teden svoje ribiške palice namakali v Savo. V Radečah bo od 3. do 8. avgusta svetovno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem. Organizatorka in pobudnica svetovnega prvenstva je Ribiška družina Radeče.
Ob reki Savi v Radečah je speljana ena najlepših in tekmovalnih tras v Sloveniji z enostavnim dovozom in dostopom do vode, na njej so nárejeni posebni podesti za invalide na vozičkih, tako da v celoti ustreza vsem mednarodnim tekmovalnim predpisom. Drugi pogoj, ki so ga morali radeški ribiči izpolniti, da se je svetovno prvenstvo tokrat preselilo k nam, pa je udeležba gostiteljske ribiške družine vsaj na enem izmed preteklih svetovnih prvenstev (Radečani so se lani udeležili svetovnega tekmovanja v lovu rib s plovcem v Italiji).
Vsako državo bo predstavljala štiričlanska ekipa, ki jo bodo sestavljali predvsem invalidi s psihomotoričnimi motnjami ali motnjami vida. Posamezna ekipa mora s svo-
jo sestavo doseči najmanj 10 točk, pri čemer določena telesna pomanjkljivost pred-1 stavlja določeno število točk. Ekipe bodo imele od torka do petka uradne treninge, v petek bo obvezni trening (ekipa, ki se le-tega ne bo udeležila, ne bo mogla tekmovati), tekmovalni del prvenstva pa bo sledil v so-, boto in nedeljo.
Mednarodna nosilka svetovnega prvenstva je federacija za športni ribolov na sladkih vodah (FIPS-ed), nacionalna nosilka prvenstva je Ribiška zveza Slovenije, izvedbeni akt pa je Pravilnik (FIPS-ed) za mednarodna tekmovanja v lovu rib s plovcem za kategorijo invalidov.
V Savi so na območju tekmovalne trase v največjem številu prisotne rdečeoke, zelenike, ogrice, kleni, krapi in babuške, vrsta ulovljene ribe pa ne odloča o zmagovalcu. In še to: dolžina ribiških palic ne sme biti daljša od 11,5 metra.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Dobitniki letošnjih občinskih priznanj (od leve proti desni) so gasilsko društvo iz Sv. Florijana (priznanje je prevzel predsednik Franc Prevolšek), društvo Gaja (priznanje je prevzela predsednica Anica Colnarič), kmetovalec Anton Sajko ter turistični podjetnik mag. Jože Pipenbaher.
Na prazniku o pokrajinah
V Rogaški Slatini so v soboto praznovali občinski praznik. Osrednja prireditev v kulturnem centru je bila v znamenju podelitve letošnjih občinskih priznanj.
Med petimi dobitniki enakovrednih priznanj občine so turistični podjetnik mag. Jože Pipenbaher, ki je z visokimi vlaganji v turistične objekte ustvaril številna nova delovna mesta, učiteljica Kasja Grašer (podelitve se zaradi višje sile ni udeležila) ter društvo Gaja. Priznanji občine sta prav tako prejela kmetovalec Anton Sajko ter gasilsko društvo iz Sv. Florijana.
Zbranim je za praznik čestital župan mag. Branko Kidrič, ki je opozoril na pomembne občinske naložbe. Najpomembnejša je dom starejših v Rogaški Slatini, za katerega naj bi temeljni kamen položili jeseni. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta Janez Sušnik, je poudaril, da bi morala Slovenija spremeniti ustavo, pri čemer bi lahko postal državni svet zbor pokrajin. Menil je, da bomo morali na osnovanje pokrajin počakati še leto ali dve.
BJ
tjr
Smarskih pogojev ni več
Obnova III. osnovne šole Rogaška Slatina, ki služi otrokom s posebnimi potrebami iz vseh obsoteljskih občin, je od tega tedna za korak bliže. Občinski svet Šmarja pri Jelšah, ki je obnovo delno razpadajoče stavbe doslej pogojeval predvsem z vknjiženjem solastniškega deleža, po novem ne postavlja več takšnega pogoja.
Starinska stavba je v lasti Občine Rogaška Slatina, pri čemer vsi prostori za potrebe vzgojno-izobraževalnega dela niso izkoriščeni. Zato so se v Šmarju sprva zbali, da bi bili po obnovi namenjeni tudi za druge slatinske potrebe. Pri tem so Šmarčani, ki so soustanovitelji šole, doslej zahtevah izračun potrebnih površin po veljavnih normativih ter vknjiženje svojega vložka za obnovo kot solastniški delež.
Šmarski občinski svet se je v ponedeljek obvezal, da bo v prihodnjih treh letih zagotovil približno 19 milijonov tolarjev brez obeh omenje-
nih pogojev. Kot je svetnike prepričal župan Jože Čakš, pomeni morebitno solastniš-tvo takšne stare stavbe tudi velike obveznosti. Šmarčani prav tako ne želijo prevzemati odgovornosti v primeru, da bi prišlo v šoli do tragedije. Šola namreč nima uporabnega dovoljenja ter postaja vse bolj nevarna. Učenci so iz nekaterih prostorov že preseljeni, saj se ponekod strop poseda.
V III. osnovno šolo Rogaška Slatina je vključenih 50 otrok s posebnimi potrebami, med njimi večina iz slatinske (20 otrok) ter šmarske občine (16 otrok).
Občina Rogaška Slatina je odločitev o plačilu svojega deleža za sofinanciranje obnove že sprejela, preostale štiri občine pa jo morajo pred 15. septembrom. V nasprotnem primeru bo šolsko ministrstvo investicijo iz programa soinvestiranja v letu 2005 umaknilo.
BRANE JERANKO
Udeleženci likovne delavnice z mentorico Dubravko Halužan ter bibliotekarko Majo Mohorič
Poletna živahnost v knjižnicah
V knjižnici v Rogaški Slatini so za letošnje počitnice pripravili štiri delavnice za osnovnošolce, ki potekajo v prostorih knjižnice v Rogaški Slatini ter v enoti v Rogatcu.
Tako so v preteklih dveh tednih izvedli likovno in plesno delavnico, v tem tednu izdelujejo piktogram, prihodnji teden pa bodo zapisovali počitniške vtise. Za izvedbo je knjižnica pridobila del sredstev na razpisu kulturnega ministrstva v okviru knjižnične dejavnosti, ostalo pa je zagotovila sama. Z odzivom šolarjev so v knjižnici zadovoljni.	BJ
Šola v Pristavi na prepihu svetnikov
njo podružnično šolo, ki je dobro obiskana, bilo bi pa tudi dovolj otrok za dva oddelka bodočega vrtca. Trenutno starši vozijo otroke v vrtce, kjer so zaposleni, mnogi pa jih imajo doma pri starših, oboji pa bi v primeru urejenih prostorov otroke imeli v domačem vrtcu in bližje šoli.
Občinske službe bodo poskušale do seje občinskega sveta, ki bo sredi avgusta, pripraviti morebitno dopolnitev elaborata o širitvi investicije v šolo v Pristavi. Župan se pri vsem tem boji, da ne bodo dobili odobrenega denarja z ministrstva za šolstvo, če se sami ne bodo pravočasno, to je do konca leta, dogovorili o gradnji prizidka v Pristavi. Ce ne bo dogovora, ki je že bil dosežen, se kaj lahko zgodi, da bo 120 milijonov »odpotovalo« drugam. Kaj pa potem?
TONE VRABL
Na julijski seji občinskega sveta Podčetrtek so svetniki že drugič v zadnjem obdobju na široko govorili o nameravani gradnji prizidka k podružnični osnovni šoli v Pristavi pri Mesti-nju.
Šolsko poslopje je montažno inje bilo zgrajeno leta 1975 po znanem potresu na Kozjanskem. Šola, ki jo v petih razredih obiskuje 60 otrok, je ob popolni osnovni šoli v Podčetrtku edina šola v občini. Pred dvajsetimi leti so ukinili podružnične šole v Vir-štanju, Polju ob Sotli, pri Sv. Emi in v Olimju, kar se je ka-
sneje pokazalo kot slabo. Podružnična šola v Pristavi je potrebna temeljite obnove z novo kuhinjo, zbornico, učilnicama in prostori za vrtec. Pripravili so program za gradnjo prizidka v vrednosti 200 milijonov tolarjev. 80 milijonov naj bi zagotovila občina iz proračuna, ostalo bo prispevalo ministrstvo za šolstvo v obdobju treh let.
Zal pa je skupina šestih od dvanajstih svetnikov po vseh sprejetih programih in odobrenem denarju, tudi z ministrstva, začela razmišljati drugače. Tako so na julijski seji sprejeli naslednji sklep:
»Občinsko upravo se zaveže, da se izdela dopolnjen elaborat o širitvi investicije v osnovno šolstvo s finančnega, sociološkega in družbenega vidika, glede lokacije prizidka v- Podčetrtku ali Pristavi. Pri tem pa ne gre za ukinjanje podružnične šole v Pristavi pri Mestinju.«
Torej, skupina svetnikov se zavzema za prenos denarja za ureditev šole v Podčetrtku, kar pomeni, da bi šola v Pristavi brez obnove še naprej propadala in sama od sebe tudi propadla. Župan noče prevzeti odgovornosti, da bi v občini izgubili še zad-
Karta po sedmih letih
Minerali navdušili Bošnjake
V bosanskem mestecu Jelah se je že četrto leto zapored odvijal mednarodni festival folklore. Tokrat je bila po zaslugi Folklorne skupine Minerali iz Rogaške Slatine na festivalu prvič zastopana tudi Slovenija.
25-članska zasedba, ki letos praznuje 25. obletnico obstoja, se je minuli vikend vrnila z gostovanja. Na povabilo organizatorja festivala Kulturno umetniškega društva Izu-din Mulabečirovič - Izo iz Jelaha so se pridružili folklornim skupinam iz Hrvaške, Srbije in Črne gore in Bosne ter tamkajšnje
pettisoč glavo občinstvo navdušili s svojim plesom in sproščenostjo. Tako so, kot pripoveduje član zasedbe Matej Berk, porušili mit, ki je poprej krožil po Bosni. »Organizatorji so bili prepričani, da bodo iz Slovenije prišli ljudje, ki se bodo imeli za nekaj več. Da bodo morali z nami ravnati v rokavicah. Res ne vem, kdo nam izdeluje to etiketo. Dejstvo pa je, da smo iz Rogaške Slatine prišli plesalci, ki nam očitno takšnih druženj močno primanjkuje. In ne samo, da smo se vklopiti, s svojo dobro voljo smo celo izstopali.«
RP, foto: PM
Po sedmih letih je izšla nova turistična karta občine Rogaška Slatina skupaj s karto mesta. Na karti občine, ki je v merilu 1:25.000, so med drugim označene sprehajalne, kolesarske in planinske poti, vin-sko-turistična cesta ter različni turizmu namenjeni objekti.
Na karti mesta (v merilu 1:10.000) je tudi seznam vseh ulic. Novo turistično karto je izdelal Geodetski zavod Slovenije. Na javni predstavitvi karte, ki je bila prejšnji teden v kulturnem centru, je Matjaž Kos iz omenjenega zavoda poudaril, da je tokratna topografija zelo natančna. Na karti, ki je izšla
v 25 tisoč izvodih, so prav tako za turiste pomembna besedila v šestih jezikih.
Pobudo za novo karto je dala občina, projekt pa je vodil Zavod za pospeševanje turizma Turizem Rogaška. Za 4 milijone tolarjev vredno naložbo je polovico sredstev prispevala občina, preostalo pa devet družb s turističnega in drugih področij.
Župan mag. Branko Kidrič je na predstavitvi poudaril, da gre za četrto publikacijo, ki jo je za informiranje gostov izdala Občina Rogaška Slatina. Pred tem so izšli katalog vinske ceste, predstavitev kolesarskih poti ter katalog kmetijskih pridelkov.	BJ

18
SLKOMJIC»! VOJNIK | DOBRNA |

NOVI TEDNIK
Drugačno življenje
Frankolovski bi
Bazen na Frankolovem, ki je bil zaradi okvare elektromotorja zaprt približno teden dni, je od petka spet odprt. Na kopališču, kjer voda ni posebej ogrevana, beležijo letos slab obisk, ki je posledica neprijaznega vremena.
Kopališče je v lasti Občine Vojnik, po pogodbi pa je upravnik za triletno obdobje Športno rekreacijski klub Koši iz Šentjurja. Pri tem se letos izteka zadnje leto po-
izen spet odprt
godbe, zato je občina v začetku leta že ob- I javila informativni razpis za morebitnega bodočega upravnika ali lastnika. Občina namreč razmišlja tudi o možnosti prodaje. Sicer so na frankolovskem bazenu potrebna nova, večja tehnična vlaganja, kot posledica lani poleti sprejete zakonodaje.
Bazen je odprt vsak dan, med obiskovalci pa prevladujejo Frankolovčani ter iz bližnje okolice.	BJ
»Rad nastopam. Rad pišem. Najraje delam z gobicami. Kar se naučim pri kuhanju, tudi doma poskusim. Na regijskih in državnih igrah specialne olimpiade je bilo super. Po kosilu bomo spet plesali. Septembra bomo šli v Moravske toplice. Zelo lušt-no je tukaj.«
Sprva nekoliko zadržani varovanci konjiške enote Varstveno delovnega centra Šentjur se takole razgovo-rijo, ko nanese beseda na to, kaj imajo v svojem drugem domu najraje. Tako kot v vsaki skupini, so tudi med temi 22 odraslimi varovanci z zmerno in težjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju interesi in želje različni. Skupno jim je le, da radi prihajajo v prijazne, sodobno urejene prostore centra, ki je odprl svoja vrata šele novembra 2002.
»Konjičani so naše varovance lepo sprejeli. Odprti so do drugačnosti in jih jemljejo kot sebi enake. Če smo sprva morali mi iskati stike z njimi, sedaj že najdejo pot do nas drugi. Pridejo, da nam ponudijo delo, pomoč, da kupijo izdelke, ki nastajajo v naših delavnicah,« z zadovoljstvom opiše vpetost centra v okolje vodja enote, defektologinja Nataša Rudež.
Od pričetka leta, ko je prevzela vodenje, so v enoti zaživele številne dejavnosti, ki imajo en sam cilj: ohranjanje in izboljševanje samostojnosti, že pridobljenih znanj in spretnosti.
V lesni, tekstilni ter kooperantski delavnici s pomočjo inštruktorjev varovanci izdelujejo okrasne in uporabne predmete oziroma v kooperacijski opravi-
V konjiškem varstveno delovnem centru se vedno »dogaja«
Nataša Rudež uspešno vodi konjiško enoto varstveno delovnega centra
jo delo, ki jim ga ponudijo različna podjetja. Najbolj utečeno in med varovanci tudi priljubljeno je pakiranje Banexovih gobic. »Tega ne delamo zaradi dobička, ampak zato, da si lahko privoščimo še kaj preko standardov ter za skromne nagrade varovancem,« pojasnjuje vodja enote.
Izidor Rožanc, šef za gobice
Varovancem pa je to delo tudi v veliko veselje. Izidor Rožanc ga je tako vzljubil, da mu vsi pravijo kar šef za gobice: »Gobice so različnih vrst, jaz pa poskrbim, da jih prav zapakiramo in da gredo tja, kamor morajo. To res rad delam, čeprav tudi z lesom in tekstilom ni slabo. Pa sprehode imam tudi rad,« še pove Izidor, ki je prej živel v Vipavi, sedaj pa je v novem centru našel kup prijateljev in ne bi šel nikamor drugam.
Še bolj pestro je tako imenovano vseživljenjsko učenje. Varovanci si z njim ohranjajo znanje branja in pisanja, delajo z računalnikom, prepevajo, deklami-rajo in obiskujejo plesne vaje. Z veseljem pomagajo v kuhinji, nekateri pa so našli svoje pravo zadovoljstvo pri vrtnarjenju. Konjiško komunalno podjetje jim je namreč dalo v najem 30 kvadratnih metrov vrta, za katerega zagreto skrbijo, krajevna skupnost je prispevala lončnice na oknih, ki jih je tudi treba negovati.
Ob tem pa najdejo vsak teden še čas za sprostitev v bazenu ter za redno športno dejavnost, kamor sodi vse od običajne telovadbe do sprehodov in celo vsakodnevnih treningov pred nastopi v igrah specialne olimpiade. Na regijskih igrah se je letos konjiška enota predstavila s 13 tekmovalci, na državnih so nastopili trije (v metu žogice in v košarki so zasedli po eno prvo, drugo in tretje mesto) . Razen samega tekmovanja se varovanci z veseljem spominjajo tudi enotnih trenirk, ki so jih kupili s pomočjo SKEI Unior. »Zelo lepi smo bili,« s pono-
som pove Tomaž Rak, ljubitelj košarke, ki se rad spomni tudi dneva, ko je položil temeljni kamen za center, v katerem je sedaj zelo zadovoljen: »Rad nastopam, rad pišem, pa plešem tudi. Po kosilu bomo spet plesali. Najraje imam Bepopovo pesem Ti si moje sonce,« se razgovori.
»Vsak dan, ko je bilo lepo vreme, smo se pripravljali na tekmovanja. Zelo vesela sem, da nam je uspelo,« se spominja Breda Hohler. »Drugače pa rada delam prtičke, včasih tudi kaj iz gline, pa v kuhinji je krasno. Delali smo pečene kruhke in sadno kupo. Kar se tu naučim, tudi doma poskusimo.« Pri prtičkih je tako spretna, da je glavna pomočnica delovne inštrukto-rice za tekstil Tanje Štruc.
Vsi pa ji priznavajo tudi spretnost pri pisanju na računalnik: »Še pred dopustom bomo izdali glasilo,« napove.
Če smo že pri napovedih: septembra bo večina varovancev konjiškega centra odšla za teden dni skupaj na letovanje v Moravske toplice. »T\idi to bo priložnost za učenje, saj bomo stanovali v hotelu med drugimi gosti,« pojasni pomen letovanja Nataša Rudež.
Ker varovanci radi pojejo, plešejo in sploh nastopajo, velik trud, ki ga vložijo v pripravo programa, z veseljem pokažejo tudi drugim. Razen na prireditvah v samem centru, ki so v največji meri namenjene staršem, so se letos že predstavili na dobro obiskanih dnevih odprtih vrat centra.
S pakiranjem gobic imajo varovanci veliko veselja.
pa v Lambrechtovem domu in v Osnovni šoli.v Parku, ki je njihovi neposredni bližini.
Življenje varovancev iz občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica je očitno steklo po pravih tirnicah. Sodobne prostore, opremo, strokovne kadre in vse druge pogoje za kakovostno delo imajo. Pa vendar ostaja še ena želja. Nataša Rudež: »Starši naših varovancev, združeni v društvu Sožitje, si nadvse želi- j jo, da bi bila v Slovenskih Konjicah tudi bivalna eno-| ta, v kateri bi našlo svoj življenjski prostor 7 do 10 odraslih z motnjo v duševnem razvoju. V njej bi žive-1 li v sožitju z drugimi in bili hkrati samostojni. Upam, da nam bo uspelo.«
Bloka pod ugodnejšimi pogoji
Občina Dobrna še razmišlja o ponudbi republiškega stanovanjskega sklada o možnosti odkupa sedemnajstih neprofitnih stanovanj v dveh blokih. Bloka bi seveda zgradila občina.
Republiški sklad je Dobrnčanom poslal okvirno ponudbo že lani, nakar je občina prijavila možnost gradnje dveh objektov z 12 oziroma 8 stanovanji (eden od obeh bi bil stano-vanjsko-poslovni objekt). Pri tem je občinski svet Dobrne na ponedeljkovi seji že drugič izrazil ŠL 30 - 29. julij 2004 --
mnenje, da so pogoji sklada izrazito neugodni, saj občini ne omogočajo gradnje za trg. Podobno razmišljajo tudi v občinski upravi.
Občina mora namreč prispevati komunalno opremljeno zemljišče ter plačati sama še marsikaj, sklad pa bi odkupil stanovanja po 850 I evrov. Pri vsem skupaj je še več nejasností. Župana Martina Brecla so zato pooblastili, da lahko sklene pogodbo o gradnji dveh blokov le v primeru ugodnejših pogojev.
BJ
Danes grofje celjski in nikdar več
V Galeriji likovnih del mladih Stari grad Celje pripravljajo v okviru Poletja v Celju, knežjem mestu že tretjič mednarodno gra-fično-kiparsko delavnico. Na povabilo Mihaila Liša-nina, vodje Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje, je na Stari grad prišlo sedem tujih in domačih umetnikov.
Pavel Zablockij, študent likovne akademije iz Belo-rusije je bil za svoje grafike nagrajen v 14 državah sveta. V Galeriji likovnih del mladih je imel novembra 2003 tudi pregledno razstavo svojih nagrajenih grafik. "Ridi akademski slikar Rosen Conev iz Bolgarije je stari znanec Celja, saj je že dvakrat prišel v knežje mesto po priznanja za otroke, nagrajene v celjskem mednarodnem razpisu. Kipar Krasimir Efimov, tudi iz Bolgarije, je prefi-njeni ustvarjalec v kamnu, glini in železu. Akademska slikarka Mizyal Karabiber Nacaroglu iz Turčije je Celje zaradi obveznosti v Nemčiji obiskala pred delavnico. V Celju je bila že marca, ko je imela na gradu samostojno razstavo. Med ustvarjalci je tudi Mladen Kralj, mladi kipar iz Maribora. Likovni delavnici bosta svoj pečat dala tudi dva celjska umetnika, in si-UT akademska slikarka Ivana Andrič Todič in akademski slikar Tomaž Milač.
Nastale grafike bodo izdane v tretji grafični mapi Danes grofje celjski in nikdar več Galerije likovnih del mladih Stari grad Celje. Vsa nastala likovna dela letošnje delavnice pa bodo predstavljena decembra na razstavi v galeriji.	BA
127 min., (Spider-Man 2). ZF akcija Režiser: Sam Raimi Igrajo: Tobey Maguire, Kirsten Dunst. James Franco, Alfred Molina, Rosemary Harris, J.K. Simmons
Znana imena za Veroniko
Žirija za Veronikino nagrado 2004 (v sestavi Alojz Ihan kot predsednik, Andrej Arko in Darja Pavlič) je izbrala pet nominirancev. Letos se bodo za najboljšo slovensko pesniško zbirko leta potegovali Ivan Dobnik za pesniško zbirko Zapřeš svoje oči, Brane Mozetič za Banalije, Erika Vouk za Valovanje, Jaka Košir za Nežnost in Andrej Medved za pesniško zbirko Rimske elegije.
Erika Vouk, Brane Mozetič in Andrej Medved so že uveljavljena pesniška imena z lepim številom izdanih pesniš-
kih zbirk, Voukova je bila že dvakrat nominirana za to nagrado, Ivan Dobnik in Jaka Košir pa sodita v mlajšo pesniško generacijo. Prvi je izdal tri in drugi dve pesniški zbirki.
Podelitev Veronikine nagrade 2004 bo 24. avgusta na Starem gradu v Celju, povezana pa bo s prvim večerom slovenske svetovne besede, ki bo potekal dan prej v Zički kartuziji in na katerem bodo sodelovali znani literati, zamejci in Slovenci po svetu. Del podelitve bo literarni večer z nominiranci in drugimi povabljenimi pesniki,
v kinu Metropol pa bodo predvajali dokumentarni film Potovka o pesnici Neži Maurer.
Podelitev vsako leto organizira podjetje Fit media, nagrado v višini 700.000 tolarjev pa podeljuje Mestna občina Celje. Nagrajenec bo dobil še posebno listino občine Celje in zlat prstan. Doslej so Veronikino nagrado prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec, Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj in Milan Dekleva.
Lepo viden srednjeveški vodnjak, ki so ga odkrili na dvorišču Muzeja novejše zgodovine Celje.
Srednjeveški vodnjak in drobne antične najdbe
Na dvorišču Muzeja novejše zgodovine Celje so pred tednom začeli graditi novo zunanje stopnišče in dvigalo za invalide. Tako bodo omogočili lažji dostop do mu žeja iz Prešernove ulice. Arheologi sc prej opravili izkopavanja, saj so za to ob močje značilne najdbe antične Celeie. Od krili so dobro ohranjen srednjeveški vod njak in drobne antične predmete.
V skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine so na območju antične Celeie obvezna zaščitna arheološka izkopavanja, ki so jih medtem že zaključili. Danijela Bri-šnik, konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Celje, je povedala, da so našli več dobro ohra-
njenih drobnih antičnih predmetov, kot so na primer amfore in različno kuhinjsko po-sodje. Poleg tega pa so odkopali tudi srednjeveški vodnjak z lepo ohranjenim steklenim posodjem, po mnenju Brišnikove iz konca 15. oziroma začetka 16. stoletja.
Ob takšnih najdbah arheologi predmete temeljito očistijo, dokumentirajo in ustrezno zaščitijo. Keramične najdbe operejo, medtem ko kovinske pustijo take, kot so jih izkopali. Začasno mesto hrambe predmetov je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ko je postopek obdelave in vpisa podatkov končan, pa predmete dobijo pristojni muzeji.
MAŠA BOHNEC, foto: GK
OCENJUJEMO
Premiera v Zagradu
Dramska skupina KUD Svoboda Zagrad iz Celja je v petek, 9. julija, pred nabito polno dvorano tamkajšnjega doma krajanov KS Pod gradom pripravila svojo letošnjo premiero.
Tako kot že nekaj sezon doslej, so si zagrajski gleda-liščniki tudi to pot izbrali znanega in popularnega komediografa Toneta Partljiča in njegovo komedijo Nasvi-denje nad zvezdami, ki jo je na oder postavil domači režiser Srečko Mastnak. Pri predstavi sodeluje 15 članov dramske skupine iz Zagrada, med njimi jih je kar nekaj, ki so prišli iz vrst njihove tako imenovane otroške gledališke skupine, saj pri Svobodi Zagrad vsako leto pripravijo tudi po eno gledališko delo za najmlajše.
Sicer časovno že nekolikanj odmaknjeno komedijo, kipa v osnovnem sporočilu slovenske zavisnosti, pohlepa, nečimrnosti, privoščljivosti ...še vedno dovolj aktualno komunicira z današnjim gledalcem, so obiskovalci z izjemnim zadovoljstvom sprejeli. Dramsko besedilo bi bib mogoče dobro malce popraviti in ga aktualizirati za današnji čas in rabo (npr. zbora uporabnikov ni več, imamo pa svete javnih zavodov), mor-
da potegniti tudi kakšno črto v besedilu, pri izvedbi pa predvsem pognati tempo predstave, kar bi brez dvoma rodilo večje komične učinke. Gledališkega kadra imajo v Zagradu dovolj, pri njih je slutiti še veliko neizrabljene moči in sposobnosti, tako da bi se bilo v prihodnje vredno bolj pomuja-ti za odrsko prezenco in ka-rakterizacijo slehernega posameznika, ki ju do sedaj žal ni bilo čutiti, razen pri Luki Ostrožniku in Nadi Jelen, ki sta dokaj suvereno in samostojno funkcionirala v svojih vlogah. Je pa bila na odru v vseh izvajalcih prisotna tista prvinska radost in veselje do odrskega početja in ta radost se je nalezljivo prenašala na vse, ki so bili v dvorani.
Komedijo Nasvidenje nad zvezdami bodo v Zagradu ponovno uprizorili jeseni.
Občinstvo v Zagradu potrebuje svoje gledališčnike in je željno njihovih dogodkov na odru, zato pa je toliko večja odgovornost izvajalcev, da se jim ne bodo izneverili, tako po vsakoletni produkciji, kot tudi v kakovosti!
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Kaj imata skupnega umetnost in zapor?
Za marsikoga nič, za umetnostnega fotografa Klavdi-ja Slubana pa zapor predstavlja idealen prostor za ustvarjanje, saj je nabit s sporočili, osebnimi zgodbami in tegobami mladih delikventov.
Zato je konec aprila spet pripravil fotografsko delavnico v celjskem zaporu za mladoletne, ki se jo je z velikim navdušenjem udeležilo 16 mladoletnih obsojencev. Omenjene delavnice potekajo v Celju že četrto leto, z njimi pa želijo obsojencem popestriti dolge in puste dneve, ki jih preživljajo za sivimi zidovi. Hkrati je namen tudi ta, da obsojenci, ki ustvarjajo v teh delavnicah, izrazijo svoj odnos do kulture. Sadove enotedenskega ustvarjanja so predstavili na fotografski razstavi, ki so jo v celjskem zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora odprli včeraj.	BA
CMCel/e
CESTE MOSTOVI CEUE d. d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas
Kàrntner Sparkasse svetuje: Varčevanje po shemi	Ana Barić Finančna svetovalka Poslovna enota Celje Mariborska cesta 76 Telefon: 03/428 S5 SO info@sparkasse.si Več na www.sparkasse.si		9
Prve nacionalne varčevalne sheme je konec. Že veste, kaj storiti s pridobljenim denarjem? Obstaja dobra rešitev. Sparkasse nudi varčevalne produkte z zelo ugodnimi obrestnimi ^ merami. Pri Sparkasse bomo skupaj z vami izdelali varčevalni paket po meri, ki vam bo Dl^ A (T ' omogočil dobro naložbo vašega denaija. 53 Pokličite še danes in predstavili vam bomo naše varčevalne produkte. Moderna evropska banka			
Ovenčani Žalčan v deželi islama in šejkov
Kje je zdaj in kaj počne nekdanji rokometni selektor Niko Markovič?
komet in denar - oboje hkrati.«
Kar naenkrat je vstopil v svet, ki ga ni poznal in ki je tako zelo drugačen od našega. Kako se je spopadel s prvo oviro, znanjem jezika, sporazumevanjem z domačini? »To z jezikom je pa res bila prava umetnost. Nemško znam govoriti, dva meseca pred odhodom v Kuvajt pa sem se intenzivno učil angleščine. Sicer pa me ves čas spremlja asistent, ki sproti prevaja iz angleščine v arabščino in obratno. Ker Večina reprezentantův slabo govori angleško, sem bil prisiljen učiti se njihovega jezika in tako zdaj treninge in tekme že vodim v arabščini.«
Drugačna je tudi hrana, kakšna je in kako se je nanjo privadil, nas je tudi zanimalo. »S hrano ni težav, povsod je na voljo veliko morske hrane, ki jo imam zelo rad, sicer pa je tudi ostala hrana okusna, vse vrste mesa so na voljo, razen seveda svinjine. Ti ljudje uživajo tudi veliko sadja in tega je res v izobilju.« Pa klima - vremenska in socialna? »Julija in avgusta je tam strašansko vroče, v ostalih mesecih pa so temperature za nas Evropejce znosne in zmerne. Kljub temu, da je padavin zelo malo, pa nikoli ni težav s pitno vodo, ker jo pridobivajo iz morja s filtriranjem.
Ženskam vstop prepovedan
Kuvajt je izredno čista in urejena država ter stroga v tradiciji, njihov islam je precej trd. So pa mesta sodobno urejena, vpliv svetovnega kapitala je močan, odraža se na vsakem koraku: v verigah na-jodličnejših hotelov, v nakupovalnih centrih s prestižnimi svetovnimi imeni in blagovnimi znamkami, v grad-
Proslavljanje med šejki.
Potem ko je julija lani vodstvo slovenske rokometne zveze Žalčana Nika Mar-koviča odstavilo z mesta selektorja državne moške reprezentance, je le kratek čas miroval in razmišljal o okoliščinah te odločitve. Že oktobra se je začelo zanj novo obdobje, ko je odpotoval v daljni Kuvajt in postal selektor tamkajšnje državne reprezentance. Uspešen, da bi bolj ne mogel biti.
Nedavno je bil doma na krajšem nagradnem dopustu. Zaslužil si ga je z zmagovalnimi tekmami na rokometnem prvenstvu Azije, ki je bilo februarja v državi Katar in kjer je reprezentanca Kuvajta po finalni tekmi s favori-ziranimi Japonci zasedla prvo mesto. Kot azijski prvak se je Kuvajt, skupaj z Japonsko in tretjeuvrščenim Katarjem, avtomatično uvrstil na svetovno prvenstvo v rokometu, ki bo prihodnje leto v Ttiniziji. Na azijskem prvenstvu je sodelovalo devet reprezentanc, državno moštvo Kuvajta je odigralo šest tekem in slavilo šest zmag in tako je rokomet postal šport številka ena v državi ter s tega mesta izrinil nogomet.
V Zalivu zapihal slovenski veter
Kuvajt je bogata azijska zalivska država, po ureditvi parlamentarna monarhija, kjer imajo največjo moč in vpliv nesramno bogati šejki, naftni mogotci. In kako tam kotira rokomet, se njihov način igre bistveno razlikuje od evropskega, smo najprej vprašali Nika Markoviča. »Rokomet ima v Kuvajtu dolgo tradicijo, je pa res, da v svetovnem merilu ta šport ni nikoli odigral kakšne pomembne vloge. Da bi se s prihodnjega
^lf £J Wi'"i1 ^ I	..Aj
Uj wCjJJl	y »
___________J&IJAI N* JJLÛJ 1<4.I7I">
J^utjZjl* • («Aj^jâ ú^tfi^Ul Juđi <>i>-9*_Jl ./r» IV« Ujj UJS »121)1 Wo. UůšJj LoujjJÚ jjLolI J) M iři"i	Uul jl_sw j*»
JaULL*.*! UÀJA jVlj (OUJl a jAUlb řl-unil J Lij .lijj I
Kuvajtski tisk so preplavila poročila in slike zmagoslavja.
nji nebotičnikov in drugih objektov ipd. Je v Kuvajtu strogost islama in togost tradici- , je velika ovira pri uveljavljanju in vsakdanjem življenju žensk, je vprašanje, ki se ponuja kar samo po sebi. »Njihove ženske so v javnosti različno oblečene, so, skladno s tradicijo, popolnoma zakrite, obrazi nekaterih so le na pol odkriti ali pa povsem od- | kriti, so pa iz vseh delov Azije. Seveda ženske ne hodijo na tekme, tam kvečjemu srečaš žensko, ki je soproga katerega od evropskih trenerjev. V Kuvajtu so fitnesi ločeni po spolih, v savnah pa je golota prepovedana, tako za ženske kot za moške. Ttidi šole so ene za fante in druge za dekleta ... in še nekaj, v Kuvajtu še vedno velja zapoved, da mora ženska nedolžna v zakon. Ženske, seveda tiste iz visokih in višjih družbenih krogov - teh pa v bogatem Kuvajtu in tudi v drugih zalivaskih državah ni malo - se vozijo v dragih avtomobilih, imajo svojo služinčad, nakupujejo v najboljših trgovinah in sploh živijo bogovsko. Zanimivo je morda tudi to, da so tam vsi kafiči vedno polni, ljudje rajajo in veseljačijo pozno v noč po ogromnih plažah ob morju, a vse to zmorejo brez kapljice alkohola.«
Kot enega večjih ciljev si je Markovič v vlogi selektorja kuvajtske državne rokometne reprezentance zadal uspešen nastop na svetovnem prvenstvu, kjer pričakuje, da se bodo njegovi fantje uvrstili v drugi krog (kar bi se zgodilo prvič v zgodovini rokometa v tej državi), sicer pa namerava ostati v Kuvajtu najdlje i do olimpijskih iger leta 2008 I na Kitajskem. Po vrnitvi v Slovenijo se namerava posloviti od trenerskega dela in se preizkusiti na področju športnega menedžerstva.
MARJELA AGREŽ
j i>Sjl—« JLi
OjjŠJI . I it U,« wJj_L_4
jjAJl jj» tfuij ZLS
V JÂ** j jI-fcjj
Calmai Ji j-cl lili juoai ó-4 iJM'JJ
ufa V'	_i
•O^iuii Ârfij—^ JaL—bij
svetovnega prvenstva vrnili domov že po prvem krogu kvalifikacij, pa se zagotovo ne bo zgodilo. V sami igri zdaj ni večjih razlik, razlika je v tem, da ti igralci niso profesionalci, so torej zaposleni drugje, večinoma v vojski ali policiji. Zato fizično niso tako močni, kot so Evropejci, tudi disciplina igre je šibkejša, kar pa smo že precej in še bomo popravili. Reprezentanti so zelo mladi in vsi so domačini, ki jih je bilo treba navaditi na red in trdo delo. Na pripravah na azijsko prvenstvo, ki so bile v različnih evropskih državah in v Egiptu, pa sem uvedel enak sistem igre in uporabil enako strategijo, kot sem jo lani na pripravah s slovensko državno reprezentanco.« V reprezentanci Kuvajta je torej z lansko jesenjo zavel nov, evropski veter, ki je za tamkajšnjo mentaliteto lahko zelo moteč. Je novi trener naletel na odpor, konflikte in podobne težave? »Seveda so bile na začetku težave, a z iznajdljivostjo in elastičnostjo sem jih sčasoma premagal, tako da lahko zdaj delam nemoteno, igralci pa me, kljub temu, da sem strog in dosleden, spoštujejo od prvega do zadnjega, lahko celo rečem, da sem med njimi priljubljen.«
V Kuvajtu je rokometna organizacija na državni ravni podobna slovenski, tudi tam imajo rokometno zvezo, vodilni funkcionarji pa so, kdo drug, kot šejki. Rokometna zveza Kuvajta ima v prestolnici države svojo zgradbo z veliko športno halo in posebnimi prostori, kjer se šejki sestajajo in modrujejo, izvemo od Markoviča. Kako, o čem modrujejo, kakšno vlogo ima predsednik rokometne zveze, glavni šejk med šejki, nas še zanima v zvezi z rokometom tam daleč v Za-
Ovenčanega s slavo in cvetjem so selektorja Nika Markoviča po osvojitvi zlate medalje slovesno pričakali na kuvajtském letališču.
livu. »Vsak večer se v tej hali, kjer trenira državna reprezentanca in kjer se igrajo vse prvenstvene tekme, sestane-jo člani predsedstva rokometne zveze in čakajo, da pride predsednik, potem pa se ure in ure pogovarjajo ob jedači in pitju čaja in kave in jaz moram biti vedno zraven...«
Arabci te najprej opazujejo...
Niko Markovič je konec oktobra lani prispel v Kuvajt in štirinajstega novembra začel delati z državno reprezentanco. Kje in kako živi, kadar ni v službi? »V Kuvajtu imajo vsi
selektorji državnih reprezentanc razkošna stanovanja, praviloma v hotelih v prestolnici Kuwait City in vsi uživajo velik ugled in visok družbeni status, česar jaz nisem vajen. Ugleda in predvsem zaupanja si ni lahko pridobiti. Arabci te najprej pozorno opazujejo in ocenjujejo, ko pa ocenijo, da si pravi, te velikodušno sprejmejo. Kar se mene tiče, je bil ta led prebit že kar kmalu po tem, ko so se začeli treningi in ko smo z reprezentanco odigrali prve tekme. Jaz sem šel v Kuvajt zaradi rokometa, ne zaradi denarja in najbrž so to mojo filozofijo ljudje, s katerimi delam in sodelujem, začutili: Zato imam danes ro-
Za 8 oseb potrebujemo: 16 jetrnih zrezkov, debeline približno 0,5 cm, 1 kg čebule in sestavine za paniranje oz. cvrtje (moka, jajca, drobtine, olje) ter sol, poper.
Jetrca spaniramo, jih posolimo in popopramo ter zložimo v visoko posodo. Posebej narežemo čebulo na lističe in jo popražimo na malo olja, da zastekleni ter z vso to čebulo popolnoma prekrijemo že ocvrte jetrne zrezke. Nato pripravimo še zmes vode, kisa in 0,5 del cvička ter s to tekočino zalijemo s čebulo prekrita jetrca. Tekočine naj bo toliko, da bo segala 1 cm nad površino zmesi.
Ohlajeno jed damo na mizo naslednji dan, zraven pa postrežemo še s hruhom.
Ocvrta mlada goveja jetra á la Dragee:
Spoštovanje do vsakega korenčka
Drago Letonja je prvi gost v naši poletni akciji - Boranja z mladim konjskim mesom za posebno priložnost
Kuhanje je znanje, ljubezen, spretnost in umetnost. Je ustvarjalno delo. Vi terja veliko domišljije, predvsem pa veliko ljubezni in spoštovanja do tistih, katerim je namenjeno. Kuhanje je posebne vrste avantura, za katero si je treba vzeti čas in morda so bili in so še danes največji kuharji tega sveta prav moški.
V mislih imamo seveda posebne kulinarične vragolije, ne tisto vsakdanje bolj ali manj rutinsko kuhanje po službi, za katerega so praviloma zadolžene ženske, soproge, matere. Pa vendar je danes vse več moških, ki se vse raje in vse pogosteje vpletajo tudi v ta del družinskega vsakdanjika. To so emancipirani partnerji, osvobojeni vseh stereotipov, povezanih z delitvijo del na ženska in moška. Eden takšnih je Celjan Drago Letonja, zaposlen na celjski davkariji ter Majdin soprog in oče dveh sinov: Samo je star 23 let. Žiga jih ima 18, oba pa je Drago uspešno »okužil« s kuharijo. Majda se nad to moško prevlado ne pritožuje, le zakaj bi se?
Kuharček pomočnik
Drago Letonja je otroštvo •a mladost preživljal na Ptujski Gori, tik zraven vaške šole, v kateri je bila njegova toama učiteljica. Da bi ime-ta družina vsak dan pravo-ksno kosilo, je med vsakim daljšim odmorom hitela do-toov in pripravila vse potrebne sestavine za kuhanje, jih
dala v lonce in kozice, Drago pa je bil tisti, ki je nadaljeval: mešal, kaj dodal, predvsem pa pazil, da hrana na štedilniku ne izhlapi ali da se ne zažge. Bilo mu je komaj osem let.
Čas, ki se ga iz tega obdobja rad spominja, so bile tudi počitnice, te je preživljal pri stari mami, kjer je bilo vedno veliko ljudi in za vse te ljudi je stara mama kuhala. »Deset ali 11 let sem bil star, ko sem ji pomagal čistiti, rezati in pripravljati zelenjavo, veliko zelenjave, saj je za mizo vedno sedlo najmanj deset ljudi. Ko sem se dovolj izkazal, mi je stara mama že dovolila, da sem hrano na štedilniku lahko kdaj pomešal. Od vseh teh vonjav, ki so se širile po hiši, pa sem dobil pravo veselje do kuhanja. Seveda sem v tistem času tudi pomagal na njivi, na vrtu, zato še danes zelo spoštujem vse pridelke, vsak korenček, saj vem, koliko dela je vloženega v to, da na zemlji kaj zraste, dozori, da se pridelki poberejo in spravijo. Moram reči, da sem glede kuharije kar hitro napredoval, saj sem v naslednjih letih že lahko pomagal svojim tetam pri zahtevnejših opravilih, predvsem pa takrat, ko se je kuhalo in peklo za praznike in za veliko ljudi,« nam je o svojih kuharskih začetkih pripovedoval Drago, ki je pred približno četrt stoletja prišel v Celje, spoznal Majdo in se z njo oženil. Med našim pogovorom je kuhal posebno jed za posebno priložnost.
Boranja za obletnico poroke
Dragec je postal Drago -in ostal Dragec. Večina prijateljev ga kliče Dragec. Najbrž zato, ker ga imajo radi, ker je povsod priljubljen, vedno dobre volje ter poln šal in iskrivih domislic. Med prijatelji je znan tudi po tem, da kuha zanje, če ga prosijo. To so ponavadi posebni dogodki, obletnice in druga praznovanja, ko je treba pripraviti jedi za veliko ljudi, povabljencev. Najbolj uživa, če ima pri tem proste roke, če je izbira jedi njegova, saj lahko le tako odpre pot domišljiji in kreativnosti. Tudi tokrat je bilo tako.
Bili smo z njim, ko je kuhal za svojega prijatelja Marjana Šarlaha in njegovo soprogo Marjano. Praznovala sta 20 let zakona in na to slavje povabila okoli 50 ljudi. Mačji kašelj za Dragca! Kuhanje, zanj je to vedno pravi obred, se je odvijalo na Šarlahovem vrtu na obrobju Celja v poznih popoldanskih in večernih urah med zelenjem in bujnim cvetjem.
Kaj bo tokrat kuhal, smo ga vprašali. »Skuhal bom bo-ranjo, kakršne ne dobiš niti v hotelu s petimi zvezdicami,« je odgovoril in predstavil glavne sestavine te jedi: meso žrebička, svinjsko meso ter mlad stročji fižol. »Vse to se bo kuhalo v lastnem soku, na treh kilogramih sesekljane čebule, torej brez enega samega gra-
ma moke. Nikoli ne kuham z moko. Ali veste, da je čebuli, ko jo dušimo, treba dodati malce sladkorja? In, ali veste, kdaj je čebula ravno prav »stenstana«? Pa veste, kakšna je razlika med pod-metom in... zk-ck... no med podmetom in »ajnprenom«? ... Gobja juha brez »ajnpre-na« ni prava gobja juha, četudi je »ajnpren« nezdrav...« Takšna in podobna vprašanja nam postavlja, ko meša, dodaja, pa spet meša, okuša in predvsem veliko govori, stresa šale, vmes pa, ko se kakšnega izraza ne spomni (ali pa kar tako), vrine tisti svoj »zk-ck«, po katerem ga vsi poznajo. »-Vsako sestavino, ki jo dam v jed, najprej povoham, nikoli ne naredim ničesar na pamet,« govori dalje in vmes kar naprej stopa k pipi, ker, »pri vsaki novi operaciji si vedno umijem roke, čistoča je na prvem mestu!«
Po približno treh urah je boranja (skoraj) kuhana. »No, in zdaj je na vrsti zadnja faza moje kuharije,« reče skorajda slavnostno. Kakšna je ta faza, nas zanima. »Tega pa vam ne povem, kajti zaključek je vedno moja tajna.« In res je skrivnost, kajti tako okusne, predvsem pa tako zelo drugačne boranje še nismo imeli na krožniku. Pet zvezdic bi bilo res premalo! »Je zk-ck?« nas vpraša, ko se začnemo oblizova-ti. Seveda je »zk-ck«! Naslednji dan je to isto jed okušalo in hvalilo veliko več ljudi, povabljencev zakoncev Šar-lah. Drago Letonja je zares pravi kuharski mojster.
Klasika brez kuharskih bukvic
Drago pravi, da je v osnovi pristaš klasične domače kuhinje. »Predvsem rad kuham jedi z veliko zelenjave, zelenjava je zakon, pa zelo malo težkih maščob uporabljam. Kupujem margarino Rama ali Petra, so pa jedi, ki si jih brez domače svinjske masti in ocvirkov ne znam predstavljati. Takšna jed je na primer na oko ocvrto jajce, pa vsak restan krompir, ampak ta mora biti pripravljen s šalotko, šalotka je tudi zakon. Ker sem Haložan, sta česen in čebula glavni sestavini moje kuharije, vse ostalo, predvsem začimbe, dodajam po občutku. Ko kuham morske jedi, uporabljam olivno olje. Kuhanje je zame ena velika sprostitev, improviziranje na klasični osnovi. In prav nikoli ne uporabljam kuharske knjige, vsega, kar je o kuhanju treba vedeti in znati, so me naučile ženske, ma-
ma, stara mama in tete, jaz se zdaj samo še malo igram,« nam je pripovedoval.
Izvedeli smo še, da je tudi odličen pek. »Speči znam štrudl vseh vrst, pa tri vrste potice: orehovo, pehtrano-vo in makovo, edino torte še nisem spekel. Pri nas doma kruha ne kupujemo, sam ga spečem, to je klasičen beli kruh z malo koruzne moke.« In kaj sam najraje je? »Ker sem se rodil na krompirjevem območju, imam zelo rad krompirjeve jedi, pa seveda zelenjavne. In pohanje naravnost obožujem. Moja najljubša solata pa je iz jajčev-cev, z limono, česnom in pe-teršiljem.«
Drago Letonja doma kuha za pet ljudi: ženo, dva otroka in taščo. Kuha potem, ko pride iz službe, in pri tem uživa. »Zato moji ženi ni treba kuhati, dovolj je drugega dela, ki ga mora vsak dan opraviti. Sta se mi pa v kuhinji že pridružila sinova, ki prav tako rada kuhata. Veste, te dišave, te vonjave, to te potegne ...«
MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN
INFORMACIJE
DARILO ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA
Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust. Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19.
AKCIJA BO TRAJALA DO 17. AVGUSTA 2004
^J^uharábe LuLue síouenáLih goipodinj
JmI^^HKél *%k jflPMb »
L/mL Ura L^L /X«
■Âîk Cfoâpoainj	cjoápodinj
,. «HM I
t ř
%
,.,... «L
I



Ko iz kuhinje zadisi po domače
Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil...
Nastale so
^uliarile lubue ólouenibih cjoipolinj
pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. V prednaročilu stane knjiga 1.900 tolarjev (plus poštnina), v redni prodaji bo stala 2.700 tolarjev.
Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEV
Konec maratonskega procesa I
Ko se o maratonski tožbi, kot so jo poimenovali mediji, veliko govori in piše, moram vendarle odgovoriti na neresnične in neutemeljene izjave, ki jih je podal g. župan Martin Brecl z Dobrne v članku v Novem tedniku št. 28 z dne 15. julija 2004.
Po izgubljeni tožbi je občinska uprava šokirana, saj je vse-
REPUBUKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ZAVOD ZA PRESTAJANJE MLADOLETNIŠKEGA ZAPORA IN KAZNI ZAPORA CEUE Linhartova 3, 3000 Celje
objavlja javni natečaj za prosto delovno mesto:
PAZNIK
(dva izvajalca)
Prosti delovni mesti sta uradniški delovni mesti, ki se lahko opravljata v nazivih paznik III, II in I. Javna uslužbenca bosta naloge opravljala v nazivu paznik III. Naloge:
-	varovanje zaprtih oseb in objektov
-	preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj v zaporu
-	sodelovanje v tretmanu zaprtih oseb 11 - prevozi in spremljanje zaprtih oseb
11 - izvajanje drugih nalog enake ali podobne zahtevnosti f- s širšega področja dela. Pogoji za zasedbo delovnega mesta:
-	srednja izobrazba splošne, tehnične ali druge ustrezne smeri
-	6 mesecev delovnih izkušenj
-	strokovni upravni izpit
-	strokovni izpit iz upravnega postopka
-	vozniški izpit B kategorije
-	moški
-	državljanstvo RS
-	znanje uradnega jezika.
V	skladu z 89. členom Zakona o javnih uslužbencih lahko za delovno mesto kandidirajo tudi osebe, ki nimajo opravljenega strokovnega upravnega izpita in strokovnega izpita iz upravnega postopka pod pogojem, da bodo v primeru izbora na delovno mesto navedena izpita opravile najkasneje v enem letu od imenovanja v naziv.
K prijavi z življenjepisom morajo kandidati priložiti naslednja dokazila:
-	fotokopijo potrdila o izobrazbi
-	fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba
-	fotokopijo vozniškega dovoljenja B kategorije
-	fotokopije potrdila o opravljenih izpitih (če jih kandidat ima)
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu
-	pisno izjavo, v kateri izjavlja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.
Izbrana kandidata bosta morala predložiti tudi:
-	potrdilo o nekaznovanosti (izdaja ga Ministrstvo za pravosodje) in
-	potrdilo, da ni v kazenskem postopku (izdaja ga krajevno pristojno sodišče).
Prepozne vloge v izbirnem postopku ne bodo upoštevane. Za čas opravljanja dela na delovnem mestu paznik se javnega uslužbenca vključi v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Delo bosta opravljala v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova 3 in na terenu.
V	izbirnem postopku bomo preverjali usposobljenost kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo razpisne pogoje, s psihološkim testiranjem in osebnim razgovorom.
Prijave s potrebnimi dokazili in življenjepisom posredujte v 8 dneh po objavi na naslov:
Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Linhartova ulica 3, 3000 Celje, s pripisom »Javni natečaj-paznik«.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v zakonitem roku. Za dodatne informacije o izvedbi javnega natečaja lahko pokličete na telefonsko številko: 42-66-781 (Jerneja Novak od 8. do 15. ure).
skozi pričakovala, da bo sodišče razsodilo v korist občine. Gospod župan v članku neu-temeljeno navaja, da je poškodovano poslopje črna gradnja in da je zgrajeno nestrokovno. To poslopje si je ogledalo pet sodno zapriseženih izvedencev, ki jih je določilo sodišče in vsi ugotavljajo, da je poslopje zgrajeno strokovno in celo protipotresno. Preverili so temelje in odvodnjavanje z drenažami in nestrokovne gradnje niso omenili. Pri ogledu terena, na katerem se je pojavil plaz, potrjujejo, da so poškodbe nastale zaradi velikih pritiskov zemljin na severno steno objekta.
Za izgradnjo omenjenega objekta je bila pridobljena ustrezna dokumentacija, ki je bila takrat potrebna. Kopije dovoljenj so bile vročene krajevni skupnosti Dobrna. Leta 1996 je bil za predsednika krajevne skupnosti izvoljen g. Martin Brecl, sedanji župan. Pred prevzemom te funkcije je na krajevni skupnosti Dobrna v arhivu izbruhnil požar in takrat so zgoreli pomembni dokumenti, med njimi tudi moja dokumentacija.
Krajevni skupnosti smo ponovno predložili: zemljiškoknjižni izpisek, posestni list, iz katerega je razvidno, da so objekti iz leta 1986 vpisani v kataster in zemljiško knjigo. Izjava g. župana, da je bilo poslopje zgrajeno na plazovitem območju, je neresnična, saj se je plaz pojavil 1.1988, to je 15 let kasneje, ko je bilo poslopje zgrajeno. To dejstvo potrjuje tudi prostorski plan občine Dobrna, saj je v uradnem listu zemljišče opredeljeno kot zemljišče prve kategorije.
Izjava g. župana, da je leta 1954 plaz prestavil kmetijo Olenšek v dolino, je neresnična, saj kmetija še danes stoji na isti lokaciji. Aktiviral pa se je plaz z nasprotnega hriba in jim poškodoval gospodarsko poslopje in to lahko potrdijo lastniki te kmetije.
Med to dolgoletno pravdo so se poškodbe zaradi nesani-ranega terena razširile tudi na stanovanjsko hišo, uničena pa je tudi dovozna cesta, ki jo upo-
rablja šest uporabnikov. Na dvorišču se je zaradi težkih prevozov celo ponovno aktiviral plaz. Na sodišču sem poskušal tožbeni zahtevek za nove poškodbe razširiti, a je ta predlog sodišče zavrnilo z navedbo, da je za novo nastalo škodo treba vložiti novo tožbo. To še do danes nisem storil, saj je občinska uprava Dobrna vseskozi zatrjevala, da bo plazišče dokončno sanirala po izdanem sklepu sodišča.
Med to pravdo sem občinsko upravo in uporabnike večkrat pisno in ustno opozoril, da bi to cesto premaknili na že obstoječo občinsko traso. S tem bi zmanjšali nevarnost in poškodovani teren bi razbremenili. Uporabniki ceste so se s tem predlogom strinjali, saj sami ugotavljajo, da ta trasa ni več primerna za uporabo. Da bi se občina izognila stroškom za sofinanciranje 150 metrov dolgega odseka občinskega cestišča, je uporabnikom svetovala, naj to cesto še naprej nemoteno koristijo, saj imajo na njej služnostno pravico.
V kolikor Občina Dobrna po izdanem sklepu sodišča ne bo izpolnila obljube (plazišče sanirala, cesto pa preusmerila na že obstoječo občinsko traso), bom primoran zoper občino (za poškodbe, ki so nastale med to pravdo) ponovno vložiti tožbo.
Uporabnikom, ki trdijo, da imajo preko mojega zemljiš-ča-dvorišča služnostno pravico, pa bom moral, zaradi nastalih poškodb na dvorišču, to služnost odvzeti po sodni poti.
VINKO ŠTRAVS, Za vrh nad Dobrno
PREJELI SMO
Nikar mučiti živali!
Nešteto žalostnih zgodb živali so resna opozorila človeku. Varstveniki živali se bomo še naprej trudili z osveš-čanjem in opozarjali vse tiste ljudi, ki neodgovorno ravnajo z živalmi, da ne bodo trpele zaradi njihove krutosti in malomarnosti. Naj vam žival ne bodo predmet za mu-
čenje, izkoriščanje in pohlep po čim večjem zaslužku. Živali čutijo bolečino enako kot človek, imajo dušo in tudi pravico do dostojnega življenja.
Pri terenskih obhodih opažamo vse več nehumanega odnosa do živali, naj bodo to rej ne ali druge domače živali. Zopet so tu vroči poletni dnevi, zato pomagajte in poskrbite zanje, da se bodo dobro počutile v svojem bivalnem okolju. Njihov pro štor naj bo vedno dovolj zra čen in čist. Naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in naj imajo na razpolago vedno dovolj sveže pitne vode.
Žrtve vročinskega vála so zlasti čuvaji na podeželju, ki živijo na prostem (in tudi psi v stanovanjskih naseljih -blokih). Posebej opozarjamo vse tiste brezčutne lastnike, zaradi katerih psi trpijo. To pasje bitje, ki je človeku najbolj zvesto, mu čuva dom in imetje, je najbolj zapostavljeno. Srce te zaboli, ko vidiš pse čuvaje zanemarjene in nikoli spuščene. Privezani so noč in dan na prekratko verigo (primerno dolga je 5 do 6 m) zraven ute ali so celo brez nje. Namesto z usnjeno ovratnico je marsikateri pes zadrgnjen z verigo ali celo žico, ki psa drgne do kosti. Je brez sence, ko sonce najbolj pripeka in brez sveže vode. Nihče ga ne krtači, mu ne odstranjuje klopov in drugih zajedavcev. Takšno mučenje je po zakonu o zaščiti živali kaznivo dejanje.
Zaščitniki živali opozarjamo, da pazite na svoje živali v času parjenja, kajti skoti se več mladičev, kot je zanje primernih domov in ljubečih, skrbnih ljudi. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirast-
ku, dajte samičke sterilizirati in samčke kastrirati, da ne bo na svetu vedno več novih in novih trpečih živali.
Za konec pa še misel: »Človek, ki nima odnosa do narave in bitij, s katerimi si deli prostor na Zemlji, ga tudi do sočloveka ne more imeti.«
ŠTEFKA KURENT, članica društva proti mučenju živali
ZAHVALE-POHVALE
Pohvala celjski bolnišnici
Večkrat v medijih zasledim kritike o tej ali oni bolnišnici; vsekakor je več pritožb kot pohval.
V času od 25. junija do 6. julija letos sem bil na uro-loškem oddelku celjske bolnišnice. Vsi tam zaposleni so zelo prijazni, od medicinskih sester do zdravnikov. In ta prijaznost ter lep odnos da pacientu takoj vedeti, da je v dobrih rokah, predvsem pa v strokovnih. T\idi pri sprejemu v dežurni ambulanti, na slikanju ledvic ter v sprejemni kopalnici sem bil izredno zadovoljen z odnosom osebja do pacienta. Zato naj pohvalim celotno osebje urološke-ga oddelka ter ostale službe, s katerimi sem se srečal. Da pa ne bi pozabil kuharic: hrana je zelo dobra in okusna. Skratka, vse je, če uporabim zdravniški jezik, b.p. Le tako naprej!
JOŽE JURC, Škofja vas
□ DRI TELEFON
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije vabi, da se 29. julija udeležite krvodajalske akcije v starem zdravilišču na Dobrni, istega dne in 30. julija pa še v domu učencev v Velenju. 12. avgusta bo akcija v domu pihalnega orkestra v Radečah, 13. v OŠ v Rimskih Toplicah, 16. v OŠ v Nazarjah, 17. v OŠ na Ljubnem ob Savinji, 19. v gasilskem domu v Podčetrtku in 26. avgusta v kulturnem domu v Rečici pri Laškem.
V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB Celje od 7.30 do 10.30 ure.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 7. avgusta na Špik. Odhod v soboto, 7. avgusta, ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 2. avgusta na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zabukovica in PD Rečica ob Savinji vabita: na dvodnevni izlet na Hafner (3076 m). Odhod v nedeljo, 1. avgusta, ob 3.40 uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji, ob 4. uri iz Migojnic in na AP v Žalcu ter ob 4.45 uri v Rečici ob Savinji. Prijave na tel. 041 740 753.
V centru zaudarja
Poklical nas je bralec, ki je ogorčen zaradi izjemne neurejenosti dvorišča za poslovno-stanovanjskim objektom Rimljanka v Sa-vinovi ulici ob celjski tržnici. Dvorišče je prašno, z velikimi luknjami, med večjim deževjem kanalizacija ne požira vode, videti je tudi kakšno podgano, čeprav so v bližini živilski lokali in stojnice.
Vodja celjske območne enote Zdravstvenega inšpektorata RS Ivanka Turnšek odgovarja: »Pod nadzorom Zdravstvenega inšpektorata RS so objekti, kjer se opravlja proizvodnja in promet z živili za javno prehrano. V objektu Rimljanka, Savino-va 7, so pekarna in prodaja kruha, mesnica ter bife. V teh obratih smo opravili inšpekcijski pregled upoštevanja tehničnih in higienskih načel o ravnanju z odpadki. Ugotovili smo, da so odpadke zaradi prepolnega zabojnika odlagali na pokrov zabojnika. Stranka je povedala, da
se ta prehitro polni, saj odlagajo odpadke samovoljno še druge stranke, nato pa nastane problem glede predčasnega praznjenja. Kljub temu smo stranki izdali ukrep kot opozorilo zaradi neupoštevanja določil po Pravilniku o higieni živil (Uradni list RS št. 60/02), po katerem naj se ostanke živil in druge odpadke odlaga ločeno v zaprte posode, zabojnike ali drugo zaprto embalažo; praznjenje oziroma odstranjevanje teh odpadkov mora biti redno.
Glede prisotnosti podgan je za to pristojna ustanova v živilskih obratih že izvedla preventivne ukrepe z namestitvijo rodenticidov oziroma vab za glodalce.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Dvakratni zmagovalec Sašo Kragelj (oddajanje, motokros)
ŇWČ
Kragelj pomedel s konkurenco
Na 5. dirki državnega prvenstva v motokrosu na poligonu Škedenj je bil znova najuspešnejši član Av-tomoto društva Feroda iz Celja Sašo Kragelj, ki je zmagal v kategoriji do 125 ccm in najprestižnejšem, odprtem razredu. V kategoriji do 85 ccm je bil najhitrejši Jernej Irt (Sitar Dunlop).
Gostitelji so imeli srečo z vremenom, saj je v soboto dež ravno prav namočil progo, da ni bilo prahu, a tudi blata ne. »Nedeljska tekma je bila zame prava preizkušnja, saj sem se pred 14 dnevi poškodoval, doživel sem
pretres možganov, tako da nisem vedel, če bom lahko vzdržal naporne vožnje. Glede na to, da sem vse skupaj zelo mirno pričakal, sem dobro štartal, diktiral tempo in si privozil nekaj prednosti pred zasledovalci. Štiri vožnje so fizično zelo naporne, dal sem vse od sebe in sem zelo vesel štirih zmag,« je povedal Sašo Kragelj. V kategoriji do 125 ccm je Miha Špindler (Sitar Dunlop) bolje štartal od Kraglja, a se je moral kasneje zadovoljiti z drugim mestom.
T\idi lanskemu zmagovalcu v razredu open Jaki Mo-
žetu ni uspelo ugnati Kraglja. Z dobro vožnjo in s tretjim mestom je presenetil Aljoša Jelovšek (Feroda). V skupnem seštevku kategorij do 125 ccm in open s precejšnjo prednostjo vodi Sašo Kragelj, ki je dodal: »Moja in klubska velika želja je osvojitev dveh naslovov državnega prvaka. Samo ta laskavi naslov v obeh kategorijah v isti sezoni mi manjka. Vse kaže, da mi bo letos uspelo, vendar sta pred mano še dve dirki, tako da ne bi rad karkoli prehitro napovedoval.« 22. avgusta se bodo v Šentvidu pri Stični pomerili vozniki v razredih do 85 in 125 ccm, tradicionalni zaključek sezone v Orehovi vasi
pa bo gostil voznike vseh treh članskih razredov.
Organizatorji iz Slovenskih Konjic so eni redkih, ki organizirajo tudi tekmo za podmladek. V kategoriji do 50 ccm je zmagal domačin Tim Gaj-ser pred Nickom Škorjo (Feroda). Gajser je bil najboljši tudi v kategoriji do 65 ccm, njegov moštveni kolega Timotej Lednik pa je osvojil 4. me-
St°' JASMINA ŽOHAR
NAKRATKO
Poraz Jolande
Že v prvem krogu pivovarski derbi
Birmingham: Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu v t« ku na 800 m s časom 2:01,75 osvojila drugo mesto. Prema gala jo je Britanka Kelly Holmes, ki je bila boljša za debeli sekundo. Vremenske razmere so bile slabe, saj je pihal hladen veter. Po treh letih Joli ni tekla v ospredju in nato pré] pozno reagirala po napadu Holmesove. Po porazu je bil; zelo jezna, saj je uvidela taktično napako. Po drugi strani ji poraz celo dobrodošel, saj je streznil predvsem izjemni optimistično slovensko javnost pred letošnjimi olimpijski mi igrami. »To enostavno nisem bila jaz. Odslej bom vselej popolnoma v ospredju!« je napovedala Joli.	(Dšj
Novi zmagovalci
Velenje: Tretji letošnji turnir za državno prvenstvo v odboj ki na mivki je postregel s slabim vremenom in novimi ime ni. Potem ko najboljših s prvih dveh turnirjev Jasmina Ču turiča in Sama Miklavca ter Nataše Cingerle in Barbare Kri; stan tokrat ni bilo, sta zmagali dvojici Andrej Flajs - Jernej Potočnik in Snežana Rajak - Urša Podlesnik.
Poraz Katarine v polfinalu
Palermo: Velenjski teniški igralki Katarini Srebotnik ni us pelo ponoviti lanskega uspeha, ko se je uvrstila v finale 11( tisoč dolarjev vrednega turnirja. Domačinka Flavia Pennetj ta je bila v polfinalu boljša s 6:2 in 7:6. Srebotnikova se ji! kljub porazu vrnila domov zadovoljna, saj je polfinale njei največji dosežek v letošnji sezoni.
Pri Merkurju prva okrepitev
Celje: Košarkarice celjskega Merkurja so dobile prvo okre pitev za novo sezono. Enoletno pogodbo je podpisala Kate rina Krizová. 24-letna in 184 cm visoka Čehinja je lani \ evroligi igrala za slovaško ekipo Ružemberok. V elitni evrop ski ligi je imela povprečje 11 točk in 6 skokov. Vseskozi j( bila članica reprezentančnih selekcij Češke. Vodstvo celj skega kluba napoveduje še dve ah tri okrepitve. Merkur bc s pripravami začel v nedeljo.
Velenje v znamenju modelarjev
Velenje: V soboto se bo pričelo 14. svetovno prvenstvo za ladijsko modelarski šport Naviga, ki bo trajalo do 12. avgu sta. Prijavljenih je 352 tekmovalcev iz 28 držav, pomerili
se bodo v 11 seniorskih in 8 juniorskih razredih. J
Domačini tretji
Celje: Vaterpolo klub Posejdon Celje je organiziral 2. krog državnega prvenstva v malem vaterpolu. Na letnem kopališču so zmagali Kamničani pred Kranjčani in domačini, k) so se že uvrstili na zaključni turnir na Bledu.
Jan Valenčak z 8 medaljami
Mlade
rokometašice na Češkem
Žalec: Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je opravila zaldjučni del priprav pred odhodom na evropsko prvenstvo na Češkem, ki se bo začelo jutri. V naši skupini so še Češka, Poljska in Danska. Selektor Aleš Filipčič si je za cilj zadal uvrstitev na prvo ali drugo mesto, ki vodita v nadaljnje tekmovanje. V izbrani vrsti je pet igralk Celeie Žalec: Ana Petrinja, Vesna Li-povčič, Neli Irman, Tina Sot-ler in Maja Novak. (TT)
V Jadranski ligi so opravili žreb prvenstva, ki se bo začelo 6. oktobra. Žreb je bil neprizanesljiv do dveh najboljših slovenskih klubov, saj bo že v uvodnem krogu v Treh lilijah pri Pivovarni Laško gostovala Union Olimpija. Tako se bodo ljubitelji košarke kaj kmalu lahko prepričali, katera od ekip je opravila boljše nakupe igralcev in katera se je bolje pripravila na sezono na štirih frontah.
Ob Jadranski ligi bosta moštvi igrali še v domačem prvenstvu in pokalu, Ljubljančani v evroligi in Laščani v pokalu Uleb. Zanimivo je tudi, da bo sklepni turnir Jadranske lige v Beogradu potekal štiri dni z osmimi klubi, vsega skupaj pa bo šestnajst ligašev. Omeniti je potrebno še zahtevo štirih, po imenih najbolj zvenečih klubov, Uniona Olimpije, Partizana, Cibone in Crvene zvezde, da jim organizatorji lige dodatno plačajo po 75 tisoč evrov, češ da tako zagotavljajo zanimivost lige in obenem tudi polnijo dvorane slabših klubov, od katerih pa nimajo kaj prida koristi glede obiska, ko jih gosti-
jo. Glede na dejstvo, da se je liga z razširitvijo bistveno podražila, je vprašanje, če lahko organizator lige, podjetje Sidro, zagotovi še dodatnih 300 tisoč evrov, kolikor zahteva četverica, vprašanje pa je, kaj je tudi z drugimi klubi višjega srednjega razreda, kamor na primer sodita tako Pivovarna Laško kot Slovan. Ob povečanem izpadanju iz lige po naslednji sezoni, ko naj bi spet štela 14
članov, bo merilo uspeh držav in že dva meseca pred Startom je jasno, da bo Slovenija le stežka obdržala vse štiri predstavnike. Pri Sidru načrtujejo še vključitev makedonskega kluba, kar bi na nek način pomenilo obuditev nekdanje jugoslovanske lige. Ne glede na dejstvo, da je bil glavni pobudnik te zasebne lige prav podjetje iz Slovenije, da so največ dela na začetku ob ljudeh iz
Cibone opravili prav Slovenci, pa ostaja naša država nekako v drugem planu. Matična organizacija se ne obremenjuje s tem, kajti očitno so na Košarkarski zvezi Slovenije sami sebi dovolj, zato se je bati, da bomo Slovenci skupaj z našo košarko ponovno potegnili krajšo. A tega smo tako ali tako že vajeni ...
JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN
Maribor: Državnega prvenstva v plavanju za mlajše dečke in deklice so se udeležili vsi trije plavalni klubi iz Celja. Odlične rezultate je znova dosegel Jan Valenčak (DVŠ Posejdon), ki je osvojil 8 medalj, 5 srebrnih in 3 bronaste. Letos jih je na obeh državnih prvenstvih osvojil kar 16.	(JŽ)
Naraščajniki s trenerji, bivšimi Kladivarjevimi atleti.
Počitniška atletska šola v Žalcu
Žalec: AK Žalec v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije organizira že 3. počitniško atletsko šolo v okviru projekta Hura, prosti čas! Začela se je že pred mesecem dni, potekala pa bo do konca avgusta. Prosti čas udeležanci zapolnjujejo z atletiko, igrami z žogo, plavanjem, kolesarjenjem, pohodništvom, gorskim tekom in raznimi drugimi šport. Večkrat jih obiščejo tudi znani atleti, vsak konec tedna pa tekmujejo v eni izmed atletskih disciplin. »Število udeležencev se je glede na lani podvojilo. Tako imamo trenutno 60 osnovnošolcev, ki uživajo v atletskih disciplinah,« je povedala voditeljica šole Anica Živko. Mladi se lahko pridružite med tednom od 8.30 do 12. ure na atletskem štadionu v Žalcu.	(TT)
Brez Smarčanov in Velenjčanov
1 Potem ko sta finančno bit-1 |(o izgubila Šmartno in ve-1 lenjski Rudar in se odloči-' ]a za nastopanje v 2. ligi, ' bo edini predstavnik s Celj-' skega v elitni druščini celj-D ski Publikum. Po krahu v ! prejšnji sezoni, ko z všečno Pušnikovo strategijo ni uspel prodreti proti vrhu, kar p? bi si nedvomno zaslužil, bo zagotovo bolj ćvrst pod taktirko Dalmatinca Ivana Matkoviča.
Stanuje v Novi vasi s soprogo, med poletjem pa je na obisku njuna hči, ki se pripravlja na zaključne izpite 2. letnika na Pravni fakulteti v Splitu.
> »Moramo verjeti vase!«
Matkovič se sooča s težavami, ki jih prinaša prevetreno moštvo: »Obramba se še uigrava. Na desni strani bo Šnofl, ki se hitro vključuje proti sredini. Sešlar zelo dobro deluje na sredini. S Ha-džičem, Štromajerjem in Ru-sičem smo pridobili tudi na višini, kar je lahko pomembno pri prekinitvah igre. Slednji je zelo zanimiv. Prihaja iz drugoligaške sredine. Zelo pozitivno me je presenetil. Stalno želi še več, a ga moram malce prihraniti, saj ima časa še dovolj. Prebudil je Budimir, od Baldova-
Jutri prvi v novo DP nogometaši CMC Publikuma in Drave
Izudinu Kamberoviču... Preo-
lieva vsi pričakujemo še več. Križnik nam še ne more pomagati, Brumen si je doma med košnjo nesrečno poškodoval prst na nogi. Vršiča muči gleženj, zaradi kazni ne more nastopiti Kelhar... Zavedli so nas Belgijci. Kalkan še ni podpisal pogodbe, preostale sem precej preizkušal, a do dogovora ni prišlo. Osnovno postavitev 4-4-2 bomo morda često dopolnjevali z inačico 4-3-1-2. Kot večina si želimo uvrstitve v ligo za prvaka. Če je žreb ugoden? Le v primeru, če bomo resnično zmagovali. A moramo verjeti v svojo moč! V zadnjih dneh smo se posvetili taktični pripravi za Ptujčane. Zmaga bi nam vlila veliko samozavesti.« Na turnirju v Ra-kičanu so Celjani v polfinalu s 3:2 ugnali beograjski Radnički, v finalu pa še Aluminij s 4:1. Izidi preostalih tekem v tej sezoni: Publikum -Sloboda 2:1, 0:1, Slaven Be-lupo 0:2, Hajduk 2:4, Zagreb 1:0, 3:4, Varteks 2:0, Hrvatski Dragovoljac 1:1 in Panat-hinaikos 1:1. Jutrišnja tekma se bo začela ob 20.30, vstopnice pa bodo na voljo od 18. ure ob rokometni dvorani.
Zasedba
Prijavljeni igralci so: Aleksander Šeliga (številka dresa 1), Primož Brumen 2, Antonijo Pranjič 3, Marko Križ-
Zoran Baldovaliev je v finalu turnirja v Rakičanu zadel dvakrat.
nik 4, Uroš Plaznik 5, Dejan Kelhar 6, Nejc Pečnik 7, Dejan Rusič 8 (prej Krško), Jaka Štromajer 9 (Koper), Dare Vršič 10, Dejan Robnik 11, Matjaž Kastelic 12, Marijan Budimir 13, Damir Hadžič 17 (Koper), Sebastjan Gobec 18, Simon Sešlar 19, Dejan Plastovski 20, Gregor Helbl
21, Janko Šribar 22 (Dravograd), Mustafa Kalkan 23 (Genk, ni registriran), Denis Srša 24, Zoran Baldovaliev 25, Dejan Urbanč 27, Matej Šnofl 28 in Jure Travner 29. Uvod sledi proti Dravinim Mladenu Dabanoviču, Robertu Težačkem, Nedžadu Ali-babiču, Mateju Miljatoviču,
stali pari so Koper - Gorica, Ljubljana - Zagorje, Domžale - Olimpija, Primorje - Bela Krajina in Maribor Pivovarna Laško- Mura. Čez osem dni bo Publikum pričakal še Koper, nato sledi gostovanje pri Ljubljani, potem pa spet domača tekma, z Domžalami. V 5. in 7. krogu bo celjsko moštvo v Ajdovščini in Murski Soboti, vmes pa bo gostitelj Mariboru Pivovarni Laško. Šele v zadnjem krogu prve tretjine DP bo tekmec državni prvak Gorica.
Štajerska liga vmesni člen
Po reorganizaciji tretje slovenske nogometne lige (zmanjšanje s štirih na dve skupini), je prišlo do ustanovitve novih lig, tudi Štajerske lige, v kateri bodo igrala moštva iz Medobčinskih nogometnih zvez Celje, Ptuj in Maribor. Iz MNZ Celje bodo sodelovali Zreče, Mons Claudius iz Rogatca, Rogaška Crystal, Oplotnica in Kovinar Štore. Trije že imajo izkušnje iz nekdanje 3. SNL -sever, iz katere se je v Štajersko ligo preselilo devet od skupno štirinajstih ekip. Tekmovanje bo prvi dve leti vodila MNZ Ptuj. Prvouvršče-na ekipa se bo neposredno uvrstila v združeno 3. SNL -
vzhod, zadnje tri ekipe pa izpadejo in prepustijo mesta zmagovalcem lig treh medobčinskih zvez. Sicer so bili pogoji za igranje v Štajerski ligi dokaj strogi, kajti klubi so morali zagotoviti določeno število ekip mlajših kategorij in potrebno infrastrukturo, kjer pa je za razliko od tretje lige le bilo nekaj popuščanja. Prvi krog bo odigran 14. avgusta, ob omenjenih ekipah iz MNZ Celje pa bodo igrali še Malečnik, Kungota, Središče ob Dravi, Brunšvik, Šentilj-Jarenina, Boč Poljčane, Kozjak Radlje in Gerečja vas. Kandidati za vrh so predvsem klubi iz bivše 3. SNL - sever, Malečnik, Središče in Zreče, visokih ambicij pa ne skrivajo tudi v nekdanjem tretjeligašu Mons Claudiusu, ki se je po izpadu iz lige in krizi v pretekli sezoni ponovno pobral. Glede na dejstvo, da na Celjskem ne primanjkuje igralcev, ki so nogometno že »v letih«, lahko pričakujemo v vsaki ekipi nekaj izkušenih imen s prvo ali drugoligaškimi izkušnjami, zato strokovnjaki napovedujejo precejšnjo kakovost in tudi koristnost Štajerske lige.
JANEZ TERBOVC DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Prva Celjana proti Atenam
S kolesom do Olimpa je projekt bratov Vodlan, ki se je začel včeraj pred Mestno občino Celje, zaključil pa naj bi se 13. avgusta okoli opoldneva. Tedaj naj bi Dušan in Bojan prikolesarila v Atene, na prizorišče olimpijskih iger, katerih slavnostna otvoritev bo sledila isti večer.
Ideja se je lani porodila starej šemu bratu Dušanu (49 let), ki že 15 let živi v Krškem, nato pa jo je omenil dve leti mlajšemu bratu, še vedno Celjanu Bojanu. V13 dneh nameravata prekolesariti približno 1900 kilometrov dolgo progo. Povprečje etap bo znašalo po 135 kilometrov. Spremljevalci Zorka, Se-bastijan in Luka Vodlan ter Boštjan Bogolin bodo skrbeli za celotno logistiko na poti. Trasa poteka preko sedmih držav, postanki pa bodo v Krškem, na Plitvičkih jezerih, v Zadru, Splitu, Pločah, Dubrovniku, Budvi, Tirani, Ohridu, Kozaniju, Elassoni, Lamiji in Halkidi. Regenera-cijska dneva za počitek bosta v Dubrovniku in Ohridu, pa tudi v Elassoni, odkoder se bosta povzpela na goro Olimp.
Bojan Vodlan kolesari že 20 let: »Brat se je navdušil pred dvema letoma, pred odhodom v Grčijo pa je vadil
Bojan Vodlan
več od mene. Sam sem taksist in popoldneve vendarle izkoristim za treninge. Leta 1992 sem bil drugi v svoji kategoriji na maratonu Franja, s prijatelji smo se peljati do Pariza, udeleževali smo se maratonov po Avstriji in Italiji. Leta 2002 sem bil drugi na veteranskem državnem prvenstvu in se nato udeležil svetovnega prvenstva v avstrijskem St. Johannu.« Član Kolesarskega kluba Rogla je še dodal, da je Olimpijski komite Slovenije zagotovil odpravi šest vstopnic za rokometno tekmo olimpijskega turnirja med Slovenijo in Rusijo. Danes bosta Vodlana od Krškega do Plitvičkih jezer prekolesarila 170 kilometrov.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Kdo z evropskimi prvaki?
Ob 11. uri se bo danes na sedežu Evropske rokometne zveze na Dunaju začel žreb evropskih pokalov.
V moški ligi prvakov bodo poleg šampiona Celja Pivovarne Laško nastopali še Flens-burg, Ciudad Real (Aleš Pa-jovič), Kiel (Roman Pungart-nik). Gorenje, Barcelona (Luka Žvižej, Dejan Perič), Fo-tex, Montpellier (prvi boben), Gudme, Zagreb, Lemgo, Portland, Szeged, Creteil, Kolding,
Metkovič (2.), Savehof, Cehovski Medvedi, Banik, San-defjord, Wisla, Conversano, Winterthur, Vardar (3.), Crvena zvezda, Zaporožje, Constanta ter zmagovalci petih kvalifikacijskih dvobojev (verjetno Porto, Haukar, Grani-tas ter Panellinios ali Izviđač in Bregenz ali Tatran). Tekme v osmih skupinah s po štirimi klubi bodo med 9. oktobrom in 14. novembrom, obračuni osmine finala LP pa
med 4. in 12. decembrom. Tako Celjani kot Velenjčani si bodo močno želeli med 16 najboljših, pa tudi, da bi »prezimili v Evropi« in dočakali tekmi četrtfinala v začetku meseca marca.
Igralke Celeie Žalec bodo namesto kvalifikacij za ligo prvakinj igrale v pokalu pokalnih zmagovalk, kjer niso med nosilkami.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
HCf'î? & vELTiNs mam ^rjoma
Sezonske vstopnice 2004 / 2005 po ceni 15.000 SIT lahko kupite 29. 07. (15.00 -18.00 h), 30. 07. (18.00 - 20.30 h), 04. 08. in 05. 08. (15.00 - 18.00 h), 06.08. (18.00 - 20.30 h), cena posamezne vstopnice:_1.200 SIT
dijaki in študentje:_ 800 SIT (ob predložitvi študentske izkaznice)
otroci do 14 let: ___ 600 SIT
Tisljev adut na olimpijskih igrah, Požunov v ligi prvakov: Sergej Rutenka
Opravičilo
V prejšnji številki Novega tednika smo ob članku Tone Goršič petindvajsetič vodil rokometno šolo objavili fotografijo omenjenega rokometnega trenerja, ki pa je bila popačena. Do napake je sicer prišlo v tiskarni v Ljubljani, a se Tonetu Gor-šiču vseeno opravičujemo, čeprav vemo, da nam neljubega dogodka ni zameril.

Obtožnica zoper »slovenskega Arkana«
V Beogradu so vložili obtožnico zoper peterico, v kateri sta Konjičana Kameník in Stankovič - Odvetnik slednjega
pravi, da je Sašo nedolžen
30 ali 80?
V Trubarjevi ulici v Celju so šaljivci takole »prenovili« prometni znak. Ker je cesta ozka in ob strani namenjena tudi parkiranju, dvomimo, da vam bo uspelo mimo oddr-veti z 80 kilometri na uro. Lahko pa poskusite, če ne verjamete.	Foto: GK
Vladimir Osečanski
vić drogo vzel iz filtra ali jo tja namestil, kar nakazuje na to, da Sašo ni vedel, kaj naj bi se v vozilu skrivalo. »Ne ve se natančno, ali je bila droga sploh v vozilu, ko se je Sašo pripeljal v Srbijo, ali naj bi jo v filter dali v Srbiji za prevoz v Slovenijo. Poskušal bom dobiti tudi ustreznega izvedenca, ki bo povedal, ali se je sploh možno, če je bila droga nameščena v zračni filter v Sloveniji, z njo pripeljati tako daleč,« še dodaja.
Sicer pa je slišati tudi, da naj bi bili člani naveze v Srbiji presenečeni, da se je tja pripeljal Sašo, ker ga menda niso poznali. Na uho pa prihajajo tudi domneve, da bi lahko bil en člen srbskega dela naveze tudi policijski tajni sodelavec ...
Čakajoč na Kamenika
Kot je že znano, so Kamenika v Beogradu prijeli ravno v času, ko bi se mu v Celju moralo nadaljevati sojenje zaradi preprodaje drog. Zato ga na sodišču tudi ni bilo, čeprav naj bi svoj izostanek opravičil z obiskom zdravnika v Beogradu. Zadeve doma bodo morale počakati, saj Slovenija ter Srbija in Črna gora nimata sporazuma o izročitvi osumljencev kaznivih dejanj. Kot nam je povedal Nikolič, je zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje od treh do petnajst let zapora. Če bo sojenje steklo in se končalo z obsodbo, bo moral Kamenik prestajati kazen v Srbiji. Naš sogovornik nam je še omenil, da Kamenik v Beogradu v priporu spoštuje pravila in
Branka Ničiforovič
da z njim nimajo problemom Prav tako ni slišal, da bi bi kdo z njim v zaporu grob.
Pogovarjali smo se tudi ; odvetnico Marjetico Nosanl ki ga zagovarja v primeril pred celjskim sodiščem. Pra vi, da s Kamenikom zdaj n i ma stikov in da tudi njegi vega odvetnika težko doki če, da nima podatkov o ten ' da bi bili grobi s Kamenikon
Celjska akcija
Slovenski policisti so na o! novi podatkov srbskih krira | nalistov dva dni po aretaci peterice v Beogradu v Celj stopili na prste še trem don nevnim članom kriminali I združbe. Eden od njih je ; letni Sašo Fijavž, ki je s dišču znan iz istega postoj ka zaradi drog kot Kameni drugi pa je prej omenjeni 4 i letni Danijel Hrovat, oba pj sta iz Slovenskih Konjic ill oba sta v priporu. Kot pravi jo srbski policisti, naj bi R javž v sodelovanju s Kame nikom organiziral prevoz he roina iz Slovenije v Beograd] in bil ključni člen pri dogo vorih o kraju, času in načinjj prevzema droge. Hrovata pi so utemeljeno osumili, da jt skril heroin v zračni filter. Srbski policisti so aprila v sporočilu za javnost navedli še dve osebi in sicer 28-let nega S.B. in 23-letnega J. S z območja Celja, ki naj bi s< ukvarjala z ulično prodajo he roina v Sloveniji. Slovenská policija je zaradi domnevni kriminalne združbe tesno so delovala s Srbijo in policije v Bolgariji. V Srbijo naj bi namreč prihajala velika ko ličina heroina in paracetamo la za pripravo mešanic.
RH
www.novitednik.com
Imamo prenovljeno internetno stran
www.radiocelje.com
KLIK NA PRENOVLJENO SPLETNO STRAN RADIA CELJE
Beograjska policija je na beograjsko okrožno sodišče vložila obtožnico zoper peterico, ki so jo zaradi suma preprodaje in proizvodnje mamil prijeli 21. aprila v Beogradu. Kot je znano, gre za 32-letnega Kristijana Kamenika in 35-letne-ga Saša Stankoviča iz Slovenskih Konjic ter za njune srbske pajdaše, 32-letnega Marinka Zemunoviča, 25-letnega Vladimirja Ose-čanskega in 23-letno Branko Ničiforovič.
Obtožnica na le nekaj straneh opisuje domnevno kaznivo dejanje, ki naj bi ga peterica storila - nedovoljeno proizvodnjo in preprodajo mamil. Slike peterice pa so beograjski policisti že aprila objavili na svojih spletnih straneh, osumljene pa navedli s polnimi imeni. V obtožnici je zapisano, da naj bi v golfu celjske registracije, s katerim naj bi se v Beograd pripeljal Sašo Stankovič, v zračnem filtru odkrili več kot pol kilograma heroina. Tega naj bi v Beograd pritihotapili iz Slovenskih Konjic. Stankovič naj bi se najprej sestal z Osečanskim in Ničiforoviče-vo v nekem lokalu na obrobju Beograda, nato pa se pri-
Kristijan Kamenik
peljal do garaže na Bulvarju kralja Aleksandra v centru mesta. Z Osečanskim naj bi izstopila iz vozila in odšla, dekle (ki naj bi v Beogradu poskrbelo za Kameníkovo bivanje) pa je ostalo v njem. Takrat naj bi do avtomobila prišel Zemunovič in z izvijačem poskušal drogo vzeti iz filtra. Kamenika ni bilo zraven, Zemunoviča naj bi medtem čakal na drugi strani garaže. Srbski kriminalisti naj bi dobro oboroženi takrat stopili v akcijo.
Pri Zemunoviču so našli še pištolo s 15 naboji, za katero pa omenjeni ni imel dovoljenja. Zemunovič je že stari znanec tamkajšnje policije. Za njim je bila razpisana tu-
Sašo Stankovič
di tiralica zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
Kot navajajo srbski mediji, naj bi bil Kamenik, po njihovem tako imenovani slovenski Arkan, vodja skupine. Z Zemunovičem naj bi organiziral prodajo heroina v Srbiji, kot pa smo iz srbskih virov neuradno izvedeli, naj bi prodajna mreža droge segala tudi v Bolgarijo in Albanijo. Kameniku, Stanko-viču in Zemunoviču so podaljšali pripor zaradi bego-sumnosti in ponovitvene nevarnosti, ostala dva sta na prostosti, saj po mnenju srbskih organov ne predstavljata nevarnosti. Po nekaterih podatkih pa naj bi bil za rešetkami tudi Osečanski, a zaradi starih grehov z nasilništvom.
Peterica zanika očitana jim dejanja, kriminalisti pa naj bi v preiskavi, v kateri so uporabljali tudi posebne metode dela, trajala pa je že od februarja, zbrali veliko obremenjujočih dokazov. Med drugim naj bi bili obremenjujoči predvsem posneti telefonski pogovori med vpletenimi.
Aprilska aretacija peterice je bila zelo odmevna tudi v Srbiji, sojenje pa bi se lahko začelo septembra, nam je v telefonskem pogovoru povedal Sašo Nikolič, beograjski tožilec v tem primeru.
So mu podtaknili?
Stankovičeva mama Ana je sina v Beogradu do zdaj obiskala že štirikrat in je v .njegovo nedolžnost popolnoma prepričana. »Sinov znanec Danijel Hrovat ga je prosil, naj v Beograd z nje-
govim avtom dostavi ključe nekega passata, kar je Sašo tudi storil. Dejal mi je, da za drogo ni vedel, na mejah so njega in avtomobil dvakrat podrobno pregledali. Med vožnjo naj bi ga Hrovat klical, pred Beogradom pa naj bi mu po telefonu še povedal, da se mu bo še nekdo javil. Takrat naj bi ga poklical Osečanski in z Ničiforo-vičevo naj bi se dobili pred Beogradom, potem pa so se skupaj odpeljali v mesto. Tam naj bi ga Osečanski vprašal, kdaj gre nazaj za Slovenijo. Ker mu je Sašo odgovoril, da takoj, mu je Osečanski predlagal, da gresta medtem nekaj pojest, dekle pa je ostalo pri avtomobilu. Saša so dobili na ulici,« razlaga Stankovičeva, ki pravi, da njen sin verjame, da se bo resnica izkazala. Do zdaj naj ne bi imel opravka s policijo, Hrovat pa naj bi ga za prevoz ključev do Beograda prosil, ker sam zaradi zdravstvenih težav v družini tja ni mogel iti. Ravno Hrovat naj bi izjavil, da Sašo nima s tem nič ... Sašo pravi, da Kamenika osebno ne pozna, z njim tudi ni v istih prostorih v beograjskem zaporu.
Stankovičev odvetnik Ne-manja Vasiljevič nam je povedal, da do zdaj še ni podatkov, da bi kriminalisti z avtomobila, kjer naj bi bila skrita droga, sploh vzeli prstne odtise in da bo ugovarjal očitkom, ki se v obtožnici nanašajo na njegovega klienta. Omenja tudi, da naj bi kriminalisti vedeli, da Stankoviča ne bo v bližini avtomobila v času, ko bo Zemuno-
Vsaka tretja steklenica je gotovo ostala cela...
Rog. Slatina
Nebičajna petkova nesreča tovornjaka, ko so se steklenice piva zvrnile na cesto pri celjski vojašnici, je imela vsaj eno dobro stran.
HALO, 113
Poškodovana mlada voznika in kolesar
Na glavni cesti v Šmarju pri Jelšah se je minulo sredo Zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala.
22-letni voznik osebnega avtomobila je na ravnem delu cestišča začel prehitevati osebno vozilo in motorista pred seboj, ki sta zavijala levo. Med prehitevanjem je 22-letnik trčil v levi bok mladoletnega voznika kolesa z motorjem in ga zbil po cestišču. Mladoletnik je pri tem utrpel hude poškodbe. Dan kasneje se je hudo poškodoval še en mlad voznik. 20-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Dobovca proti Podplatu. Izven Tekačevega je v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas, izgubil oblast nad vozilom, zdrsnil na travnik in trčil v drevo. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Izven Lačje vasi je pretekli petek pozno zvečer 33-letni kolesar na ravnem delu cestišča trčil v nasproti vozečega 34-letnega voznika osebnega avtomobila. V silovitem trčenju se je kolesar hudo poškodoval.
Dejavni vlomilci
V četrtek ponoči je neznanec vlomil v prostore zapuščenega poslovnega prostora v Razgledni ulici v Celju. Storilec Ie moral, še preden mu je uspelo kaj stlačiti v vrečke, objekt Opustiti, saj se je ustrašil alarma. Na možnost alarma pa se )e požvižgal moški, ki je v petek v zgodnjih jutranjih urah na Prešernovi cesti v Velenju razbil steklo na eni od pisarn v Poslovni zgradbi podjetja Era in pobasal računalnik in tipkovnico. Podjetju je povzročil za pol milijona škode.
Med vikendom so vlomilci delovali tudi na območju Laškega in Radeč. Na Trgu svobode so vlomih v prostore Kava
bara in odnesli denar in večjo količino cigaret. Za seboj so pustili šeststo tisočakov škode. Na Njivicah pa so vlomili v trgovino Market papirnica, izginila pa je večja količina cigaret in moška kozmetika. V Močilnem pri Radečah so se spravili na prostore strelskega društva. Ukradli niso ničesar, so pa povzročili za trideset tisoč tolarjev škode.
1\idi konjiški vlomilci so bili med vikendom dejavni. V Škalcah so iz gostinskega lokala Vinotoč Zlati grič odnesli alkoholne in brezalkoholne pijače. Odžejali se bodo za dobrih tristo tisočakov. Stanovanjsko hišo v Prelogah pa so le preiskali. Ker je lastnik še na zasluženem dopustu, škode še niso ugotovili.
Povozil ga je traktor
V	četrtek, 22. julija dopoldne, se je v kraju Dekmanca pri vožnji s kmetijskim traktorjem hudo poškodoval 61-letni voznik. Traktorist je padel pod kolesje vozila, ki ga je prevozilo, ko je traktor z rotacijsko kosilnico začel drseti vzvratno po klancu navzdol. 61-letnika so odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, a je zaradi izjemno hudih poškodb umrl.
Zagorela mast
V	jutranjih urah je v sredo, 21. julija, zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše na Kalobju. Do požara je prišlo, ker se je vnela mast na plinskem štedilniku, požar pa se je razširil na ostale elemente v kuhinji. Ogenj, ki je povzročil za tristo tisoč tolarjev škode, je pogasila gospodinja sama, pri tem pa je utrpela lahke telesne poškodbe.
Filmski tat
Neznanec je v petkovih poznih večernih urah izpred vhoda v glavno pošto v Celju odpeljal moško gorsko kolo. Lastnik, ki se je domov moral odpraviti peš, je oškodovan za okrog osemdeset tisoč tolarjev. Žal pa bo lastniku, ki je v Ul. V. Prekomorske brigade v petek pustil odklenjeno vozilo. Tat mu je namreč ukradel torbico. Prav tako v petek so - Št. 30 - 29. julij 2004 -
imeli s tatovi opraviti tudi v pisarni na Koroški cesti v Velenju. Sredi belega dne je iz pisarne neznano kam izginil prenosni računalnik, vreden skoraj pol milijona tolarjev.
TUdi celjski Kolosej je bil tarča tatov. V petek je neznanec obiskal odklenjeno kinodvorano in iz projekcijske kabine demontiral in ukradel dva LCD predvajalnika. Škode je za dva milijona tolarjev.	SŠ
Na podlagi določil 8. člena Zakona o volilni kampanji ( Ur.l. RS, št. 62/94 in 17/97) objavlja Občina Štore
POGOJE
ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST V OBČINI ŠTORE V ČASU VOLILNE KAMPANJE ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Občina Štore bo v skladu z 8. členom Zakona o volilni kampanji (Ur.l.RS, št. 62/94 in 17/97) zagotovila:
1.	Vsakemu organizatorju volilne kampanje 5 brezplačnih plakatnih mest dimenzije - največ 100 x 70 cm in sicer:
-	eno plakatno mesto v Štorah - center, Kompolah in na Svetini;
-	dve plakatni mesti na Lipi.
2.	Vsakemu organizatorju volilne kampanje 12 brezplačnih plakatnih mest dimenzije največ 100 x 70 cm za drobno plakatiranje v ostalih zaselkih občine.
Za plakatna mesta velikega formata - jumbo plakati se lahko organizatorji volilne kampanje obrnejo direktno na podjetji Metropolis media d.o.o., Ravbarjeva ulica 13,1000 Ljubljana in IN reklam - progress d.o.o., Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana. Plakatiranje v času volilne kampanje se izvaja na podlagi določil Zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS, št. 62/94 in 17/97) in Odloka o načinu in pogojih plakatiranja v času volilne kampanje v Občini Štore (Ur.l. RS, št. 65/02).
Občinska uprava
Štore, 26. 7. 2004	Občine Štore
Zgodba o pivu
... in zato zaloge za vroče dni ne bo zmanjkalo (pri kolesarju glej torbo!).	Foto: AŠ, SHERPA
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 29. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK. 30. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
ir W L K T H K
SOBOTA. 31. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA, 1. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Noji so silno simpatični. A najbolj, ko jih gledaš izza ograje. Na desni poznavalec nojev in lastnik nojeve farme Janko Čeme, na levi Simona Šolinič
Najbolj zanimivi so nojevi kremplji
Tokrat smo poskušali jezditi noje, a so bili pernati velikani za nas prevelik zalogaj
PONEDELJEK. 2. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7,45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 3. avgusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igraj, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 4. augusta
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Pretekli četrtek se je ekipa Poletnih norosti v hudi vročini z radiomobilom odpeljala v Vrbo pri Socki. Skrili smo se na nojevi farmi Janka Černeta. Poslušalci Radia Celje so nas tokrat kaj hitro našli, Ana je uganila, da smo na nojevi farmi, a ker ni hotela vzeti manjše nagrade in se je odločila ugibati naprej, je zaradi napačnega odgovora ostala brez nojevega jajca. Glavna nagrada (celodnevno kopanje in savna za dve osebi v Rogaški rivieri) pa je odšla k Tončki v Zgornjo Poláno, ki je pravilno ugotovila, da smo poskušali jezditi noje.
Zajezditi simpatičen kup perja ni tako lahko, še posebej, ker je noj krepko višji od nas. Lažje pa ga je hraniti, zato smo se po neuspelem poskusu jezdenja raje umaknili za ograjo in dol-govratcem milih pogledov dajali travo in se jim prijet-.no smehljali. Jezdenje nojev pa bomo raje prepustili Avstralcem. Pri njih je namreč to že skoraj nacionalni šport.
Žal pa bralci Novega tednika niso pravilno ugotovili, kam smo se skrili in kaj smo počeli. Nismo bili niti na piščančji farmi niti nismo pobirali kokošjih jajc. To so bili namreč najpogostejši napačni odgovori. Tednikove nagrade tako nismo podelili. Smo pa izvedeli marsikaj zanimivega o nojih. Te živali naj bi obstajale že 40 milijonov let, njihova jajca pa so bila včasih glavna hrana
afriških Bušmanov. Nekje še danes verjamejo, da ima nojevo jajce magično moč, saj naj bi hišo ščitilo pred udari strele. Noji pa so lahko izredno nevarni zaradi dolgih krempljev (ki jih Japonci v zvarkih uporabljajo za povečanje spolne sle). Njihova brca lahko kaj hitro pokonča drugo žival ali pa tudi človeka. Dosežejo hitrost 60 km/ h in naredijo korak, dolg 4 metre in sedemmetrski skok. Odrasel noj doseže višino do treh metrov, od tega je le vrat dolg en meter, nojeva življenjska doba pa je različna. V naravi lahko živi tudi do 70 let. »Te živali niso ravno inteligentne. V cirkusu jih lahko naučijo le, da se krožno zapodijo po areni, pa še to jih morajo preganjati. Kaj več je že težko,« pravi Janko Černe, ki mu je vzreja nojev hobi že več kot dve leti. Na njegovi domačiji v Vrbi
KUPON
LETNE
Ime in priimek:_ Naslov:_
Kam se bo ekipa Radia Celje skrila in kaj bo tam počela?
Kupon pošljite n do 4. avgusta.
Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje,
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	FLAWLESS- GEORGE MICHAEL
2.	THIS IS THE WORLD WE LIVE IN -
3.	LETS GET STARTED -BLACK EYED PEAS
4.	HOLLA!-BAHA MAN
5.	BURN-USHER
6.	YOU AND I-CELINE DION
7.	GOOD LUCK -BASEMENT JAXX feat. USA KEKAULA
8.	COME AS YOU ARE -
pa lahko okusijo nojeve dobrote tudi vsi, ki bi si jih zaželeli poskusiti. Tako si lahko, denimo, vaša druščina privošči nojevo jajce. Le-to namreč zadostuje za potešitev lahkote desetih želodcev! Pa še sila okusno je. Preverjeno. 1\i je še nojeva suha salama ... Medtem ko je fotograf Aleks Štern slikal noje v vseh pozah, se je po končani oddaji tonski tehnik Aljoša Bončina zapletel z Jankom v klepet o kuharskih speciali-tetah iz nojevega mesa. Simona Šolinič in Bojana Av-guštinčič pa sta tuhtali, kako bi se dokopali do tistih nojevih krempeljčkov ...
l\idi danes je priložen ku-ponček, na katerega vpišite svoja ugibanja, kam se bomo skrih prihodnji teden in kaj bomo tam počeli. Namig: razlaganje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN
6.	MILAŽEVOBRAZ-ANAVRIN (5
7.	KDO SI - VLADO KRESUN (3 B. DAJ POZABI ME- MONIKAPUČEU (4
9.	PREPOVEDAN SADEŽ-GAME OVER (2
10.	ALL INCLUSIVE - FRENK NOVA (t PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: EVERYBODY'S CHANGING - KEANE OBVlOSUSLY-McFLY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ŠE VERJAMEM (V SRCE)-BILLY'S
PRIVATE PARKING
BISERI V OČEH-ROK KOSMAČ
Nagrajenca:
Tim Kozinc. Valentinčičeva 101, Laško Simona Madile. Tržišče 16. Rogaška Slatina
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje, lestvico 20 vročih lahko poslušate vsal petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
2.	BANJO, FLAVTA. SAKSOFON -NAVIHANKE
3.	DANES JE SONČEN DAN -POLKA PUNCE
4.	IEDENESOLZE-MODRIJANI
5.	DOMAČA GRUDA - SPEV
SLOVENSKIH 5 plus
1.	NA BLEDU JE V REDU - SLAPOVI
2.	POZABI KAR SE TI ZGODILO JE -ROSA
3.	DNEVI SAMOTE-BOBRI
4.	ZAZ1D0M PRAVICE-RUBIN
5.	MARJETKA-OBJEM
Predlog za lestvico:
VESELA DRUŽBA-GORENJSKI KVINTET
	•H	
M Kl M NU		
]
Ko vaščani stopijo skupaj
)dprta Hiša dediščine na Mlačah - Vsi krajani tudi člani turističnega društva
Ne zgodi se pogosto - po-obnega primera niti ne poz-lamo - da bi bila vas s ko-iiaj 200 prebivalci za svoj traj in za druženje připravena toliko narediti, kot so a Mlače v zadnjih letih po-lorili domačini. Ker se niso ineli kje družiti, so leta 1998 prostovoljnim delom zgra-ji dom turističnega društva, tem mesecu pa so na podo-en način odprli še Hišo define.
Mlače je idilična vasica na jti med Ločami in Poljčana-ii, ki se na prvi pogled prav Ht ne razlikuje od podobnih asic po Sloveniji. Ko pa vas poznate pobliže, opazite, da si krajani dihajo s krajem, ži-lijo v sožitju in so za razvoj rasi pripravljeni marsikaj žr-rovati. Zemljo, denar in prosti čas - vse za to, da se bodo ahko kje družili in ostalim obi-kpvalcem pokazali, v kako bo-,jtem kraju živijo. /Začelo se je pravzaprav taule: skupinici vaščanov, ki je kupaj odraščala in zganjala vra-po vasi, se je stožilo po $7 starih časih, zato so se začeli redno dobivati v garaži enega izmed vaščanov. Kasne je, ko je ta prostor namenil za svojo obrt, so ostali brez strele. Prišli so na idejo, da bi si Egradili dom za druženje. »Da h smo to lahko uradno spe-jali, smo ustanovili turistično Iruštvo,« pripoveduje Miran tovornik, predsednik 200-
V spodnjih prostorih Hiše dediščine bodo poleg mizarske uredili še kolarsko in kovaško delavnico ter majhno trgovino s spominki, v zgornjem prostoru pa bodo depoji, knjižnica in večnamenski prostor za različne dejavnosti.
članskega Turističnega društva Mlače. Brane Banič je brezplačno odstopil del zemlje, nekatera podjetja in posamezniki so prispevali sponzorská sredstva, malo je primaknila še občina Slovenske Konjice in gradnja se j e začela. Uradna otvoritev je bila leta 1998, že ob gradnji pa se je Branetu Bani-ču porodila ideja po predstavitvi raznih starih predmetov. Ide-
jo so hitro sprejeli tudi ostali občani in skupaj nanosili toliko stvari, da jih kmalu niso imeli več kam skladiščiti.
In znova so pomislili na gradnjo - tokrat za potrebe razstavnih eksponatov, ki se tiščijo v majhni sobici. Naredili so idejni projekt, zakonca Banič sta znova odstopila del svoje zemlje, povezali so se z Muzejem novejše zgodovine v Celju, znova
Zbirka, ki se je do zdaj stiskala v majhni sobi, bo imela na razpolago 300 kvadratnih metrov površin.
-j "l^ttl			
	rjmÊr		
			■4; Jk
Na otvoritvi Hiša dediščine skorajda ni manjkal noben Mlačan, obiskala jih je tudi ministrica ze regionalni razvoj mag. Zdenka Kovač.
poiskali sponzorje, v roke pa vzeli krampe in lopate. »Predračun za Hišo dediščine je znašal okoli 40 milijonov tolarjev, končni znesek pa se je ustavil pri skoraj 20 milijonih tolarjev,« pravi Javornik, »razliko smo dosegli krajani, saj smo vsa dela, razen zidanja, opravili sami.«
Prejšnji teden so objekt tudi uradno odprli. Več kot 600 etnoloških eksponatov (pretežno starih orodij in aparatov) bodo jeseni dokončno preselili v prostornejše sobane. Hišo nameravajo oživeti z raznimi de-
lavnicami izumirajočih obrti, s katerimi bodo prikazovali, kako se je včasih delalo s posameznim orodjem. »V okviru Hiše dediščine pripravljamo razne aktivnosti, v katere želimo vključiti mlade Mlačane, saj bodo s tem, ko bodo spoznavali eksponate, lažje razumeli preteklost in se v bodoče tudi sami potrudili za obstoj zbirke,« pravi Tanja Gobec, ki trenutno preko javnih del pomaga pri urejanju in promociji Hiše dediščine. Pa ne samo domače otroke, v goste bodo skušali pritegniti tudi turiste, starejše ali
' NOVO v ZDRAVILIŠČU LAŠKO!
Povrnite svoji koži sijaj, prožnost in mehkobo. Privoščite si nego obraza s kozmetično linijo Sothys. (nega obraza za napeto kožo, nega obraza za ponovno vlažnost...) V okviru poletnih prireditev vabljeni na Sončno teraso v petek, 30. 7. 2004. Po koncertu flavtistke In citrarke vas bo zabaval duet Atlantis.
Obiščite naše internet strani:
zdravilišče	www.zdravilisce-Iasko.si
laško Tel. 03-7345-122; info@zdravilisce-lasko.si
elafistki otoki -
šipan
31.7.. 7.8.
75.900*TaKSE
LETALO - LETALO, 7 X POLP.
DUBROVNIK
najbližje dogajanju
VILA GRADAC
1.8., 15.8.
od 39.980 dalje
BUS ■ BUS. 7 X NZ
OREBIČ PERNÁ
i pescena plaza
HOTEL KOMODOR
39.900
7 X POLP.
odhodi «kori vse poletje
POREČ-	NEUM
ZELENA LAGUNA HOTEL STELLA
1.8.-22.8.
49.800
HOTEL 2*. 5 POLP.
33.000
HOTEL 3*, 5 POLP.
47.900
7 X POLP.
mlajše, za vse imajo pripravljen poseben program. »Upamo, da nam bo v Hiši dediščine uspelo kmalu redno zaposliti enega delavca ter da bi projekt lahko samostojno zaživel,« pravi Javornik.
Trenutno je Hiša dediščine na ogled skorajda vsak dan, saj ima pravzaprav vsak sosed ključ od stavbe in lahko mimoido-čemu v vsakem trenutku pokaže njihovo ponosno zbirko.
ROZMARI PETEK
», 8 dni, 16.8., stockholm in helsinki, 8.9., 4 dni, 169.900 SIT,
», mm ••, nofitev+zajtrK, vikend paketi od 55.000 siT/osebo
LIOIET DE MU. KAK TEDEN DO 0KT0BU, 7 dll: 6. In
JOCTH ••/•", polni p., 58.900 SIT, HOTE MGEUEl PMT", polni p., 62.400 SIT, »l__________
MMM. pol penzion., 51.900 SIT 0l»EW0 DOPIAÙLO ZA AVTOCUSHI «proz 26.000 SIT
HRVAŠKA: Od 51.07.: pawag, APP 1 /4, 88.800 sit, APP 1 /6,111.500 SIT, «u lošinj, hotel vespera, aurora, POL P., 3, 5 In 7 dnevni paketi Od 36.900 SIT, vodice, hotel imperial POL P., 73.000 sit, novi grad, APP 1 /2, Od 73.500 SIT, APP 1/ 4, 00101.500 srr, 1 /6, od 140.700 sit, Od 6.8., sabunike, hlsa andrea, app 1 /2, 74.400 sit, SLOVENIJA: Pestra Izbira zasebnih sob In apartmajev v Portorožu pri mini. 3 dnevnem bivanju že za 2.900 sit po osebi na dan!!!
il^-^lj ^iliHÍTh i^. I'*, ''f I ^^Tt-^.'i'^Vj^jffliffljlj
prodaja letalskih vozovnic, maturantski izleti 2004! pučilo na 12 obrokov1
poglej in odpotuj!
RABAC
3* hoteli, akcija "no-name" turistična pristojbina vključe 31.7.-7.873 D/POL 28.770 POREČ, Sončkov klub
(dodatni dan 7.000 SIT)
31.7.-21.875D/POL	34.490 CRES, Soni kov klub
2* Kimen. bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let
do 6.8./7D/POL «i43.900 GRČIJA Krf z ladjo
Sončkov klub. 3* Sirena (doplačilo za klub 13.900 S 7., 14&/7-9D/POL 59.900 ČRNA GORA. Sonřkov klub
21.8./7-9D/POL	63.900 BOLGARIJA
3* Amphora, polet iz Maribo 2-12 let samo 49.900 SIT 9.8V7D/NZ 79.900 TUNIZIJA Monastir 2* Kaiser, polet iz Ljubljane (14D že za 102.900 Sl"0 10.. 17.8/7D/POL 86.900 GRČIJA Kreta Magic Life Lyktos Classic, all indusive, polet iz Ljubljan
21.8V7D/AI 137.700
SONČEK i
TU I potovalni centar Celje 03/42S 46 40 Telefonska prodaja:
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170
NASVETI
OD KOD PRAZNIKI?
Svetnica s kuhalnico v roki
Le katera svetnica bi to bila, se verjetno sprašujete. A če dobro pomislite, to ne bi smel biti pretrd oreh. Svetnica, ki je zavetnica gospodinj, kuharic in natakaric, je bila seveda izvrstna gospodinja, svoje goste pa je vselej imenitno postregla. Zlasti Božjega sina. Bila je Marijina (to ni niti Marija, Jezusova mati, niti Marija Magdalena, ampak Marija iz Betanije) in Lazarjeva sestra in je z njima živela v Betaniji, vasici nedaleč od Jeruzalema.
Jezus je največ živel v Galileji, v tretjem letu svojega javnega delovanja pa je precej pridigal tudi v Judeji in tedaj je pogosto zahajal v njihovo hišo. Kadar je šel v glavno mesto ali se iz njega vračal, se je ustavil v mirni Betaniji pri prijateljih svojih let, o katerih Sveto pismo pravi, da jih je imel rad. Kako tudi ne. Vsi trije so bili pravični, pošteni, pobožni in so živeli po Jezusovem nauku. Seveda vsak na svoj način. Lazar je bil bolehen in ni bil za nobeno težavnejše
delo. Za Marijo bi lahko rekli, da je imela dve levi roki, bila je bolj filozofske, razmišljujoče narave. Vsak Gospodov obisk jo je tako razveselil, da je sedla k njegovim nogam in ga nepremično poslušala. Nekdo pa je moral skrbeti za hišo, gospodinjstvo in vsakdanja opravila. To je bila naša današnja svetnica, katere ime bomo kmalu razkrili. Prepričana pa sem, da ste že ugotovili, za katero osebo gre. Torej, kadarkoli je prišel Jezus s svojimi učenci v njihovo hišo, je bila njena skrb, da se jim je v celoti posvetila. Najprej jih je postregla pri vodnjaku, nato so se umili in otepli prah z obleke, sledilo je povabilo v hišo, kjer jih je pogostila. Vse to je delala iz dobrega srca, nikoli ni mislila na plačilo. Kot poroča evangelist Luka, pa je bila pri enem od obiskov nejevoljna na sestro. Stopila je do Jezusa in se mu potožila, da ji Marija premalo pomaga. Jezus pa ji je odgovoril, bodite pozorni: »Marta, Marta, skrbi in vzne-
mirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.« Če ne prej, sedaj veste, kdo je današnja skrivnostna svetnica. Vrnimo pa se nazaj k Jezusovim besedam. Navidez zvenijo kot graja Martine gostoljubnosti, vendar Jezus zagotovo ni hotel podcenjevati njene prizadevnosti. Želel je le poudariti, da ima poslušanje božje besede in skrb za zveličanje prednost pred vsem drugim, tudi pred hišnimi opravili. Da je Marta vseeno pravilno ravnala, izvemo iz Jezusove napovedi vesoljne sodbe, kjer slišimo njegove pohvalne besede: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dah piti, tujec sem bil in ste me sprejeli...« Ko je umrl Lazar, je Marta dojela globino prej omenjenih Jezusovih besed. Jokaje je zaklicala: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. Verujem, da si ti Kristus, Božji sin, ki prihaja na ta svet.« Po tem velikem priznanju zvestobe je Jezus La-
CVETOCIVRT
Bogastvo
Poletje je čas, ko v naših vrtovih bogato zacvetijo lilije. S prečudovitimi cvetovi nam poplačajo trud, ki smo ga vložili v njihovo vzgojo.
Cvetovi lilij so najrazličnejših barv. V premeru merijo od 3 do 30 cm. Nekateri so prijetnega, drugi neprijetnega vonja. Prijetno dišeča je belo cvetoča lilija Regale. Je nezahtevna in zato primerna za tiste, ki se s to rastlino srečujejo prvič.
Lilije zrastejo do različnih višin. Za skalnjake so primerne pritlikave različice, ki zrastejo do 30 centimetrov. Za večje grede pa so primernejše velikanke, ki zrastejo tudi do 2,5 metra. Seveda so na razpolago tudi srednje visoke, ki dosegajo višine med obema skrajnostma.
Gojenje lilij je včasih veljalo za zelo zahtevno delo. Danes pa imamo na razpolago bolj odporne in prilagodljive vrste, ki nam njihovo vzgojo zelo olajšajo. Iz azijskih vrst so razvili lilije s trobljastimi cvetovi, na primer African Queen iz rase Aurelian. Zraste do 1,5 metra in v drugi polovici poletja razvija piramido oranžnih cvetov. Križanci iz srede stoletja imajo široke lisaste cvetove najrazličnejših barv. Primer takih je Enchantment. Ima velike čašaste cvetove oranžno rdeče barve, ki cvetijo zgodaj poleti.
Previdni moramo biti že kar pri nabavi čebulic. Posaditi jih moramo takoj, ko jih kupimo. Nimajo zunanjega zaščitnega ovoja, zato se lahko izsušijo, če jih skladiščimo.
Če vremenske razmere za sajenje niso najprimernejše, si pomagamo tako, da jih začasno položimo v vlažno šoto. Najprimernejši mesec za sajenje lilij je oktober, sicer pa jih lahko sadimo od poznega poletja do zgodnje spomladi. Sadimo od 10 do 30 centimetrov globoko. Pred sajenjem prst obogatimo s kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem. Lilije potrebujejo dobro odcedna tla. Nekatere vrste potrebujejo apnena tla, druge pa v takih tleh sploh ne uspevajo. V kolikor je mogoče, je primerno, če je spodnji del lilije v senci sosednjih nizkih trajnic. Sicer pa dobro uspevajo na sončnih in zavetr-nih legah. Letošnje bolj de-
ževno poletje je kot nalašč primerno za lilije. Rade imajo vodo. Ob suhem vremenu jih moramo pošteno zaliti, tla okoli njih pa pokriti z zastir-ko. Da bomo imeli naslednje leto močnejše rastline, lahko odcvetele dele odstranimo, preden semenijo. Po cvetenju počakamo, da stebla odmrejo in se posušijo. Nato jih po-režemo do tal.
Lilije lahko posadimo tudi v primerno globoke lonce. Na dno damo črepinje ali grob pesek Na to nasujemo plast zemlje in nanjo položimo čebulico. Na čebulico nasujemo od 10 do 30 centimetrov debelo plast prsti. Med rastjo cvetnega stebla lahko prst dodajamo.
Piše: PAVLA KLINER
zarja obudil v življenje, čeprav je mrtev ležal v grobu že štiri dni. Še zadnji dan pred slovesnim Jezusovim vhodom v Jeruzalem mu je Marta stregla na svojem domu. Martina oseba se je tem zapisala v zgodovino.
Po legendi naj bi Judje Marto, Marijo in Lazarja naložili na barčico brez vesel in jader, ki naj bi jih prinesla v Marseilles. Tam naj bi Marta ustanovila samostan in trideset let živela kot asketinja. Nekatera izročila pravijo, da je bil ta samostan začetek krščanstva v Provansi. Njene relikvije naj bi kasneje prispele v mesto Tarascon, kjer naj bi ukrotila zmaja. Še iz svojega groba naj bi delala čudeže. Med drugim naj bi kralja Klodviga ozdravila ledvične bolezni. Marto največkrat upodabljajo - kot pove že naslov prispevka - v preprostem oblačilu s kuhalnico v roki in šopom ključev za pasom. Ponavadi ima na glavi še ruto. Včasih je upodobljena tudi s posodico z blagoslovljeno vodo, s katero kroti zmaja. Svetnica je zavetnica delavk, gospodinj, natakaric, kuharic, peric in italijanskih hotelirjev. Slednji jo imajo v mislih predvsem v teh dneh. Pa ne samo zato, ker goduje, temveč predvsem zato, ker smo na vrhuncu turistične sezone. Priporočajo se ji za čimveč gostov, pardon evrov.

TEDENSKi ASTROLOŠI NAPOVE D
Četrtek, 29. julij: Luna bo prešla v resnobnega Kozoro|| zato bosta počutje in samozavest izredno nihajoča. Meds bojni odnosi ne bodo najtoplejši, zato ni priporočljivo ar liziranje in urejevanje komunikacije. Zavestno se moraj truditi za notranje ravnotežje, uspešni pa bomo pri rešei nju resnejših področjih našega življenja.
Petek, 30. julij: Konec tedna bo sicer še vedno pod m< nejšim vplivom Lune v Kozorogu, vendar se bo energl lažje sprostila, zato bo za marsikoga ta dan uspešen, p membno je, da točno preučimo, kam bomo usmerili svq energijo. Pomoč lahko pričakujemo od izkušenih, starej! ljudi.
Sobota, 31. julij: V soboto bo nastopila polna Luna v zil menju Vodnarja, zato velja previdnost na vseh področji Razpoloženje bo silno nihalo, ravno tako tudi počutje. Pi vidnost bo potrebna še posebej pri prometu in ravnanju ostrimi predmeti. Pozitivno boste lahko izrazili energij« družbi z različnimi ljudmi, pozitivno tudi na potovanju.
Nedelja, 1. avgust: Kljub še vedno močni polni Luni || nedelja zaradi pozitivnega tranzita Lune in Jupitra obdani pozitivno energijo. Izkoristili jo boste lahko za ljubezC potovanja in naredili nekaj več tudi zase. Izredno pozitivi dan za začetek dolgo pričakovanih počitnic.
Ponedeljek, 2. avgust: Kombinacija planetov bo prvi d lovni dan naredila nekoliko lenoben, pa vendarle bodo, ' posebej dopoldanske ure, lahko izredno uspešne. Previ nost bo potrebna pri vseh, ki imate za seboj velike preizku nje, predvsem bodo v popoldanskih urah večje živčne obli menitve.
Torek, 3. avgust: Luna bo prestopila v občutljivo RiB zato bodo v ospredju čustva in romantično razpoložen' Veliko se bomo ukvarjali s preteklostjo, srečevali ljudi,] nam bodo predstavljali prej konflikt kot harmonijo, z» previdno skozi ta dan. Velika možnost, da se ravno v ti: dneh odločimo za potovanje.
Sreda, 4. avgust: V dopoldanskih urah bomo neodlofll in omahljivi, vendar se bo proti poldnevu naše stanje spr menilo v bojevniško razpoloženje. Čustva in romantiko b mo potisnili na stran in se z veliko odločnostjo lotili delaj nih opravil. V večernih urah priporočamo naporno n " cijo, da bomo noč preživeli bolj mimo.
Astrologinjd GORDAl
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 4 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min)
Osebna naročila: 041 519 265
V nedeljo, 1. ávgusta 2004.
Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje!
Modni flirt
z vezenjem
To so dnevi, kajne? Polni renalinskega raziskova-a sveta, plavanja, sončenja, ležavanja v senci borovcev knjigo v roki ali pa... seve-tudi na domačem vrtu ali konu z ročnim delom v ro-lh je počitniški dan lahko kako zabaven! Se posebno, če je posledica vrstne ustvarjalnosti po letoš-h modnih težnjah ustvarje-I čutno, romantično, razigra-trendovsko in predvsem inikatno oblačilo. T Osnova? Morda tista včerajš-i, zaradi vročice posezonskih zprodaj preveč impulzivno píjena cunjica, ki se je do-izkazala za hudo dolgoča-». Ali pa celo predlanska, ki upanju na indijanski podalj-Ic poletja nemo kriči po os-ůtvi. Modni poudarki? Ze res.
da zaradi njih ženske ne bodo bolj vroče drzne in moških ob pogledu nanje ne bo doletel še en vročinski šok... Res pa so to neskončno prikupni, ljubki, efektni, celo simbolno močni detajli.
Za vezenine gre. Takšne, ki ne premikajo oceanov in gora, vendar božajo našo dušo in razvajajo oči. In, kaj hočete več?
Pa še en razlog je, zakaj vam jih trendi vroče priporočajo. Zato, ker se je moda resnično naveličala enobarvne pustosti in med drugim znova odkriva tradicijo vezenja. Strast, ki je bila še nekaj sezon nazaj videti kot zaprašena, z naftalinom prepojena dediščina iz babičine skrinje.
Naj bo svetleče, glamurozno, pravljično, orientalsko ... sporočajo letošnje vezenine.
Pripravila: VLASTA CAH .ŽEROVNIK
Malce spominjajo na folklorne motive, ki jih je prvič v modo lansirala oblikovalka Elsa Schiaparelli v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Prebujajo tudi asociacije na folk-slog, ki se je z dimdlov v šestdesetih letih preselil na modna oblačila. Navdušujejo z zlato-barvi-tími etno bordurami iz eksotičnih azijskih oblačil, se spogledujejo s tehno modno sporočilnostjo ...
No, seveda, o detajlih teče beseda, saj bi bilo z vezeninami okrasiti celo oblačilo za letni čas, ki je vendarle namenjen predvsem počitku, odločno preveč.
Če vam barvaste svilene nitke in šivanje križcev ali celo vbodov v zapletenem riáelje vezu ne dišijo preveč, postopek vezenja pač poenostavite! V po-zamentnih trgovinah je na volje velika izbira okrasnih bor-dur z vezenimi vzorci, aplikacij, ki jih le přišijete na oblačilo. Tudi z bleščicami, nanizanimi na trak ali samolepilnimi kristalčki lahko izdelate prelep motiv, ki bo v družbi z vašim starim oblačilom ustvaril neko drugo, bolj radoživo modno zgodbo.
PVC OKNA:
gREHAU
;
PREDST. CELJE, LAVA 7e
Tel.: 03 425 49 38 Fax: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225
Prvi dan meseca avgusta boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust, k ga vsem kupcem podarjamo ob praznovanju naše 55 letnice.
Zato vas vabimo, da v nedeljo. 1. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov.
Izkoristite odlične ugodnosti!
55letvjr,
Mercator
enio
VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC, ALU OKNA, VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI, STEKU. FASADE
^uiobir
PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 _Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83_
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA 5LIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
MERKUR
Ustvarjamo zadowfatvo
ODDAMO RESTAVRACIJO
! V trgovskem centru MERKUR v Celju, Mariborska c. 162 na g Hudinji, smo v sklopu povečanja prodajnih in storitvenih Ï površin namenili del površin centra velikosti 370 m' za I opravljanje gostinske dejavnosti - restavracije s kuhinjo. J Predvidena restavracija je odprtega tipa, namenjena I strankam trgovskega centra in prehrani naših i zaposlenih na lokaciji.
Informacije: Žibert |akob, tel.: 04 / 25 88 576 Zainteresirani ponudniki naj pisno ponudbo pošljejo na naslov: MERKUR - trgovina in storitve, d. d..
Služba za upravljanje z nepremičninami in osnovnimi sredstvi, Cesta na Okroglo 7. 4202 Naklo.
Prenova serije 7 in M6
Nemški BMW je s serijo 7, največjim avtom te bavarske avtomobilske tovarne, pred dvema letoma povzročil pravi vihar.
Avto je narisal hišni oblikovalec Chris Bangle, bistvene karoserijske poteze pa so potem prenesli na vse druge serije. Sredi prihodnjega leta bodo ponudili že nekoliko spremenjeno serijo 7, približno takrat pa se bo na trgu pojavila tudi najmočnejša varianta kupeja serije 6 z oznako M. Avto naj bi poganjal 5,0-litrski bencinski motor s 500 KM; enak motor pa se bo vrtel tudi v novem M5, ki se bo pojavil čez nekaj tednov.
mobi
	S	MobiStorklja	
		Panasonic G60 vas bo očaral na prvi pogled. Preprosto upravljanje z njim bo navdušilo tako izkušene Mobiuporabnike kot tudi vse tiste, ki boste mobitel šele spoznavali. Opremili ga boste po lastnem okusu z barvitimi ozadji, s pollfoničnlml melodijami in s sliko (ali fotografijo), ki bo pod pro-	
Panasonic G60		bošte lahko pošiljali MMS-e. z MobiGPRS-om pa vam bodo na dlani tudi	MobiCPRS
22.900 SIT			
Novi alfi GT in prenovljena 166
Dacia logan, ki se bo odlikovala z nizko ceno, bo v Sloveniji na prodaj konec leta.
Konec leta dacia logan
Romunska Dacia je že pred časom začela sodelovati s francoskim Renaul-tom in tudi pri nas smo včasih vozili nekatere avtomobile te tovarne. Pred leti so Francozi postali lastniki Dacie in napovedali, da ima s to romunsko tovarno kar velike načrte.
Dacia logan, klasična limuzina z dolžino okoli 4,2 metra, je prvi rezultat tega sodelovanja. Logan se bo na trgih pojavil jeseni oziroma proti koncu leta, za začetek bodo ponudili zgolj limuzino, kasneje pa še nekaj drugih karoserij skih izvedenk. Načrti z loganom, ki smo ga pred časom poznali pod oznako X 90, so dokaj ambi-
ciozni, saj naj bi do leta 2010 izdelali nič manj kot 700 tisoč vozil. Za začetek bosta logana poganjala dva bencinska motorja z gibno prostornino 1,4 in 1,6 litra, za kasneje napovedujejo še dizelski in še en bencinski motor.
Tisto, kar je pri tem vozilu še posebej pomembno, je njegova cena. Najcenejša izvedenka naj bi bila po napovedih na voljo za 5.000 evrov, vendar je že zdaj jasno, da za ta denar avtomobila pri nas ne bo mogoče kupiti. Vse namreč kaže, da bo pri nas na voljo za približno 7.500 do 8.000 evrov, kar pa bo še vedno dokaj ugodna cena.
Italijanska Alfa Romeo je sestavni del velike skupine Fiat in hkrati tista tovarna znotraj korporacije, ki ji je vse doslej šlo dokaj dobro. Pred časom so napovedali, da bodo v štirih letih predstavili kar deset novih avtomobilov in vse kaže, da bodo obljubo izpolnili.
Na slovenski trg prihaja alfa GT, ki je kupe, narejen na osnovi limuzinske alfe 156. Gre za skoraj tipični kupe z dolgim prednjim in precej krajšim zadnjim delom, narisali pa so ga pri slavnem Berto-neju. Notranjost dovolj očitno dokazuje tovarniško poreklo, razumljivo je, da je v kupeju udobno na prednjih sedežih, medtem ko je sedenje v zadku bolj ali manj
problematično. Zanimivo pa je, da je prtljažnik dokaj velik, saj ponuja 320 litrov prostora, kar je za kupe razveseljiva številka. Motorji so trije, in sicer dva bencinska in dizelski. Osnovni bencinski je štirivaljnik z gibno prostornino 2,0 litra in s 165 KM, medtem ko precej več ponuja 3,2-litrski šestvaljnik z 240 KM. Dizelski motor ima 1,9 litra gibne prostornine in 150 KM. Menjalniki so različni, od 5-stopenjskega ročnega do 5-stopenjske avtomatike in 6-stopenjskega ročnega. Kot pravijo, naj bi letos pri nas prodali do 50 alf GT, pri čemer bo najcenejša izvedenka na voljo za 6,2, najdražja pa za 8,5 milijona tolarjev.
Hkrati na slovenski trg prihaja tudi nekoliko prenovlje-
na alfa romeo 166. Avto ima nekoliko spremenjen prednji del, drugačni so žarometi in odbijači, možno je izbirati tudi med več barvami kot doslej. Motorjev je precej, in sicer trije bencinski šestvalj-niki z gibnimi prostorninami od 2,5 do 3,2 litra (240 KM), zraven je tudi dizel, ki pri gibni prostornini 2,4 litra ponuja 175 KM. Prodajni načrti s tem vozilom so malo skromnejši, saj naj bi do konca leta prodali vsega 20 avtomobilov. Najcenejša različica alfe 166 bo na voljo za 7,9 milijona tolarjev.
Kot napovedujejo, bo opel astra karavan pri nas na voljo jeseni.
Jeseni opel astra karavan
Pred kratkim se je tudi pri nas začela prodaja nove Oplove astre, za katero meni I da bo izjemno oster konkurent novemu VW golfu.
Na madridskem avtomobilskem salonu, ki ni na seznamu najbolj pomembnih evri skih avtomobilskih prireditev, pa je Opel postavil na ogled karavansko izveden astre. V dolžino meri 451 centimetrov, medtem ko je medosne razdalje za 270 ceni metrov, v prtljažnik pa je mogoče spraviti 530 litrov prtljage (ob osnovni postavil sedežev), ob podrti sedežni klopi pa 1.570 litrov. Opel astra karavan bo na voljo štirimi bencinskimi in dvema turbodizelskima motorjema z gibno prostornino o 1,4 do 1,9 litra.
Jolanda z novo toyoto
Jolanda Čeplak, najboljša slovenska atletinja in svetovna dvoranska rekorderka na 800 metrov, ima novo toyoto corollo verso!
Jolanda je ob koncu lanskega leta od sponzorja - zastopnika in uvoznika vozil Toyota - podjetja Toyota Adria d.o.o., dobila na uporabo vozilo Toyota RAV4, 2.0 D-4D. Jolanda je bila z RAV4 zelo zadovoljna, v poletnih dneh pa je športnega terenca zamenjala za enoprostorca toyoto corollo verso. Atraktivna in športno oblikovana corolla verso je na zadnjem preizkusu trčenja evropskega konzorcija Euro NCAP osvojila vseh možnih 5 zvezdic, poleg tega ima pet- ali sedemsedežni enoprostorec najenostavnejšo, enopotezno zlaganje sedežev v zadnjih dveh vrstah. Jolanda je avto prevzela v celjskem Toyotinem salonu, kjer bo tamkajšnja ekipa tudi skrbela za brezhibnost vozila. Atletinji želimo hitre noge in varno vožnjo!
Gallardo za policijo
Italijanski Lamborghini, ki je pri koncernu Volkswagen, zanj pa skrbi Audi, je ob 125-letnici italijanske policije pripravila zanimivo darilo.
Policiji je namreč poklonila gallarda, obarvanega v policijske barve in s policijsko lučjo na strehi. Gallardo ima 500 KM, kar bo verjetno zadostovalo, da bo lahko dohitel tudi najhitrejše dirkače na italijanskih cestah.
Iz Mercedesa mali roadster
Pri Mercedes Benzu načrtujejo predstavitev majhnega roadsterja, narejenega na osnovi novega mercedesa A.
SLA, kot naj bi se mali roadster imenoval (pod to oznako so že predstavili konceptno vozilo), bo poganjal 2,0-litrski turbomotor s 193 KM. Koliko bo avto stal in ali bodo ponudili še kakšno motorno izvedenko, ta hip še nočejo poveda-
Cenetary phantom za jubilej
Slovita britanska avtomobilska hiša Rolls Royce je pred nedavnim praznovala 100-letnico obstoja in ob tej priložnosti pripravila posebno izvedenko phantoma.
Cenetary phantom bo namenjen prav posebnim kupcem, saj naj bi naredili vsega 35 vozil. Navzven se bo ta varianta jubilejnega phantoma komaj kaj razlikovala od drugih, bo pa sicer obarvana v posebno temno curzon barvo, v notranjosti pa bo še nekaj drugih dodatkov. O ceni ta hip še ni nič znanega.
Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 2004~ s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
Pet zvezdic za osem avtomobilov
EURO NCAP je inštitucija, ki postaja v Evropi vse bolj pomembna, ko gre za varnost avtomobilov oziroma kupcev avtomobilov in tudi drugih udeležencev v prometu.
Pred nedavnim so opravili preizkusna trčenja z avtomobili, ki so dokaj novi. Tako so skušali ugotoviti, •tako varni so BMW Z4, pa fiat dobio, honda jazz, °pel astra in tigra, renault megane CC, peugeot 407, saab 9-3convertible, toyota corolla verso in prius, VW golf in volvo S40. Osem avtomobilov je dobilo Pet zvezdic, kar je ta hip najvišja možna ocena (opel astra, renault megane CC, peugeot 407, saab 9-3con-yertible, toyota corolla verso, toyota prius, VW golf to volvo S40), drugi so se izkazali nekaj slabše. Ob tom pa pri EURO NCAP ugotavljajo tudi, da je dokaj slabo poskrbljeno za varnost pešcev v primeru trčenja.
RO+SO 0
SERVIS IN PRODAJA VOZIL d.o.o. Skaletovo 13 (Hudinja), 3000 Celje. Toi: 425-40-80 fax: 425-40-88
Porsche 911 carrera bo na voljo za 21 milijonov tolarjev.
Nova carrera
Nemški Porsche sodi med lovarne, ki je v zadnjih letih imela zgolj pluse in skoraj nič minusov. Pred leti so na cesto postavili terenskega cayenna In rezultat se je zdel nekaj časa negotov; podatki pa dokazujejo, da gre avto tako rekoč izjemno v promet. V vsem tem času pa je največ prinesel sloviti 911 carrera. Sedaj tovarna ta športni bolid prenavlja in ga pravzaprav ponuja v podobi, ki smo jo že poznali.
Vsaj navzven je najbolj očitna sprememba ta, da ima sedaj okrogle luči. Hkrati je avto nekaj širši, za nekaj milimetrov je tudi daljši; pri tovarni trdijo, da je pravzaprav vsa karoserija nova oziroma drugačna, za povrh so še nekoliko izboljšali aerodinamiko (02,8). 1\idi v prenovljeni izdaji je 911 na voljo v dveh motornih variantah. Prvo poganja 3,6-litrski bokserkski šestvaljnik s 325 KM, kar po tovarniških podatkih zadostuje za največ 285 km/h. Car-
rera 911 S pa poganja 3,8-li-trski motor, ki razvije 355 KM in po tovarniških podatkih zmore največ 295 km/h. Seveda ni drugačna le zunanjost, pač pa je veliko novega tudi pod pločevino. Tako so zavore za 17 odstotkov učinkovitejše (koluti so večjega premera in bolje hlajeni, za dodaten denar ponujajo keramične zavore, ki so seveda še bolj učinkovite).
T\idi v notranjosti je nekaj sprememb, saj pri Porsche-ju ugotavljajo, da so vozniki vse večji, kar pomeni, da gre za nekoliko drugačno nastavitev sedežev, pa volana ipd. Nova carrera 911 bo na voljo v teh dneh, slovenskemu trgu naj bi jih namenili sedem, najcenejša varianta pa bo naprodaj za malenkost več kot 21 milijonov tolarjev.
rs. >ril)ll[ll RfGNiMiR Mariborsko 8i, Celje Mj («J) <28-62-70 rrw.avtodeliregnemer.fi	KATALIZATOR UNVHZALM ŽE 00 26.000 SIT NAPREJ GROME SVEČKE ZA MESB. 001.800 SIT! PLOČEVINA SVETLOBNA TELESA S IN HLADILNIKI
	LAMBDA SONDE POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI
Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MOTORNA VOZILA
R 5 five, letnik 1994, ugodno prodam. Telefon (03) 568-3565,031 434-206.
4100
RENAULT megane 1,6, letnik 1999, 124.000 km, prodam. Telefon (03) 5416-961,041 437-168. 4ise ALFA romeo 146, letnik 99, servisna knjiga, prodom, cena po dogovoru. Telefon 040 324-138.	4234
ŠKODO lovorH GLX silver line, letnik 94, prodam za 260.000 SIT. Informacije po telefonu 040 768-810. 4259 FIAT uno 1.0 fire, letnik 1996, bele barve, 5 vrat, cena 320.000 SIT, prodam. Telefon 031649-203.	4279 MERCEDES 190 E, motor 2.0, letnik 1984, moder, cena 240.000 SIT, prodam. Telefon 031649-203. 4279 DOBRO ohranjenega golfa SDI, letnik 1998, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722. 4282 LADO samaro, letnik 89, prevoženih 80.000 km, reg., v voznem stanju, prodom. Telefon 040 773-293. L 707 G01F JXD, letnik 86, neregistriran, v voznem stanju, dober motor, prodam. Telefon 041 595-337. 43454346
GOLF GTD, letnik 93, reg. 07.05, pasast 1.6
TD, letnik 90, reg. 12. 04, prodam. Telefon 031 714-955.	4347
OSEBNI avto Seat ibiza, letnik 1993, rdeče barve, prodam. Telefon 041 725-757.
kupim
OSEBNA vozilo, v kakršnem koli stanju, od leta 1986-2003, kupim. Telelon 041 208-144 Boris.	4268
r STROJI
prodam
HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno
prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam za 17.000 SIT. Telefon 031 637-317.	Ô405
PRSNO črpalka Avant, rabljeno samo petkrat, prodom. Telefon 031 739-684.
4246
MOTORNO žago Husquama 55, traktorsko
prikolico za manjši traktor, prodam. Telefon (03) 5488-081,041 623-719.
4256
TRAKTOR Ursus 360, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 041 743-703. â 520 TRAKTOR Zetor 6245, letnik 94, prodam.
Telefon (03) 5732-161. L702 ŠKROPILNICO Tomos, motorno, prodam. Telefon 031348-341.	4336
CEPILEC za dna, 18 ton, traktorski, svoj delikalor in črpalka, ugodno prodam. Telefon 031 314-820. 4346
TRAKTOR ali drug kmetijski stroj kupim. Telefon 031 848-922. 4076
POSEST
prodam
IZOLA. Hišo, 135 m2, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvoslanovanjska, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, prodorno brez posrednikov. Cena 605.000 SIT/m'. Telefon 040 206-666. p STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in 1200 m7 zemlje prodam v Golovljah pri Žab. Telefon 041 642-035 ali 041 809-
868.	3802
NOVO nedokončano pritlično hišo v Drešinji vasi, cena 28,5 mio SIT, prodam. Telefon 041 389-238.	3992
KMETUO, možnost gojenja živali, ugodno prodom.Telefon 031258-754. 2414 PARCELO v Košnici, status stavbno zemljišče, prodom. Telelon (03) 5453-042. 4i7i
NEPREMIČNINE
■ PfjlPI TEL 03 5451-006
www.pgp-nepremlcnlne.com
MALE Dole. Parcela, 1000 m2, hiška s sadovnjakom, cena 3.300.000 SIT, prodam. Telefon 041 627-395, Milan. P V ANDRAŽU, na lepi sončni legi, prodamo hišo, 120 m? stanovanjske površine, staro 13 let. Telefon 041877-555. Ž 422 CEUE, Zgornja Hudinja. Gradbeno parcelo, približno 800 m2, prodamo za 4.950.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 4353
vanjski objekt ob Ljubijo predvidoma končan v oktobru 2004.
TRGOVSKI LOKALI v pritličju - na razpolago le Se trgovski
P Cena: 1.500,00EUR/m2 = 358.500.00SIT/m2 PISARNIŠKI PROSTORI v površinah od 44 do 405m2.
Cena: 1.200.00EUR/m2 = 286.800,00SlT/m2 29 STANOVANJ vpovriinah od 70 do 135m2 \	Cena: 1.190.00 EUR/m2 = 284.410.00SlT/m2
60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV
M
A^AÍCTÍMVÍ/.o
; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432
POLOVICO hiše, pritličje, 80 m2 stanovanja, vrt, 700 m2, prodam. Tone Špringer, Medlog 5, Celje.	4182
BIVALNI vikend, 100 m1 bivalne površine, prodam. Informacije 031 428-650, (03)5885-921.	2425
HIŠO na Frankolovem, center, novo, brez opreme, prodamo za 23.000.000 SIT. Telefon 041 876-316.	4338
STAREJŠO domačijo, blizu lokalne ceste Žo-lec-Zabukovica, zelo ugodno prodam. Telefon 5717-825.	ž 428
DV0STAN0VANJSK0 hišo, na Prekorjih pri Celju, 500 m od Šmartinskega jezera, na novo adaptirano, s tremi garažami, vrtom in sadovnjakom, 900 m', prodam. Cena 150.000 EUR. Telefon 0049 175972-3539. 43394340 VIKEND, v Pletovorjih-Dramlje, prodam. Telefon (03) 5762-758,051 259-486.
4342
VIKEND, bivalni, Celje-Lopata, prodam. Na
parceli je še en manjši bivalni objekt. Telefon 041 945-589. 4349 GOSPOSKA. Lokal, 42 m2, prodam ali menjam za stanovanje. Telefon 5452-072.
4350
KORETNO. Starejšo stanovanjsko hiši v bližini Atomskih Toplic, 61 m2 stavbišča, s približno 4000 m2 funkcionalnega zemljišča, prodam za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorko pri Šmartnem 57c, Celje.	4353 CEUE, Zgornjo Hudinja. Stanovanjsko hišo, približno 170 m2 stanovanjske površine (pritličje in mansarda), z garažo in gospodarskim objektom, leto gradnje 1962, obnovljena 1980 in 400 funkcionalnega zemljišča, prodamo za 17.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Cef|e. 4353 30 let staro hišo, velikost približno 140 m' stanovanjske površine, na parceli 364 m2, v Sercerjevi ulici, prodamo za 25 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727-301,548-2002. 4343 POPOLNOMA adaptirano hišo ob Mariborski cesti, približno 300 m2 uporabne površine, na parceli približno 1500 m2, primerno za poslovno dejavnost, prodamo za 43 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727-301, 548-2002. 4343 STANOVANJSKO hišo v Drešinji vasi, lepa, mima lokacija, 130 m2 bivalne površine, parcele 750 m!, leto izgradnje 1960, vsi priključki, prodamo za 15 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon (03) 490-0090,031 541-592.
kupim"
KMETUO, približno 2 ha, vokolfci, 10 km iz
Celja, kupim. Telefon 041 377-753.
3411
ATRUSK0 hišo, v Velenju, Šentjurju ah Celju, cena 12.000.000 SIT, kupim. Telefon 070296-255.	4250
ZAZIDLJIVO parcelo v Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600. 4341 KMETIJSKO zemljišče v Celju kupimo. Telefon 041 644-600.	4341
oddam
V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, vskupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d.0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041 693416, g. Germek. POSLOVNE prostore (približno 200 m!), s
10 ali odda-(03) 7056-003,
JAVNI RAZPIS	I
za zbiranje ponudb za odkup nezazidanega , stavbnega zemljišča v Latkovi vasi
in sicer del parc.št.1033/5 v izmeri cca 329 m2 in del par.št. 1028/3 v izmeri cca 452 m2.
Izklicna cena za m2 zemljišča znaša 3.500 sit + ddv. Ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Prebold. Hmeljarska 3.3312 Prebold, in sicer v zapečateni ovoinffi
oznako »Ponudba zemljišče Latkova vas - ne odpiral«. Zadnji rok za oddajo ponudbe je ponedeljek, 16. 8. 2004. Podrobnejše informacije: Občina Prebold, tel.: 703-64-00.
ATRIJSKA HIŠA. CILJE, OSTROŽNO.
Prodamo atrijsko hišo zgrajeno do 4. faze pred 10 leti. a dosedaj nenaseljeno, površine 160 m2, na parceli 500 n Rok dokončanja vseh del in rok vselitve je oktober 2004. Mirna in urejena okolica. Cena 33.366.600 SIT
Ob doplačilu je možna izbira talnih oblog, kopalniške opreme in ploščic po želji kupca.
TOS CEUE. d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14, CEUE. tel. 03/4274-412.
POSLOVNE prostore, za pisarniško dejavnost in podobno, oddam v najem v nekdanji upravni stavbi Ema. Ugodne cene najema in brezplačni parkirni prostori. Informacije po telefonu (03) 4288-120, 041 763004.	n
HIŠO v okolici Šentjurja oddam v najem. Telefon 041 674-995,041 359-342.
0PREMUEN gostinski lokal vCelju oddam.
Telefon 041 872-611. 4321 CEUE. V neposredni bližim novega športnega padca v Jamovi ulici oddamo v najem 55 m2 velik poslovni prostor za mirno dejavnost. Najemnina 60.000 SIT mesečno ♦ tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s.
p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
4353
POSLOVNI prostor (pritliqe), na Mariborski
cesti v Celju (s parkiriščem), približno 60 m2, dam v najem. Telefon 041 262-063.
ŠtAltfOVANJE
prodam
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 29
do 34 m2, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mima okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodorno, cena brez opreme 526.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	p
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 140 m2, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, ceno za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m2, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p KRANJ, Koroška ulica. Stanovanje, 50 do 54 m2, dvosobno, 1. nadstropje, neopremljeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, cena 355.500 SIT/m2. Telefon 040 206-666.	P CEUE. Prodam, za gotovino, delno opremljeno manjše stanovanje, soba, kuhinja, kopalnica, telefon, CK, zelo primerno za samsko osebo ali upokojenca/ko. Informacije od 7. do 8. ure po telefonu (03) 5821-793,031 805-207. 40824083
[II »I Ji
031-342-118. 42-63-122 PROMETZNEPREMIČNINANII NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE
TRISOBNO stanovanje, 80 m', v Štoroh,
stolpnica, s centralno kurjavo, CTV, prodamo. Telefon 040 796-282, po 17. uri.
4158
CEUE, Kraigherjeva ulica. Garsonjero, pritličje, 28 m2, opremljeno, prodamo. Telefon 031842-832.	4278 GARSONJERO, Otok, Jurčičeva ulica, 23,5 m2, pritliqe, vsi priključki, prodamo za 5,5 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon (03) 490-0090,031 541-592. 4341
ŒUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,1
m2, 4. nadstropje, prenovljeno 199 prodamo za 12.500.000 Sil. Telelii 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andi| Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 Celje.	435
CEUE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanowj 72 m2,6. nadstropje, zgrajeno 1980, balkonom, prodamo za 13.200.Ml SIT. Telefon 041 708-198. Svetovan) Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica | Šmartnem 57 c, Celje.	435
DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, na Ljubljil ski cesti, 8. nadstropje, balkon, letni 1972, prodamo za 12 mio SIT. Prijj nost nepremičnine, Kocenova 4, Cetjii wrfw.piijoznost.com, telefon 0417Z 301,548-2002.	434
DVOSOBNO stanovanje, 53 m2, letnik 1971 Nušičeva ulica, 2. nadstropje, prodan za 9,9 mio SIT. Prijaznost nepremični* Kocenovo 4, Celje, www.prijaznost.coi I telefon 041 727-301,548-2002.434 DVOSOBNO stanovanje v Celju, No otoH Trubarjeva ulica 52,1. nadstropji m2, vsi priključki, vseljivo takoj, prodan za 10,9 mio SIT. Nepremičnine Ozki Cankarjevo 8, Celje, telefon (03) 491 0090,031 541-592.	«M|
DVOSOBNO stanovanje, 64 m2, v hS, opni Ijeno, vzdrževano, z lastnim dvoriščei ' in garažo, ugodno prodam. Telefon 04 238-713.	429
oddam "
UUBUANA-Šiška-Dravlje. Stanovanje, 1 do 34 m2, vila blok, novo, popolnonl I opremljeno, mirno okolica, klima, vid« fon, CTV, brez posrednikov, oddam mesečna najemnina 3.550 SIT/M Ljubljana. Telefon 040 206-666. 1 V DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddal turistične sobe, 50 m od morja, 100 m i ' glavne plaže, ugodno, nočitev z zap kom, večerja po dogovoru. Informodj in rezervacije po telefonu 00385 915! 19064,00385233-93129. 23ej APARTMA v Termah Banovci oddam v al jem. Telefon (03) 7001-611,041 471 104.	i
0PREMUEN0 enosobno stanovanje na 01 ku oddam za daljše obdobje. Telefï 041 649-549.	ž 4»
APARTMA, 4 ležišča, v turističnem nasel Rogla, oddam za poletne počitnice. Tek fon 041 731-737.	390
APARTMAJE, Hrvaška, Stinko pri Jablonci
3 do 6 ležišč, 50 do 100 m od morji oddam zo dopuste. Telefon 041 731 737.	39*
BIOGRAD na Mora. Počitnice v apartmaji cene ugodne, čoln. Telefon 02338!
497.
413
S 1. 8. 2004 oddam v najem dvosohj opremljeno (lahko tudi neopremljen stanovanje v pritličju stanovanjske hišj
z vrtom, na obrobju Celja. Telefon 0Ï
423-577.	41*
MALI OGLASI - INFORMACIJE
^ izDem.si
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
v v	oglasi, označeni s to ikono.
" IsF so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledale tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
APARTMA na morju, Hrvaška, Stinica pri Jablonců, 100 m! od morja, oddam za dopuste. Telefon 041 731-737. 4304 UPARTMA na Rogli, 4 ležišča, oddam za poletne dopuste. Telefon 041 731-737.
4305
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n pOD Kostanji. Oddamo enoinpolsobno stanovanje, 50 m1, pritličje, z balkonom in teraso. Telefon 031 634-525. 4307 (PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454. 4330 POSOBNO opremljeno stanovanje v centru Celja oddam študentom ali samski osebi. Telefon 031 348-341. 4336 APARTMA pri Savudriji oddam. Telefon (05) 7346-113,041 478-624. P KIH0 opremljeno dvosobno stanovanje, no Hudinji, oddam. Telefon 545-2072.
4350
IDPREMUENO trisobno stanovanje, 74 m!, v
Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijoznosl.coni, telefon 041727-301,5482002. 4343
EN0S0BN0 oziroma dvosobno stanovanje v
Celju kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 644-600.	4341
OPREMA
prodam
JEDILNI kot, mizo, stola in kavč, novo, ugodno prodam. Telefon 5461-605, 031 783-954.	4275
VRTNE mize s klopmi prodam. Telefon 5771-899.	4271
PRALNI stroj AEG, barvni televizor in kombiniran hladilnik ugodno prodam. Telefon 041 948-208,734-1480. L703 OMARE za dnevno sobo prodam. Telefon 573-2265.	L709
oddam
HLADILNIK, dvojno vrata in štedilnik brezplačno oddam. Telefon 031 600-630.
OGRAJE IN DVORIŠČNA VRATA
1
m
Kočevar
Polzela, Ločica 65d Tel: 03/ 5701 221,
041 754 865 Rax: 03/ 5701 447"
najamem
GRADBENI MATERIAL
BANOVANJE ali stonovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301.	4343
prodam
TRIČLANSKA družina kupi večje stanovanje v Celju-Center ali Otok. Pokličite 5771-053,031 441-688. 4348
VEČJO količino bukovih metrskih drv prodom. Telefon (03) 5797-076. 4135 BOROVE deske, 25 mm, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 974-108. 4258 BUKOVA drva, z dostavo, prodam. Telefon 041 459-554.	L705
DRVA, razrezana in metrska, bukova in
mešana, z dostavo, prodam. Telefon 031 269-856.	Š524
SUHE smrekove deske, 5,3 m, možna menjava za živino, prodam. Telefon 040 547-323.	L701
kupim
DVE klaftri bukovih drv, s prevozom, v okolici Žalca, kupim. Telefon 041 505-393.
Ž421
STREŠNO kritino Kikinda, model 272, novo oli rabljena, kupim. Telefon 031 552-057,(03)5461-134.	4274
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, možen
prevoz, prodam. Telefon (03) 5823-229,041 656-078.	4075
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje.
49-22-963
JARKICE, rjave, grahaste in črne ter peteline za zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopoto 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798.	2817
BIKA, 300 kg, prodam. Telefon 031 642-504,5774-008.	4128
GOSI, race, kokoši, zajce, purane, golobe in grlice prodam. Telefon (03) 5736-525.
L 699
DVA jagenjčka, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 369-397. L698 JAGENJČKE prodam. Telefon (03) 5739-320,031 745-067.	L693
TELIČKO, lisaste pasme, staro 14 dni ali en mesec, prodam. Telefon (03) 734-7673.
L692
ŽREBIC0, stara 3 leta in pol, brejo in ujaha-
no, višina vihra 170 cm, barva liska, mati z dokumenti, prodam. Telefon 051 338-507.	4155
BURSKE mladiče in srnaste koze prodam. Telefon 031 800-255,5743-517.
Š519
TEUCO, težko 200 kg, prodam. Telefon 031
494-336.	Ô518
JAGENJČKE, lahko tudi očščene, prodam, po dogovoru možna tudi dostava. Telefon 041 711-333.	4236
ZAJCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam.
Telefon 5720-347.	4245
J0KARČKE cvitrčke, petelinčke ali putke, prodam. Telefon 5720-347. 4245 TELIČKO sivko, težko približno 300 kg, prodam. Telefon 5728-352. Ž 420 MLADIČA rotvajlerja, stara 15 tednov, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 565-015.	Š522
BIKCA simentolca prodam. Telefon 5799-217.	Š520
PSA dalmatinca, âstoluvni, brez rodovnika, star 2 meseca, prodamo. Telefon 031 340-530,041 6784)87. 4291 TEUCO, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 57394)76.	L704
JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 748-2300.
Š525
KAKOVOSTNE prašiče, težke od 25 do 130
kg, z možnostjo dostave, prodam. Telefon 5823-210,041 455-732.
Š526
PUJSKE, težke od 30 do 50 kg, krmljene s koruzo, ječmenom in lucerno, prodamo. Telefon 041 262-763. Ô527 BURSKE kozliče, samice in samce, stare 5 mesecev, prodam. Telefon (03 5739-381,041 345-958.	L7io
TEUCO, težko približno 550 kg, prodam ali menjam za brejo kravo. Telefon (03) 781-7304.	4325
OVCE in jagneta prodam. Telefon 031 501-418.
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |RS»oim ..m.,]
TEL.: 03/ 42 74 378
novo:
[lažje in hitkeje do posojila
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLEŠĆIČ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE
Dunajska 21. Ljubljana
Celje: 031 508326
ZXS3
AU iščete
UGODEN KREDIT?
Gotovinski, avtomobilski, hipotekam ter stanovanjski do 15 let, po ugodni obrestni meri. za zaposlene ter upokojence.
Tudi pod Jifro 09. Možnost obremenitve dohodka do 50% ter po-placila dolgov. Star kredit ni ovira. Po želji pridemo tudi na dom. toL: 02/252 48 26 041 750-560
delovni čas: vsak dan non-stop
KMETIJSKI PRIDELKI
™ prodam
DOBRO domače rdeče vino, 150 SIT, ugodno
prodamo. Telefon 031 384-408. BI0 fižol v zrnju, za skrinjo, možna dostava na dom, prodam, cena ugodna. Telefon 570-8800,041 529-774. Ž419 SUV0VK0, domačo, dobro, prodam. Telefon (03)5736-790.	4270
KAKOVOSTNO belo vino, po 200 SIT, prodam. Kladnik, Babna Gora, telefon 5795-512.	4292
OSTALO
prodam
JABOLČNIK, žganje, 50%jabolko, 50% sliv, po 700 SIT, les za ostrešje, suh, deske in plohe, debelina 8 cm, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 4060 STISKALNICO za sadje, 751, kovinski koruz-nik, 3 m1 in kovinska vrata, toplotno izolirana, 136'214 cm, prodam. Telefon 5718-664.	ž 417 KOVINSKE sode, 2001, aluminijaste obrobe za streho, približno 35 m, štedilnik na trdo gorivo Alfa 70, ugodno prodam. Telefon 041 743-750,(03)5772-124.
4137
LESENI voz in slamoreznico na koso, kot starino ali okras, poceni prodam. Telefon (03)5793-371.	4172
^DELFIN	
m	mmm
03492	5956, 031862140
500 sit/komad,
041/637-874
VHODNA masivna vrata, zi pan in okna, 90-100 ter 180-140, dvodelna, ugodno prodam. Telefon 041743-750.
DVA kowka, dve potovala in neseser, vse temno rdeče barve, izdelano iz umetnega usnja, prodam za 25.000 SIT. Telefon 5410-176.
4167
OKRASNE kozolce s hlapcem, dolžina 1.50 m, višina 1.60 m, ugodno prodam. Telefon 5708-025.	ž 423 ZAMRZOVALNO skrinjo, 380 I, v dobrem stanju, krila okna, 140-140 in 140-80 po dva koso, zastekljena, prodam. Telefon (03) 5743-232. 4269 FOTOAPARATA, računalnik in omari ugodno prodom. Telefon (03) 490-3080. 4314

iZDePLSi
Izberi.si • Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene s ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO l.'filTO
1 VESTNIK
GLAS TEDNIK
JAVNI POZIV
za izvedbo legalizacije orožja
V obdobju od 20. 7. 2004 do 20. 7. 2005 lahko vložite vlogo za legalizacijo orožja. Vlogo lahko vložite na sedežu Upravne enote Celje ter v Sprejemno informacijski pisarni Vojnik in Dobrna v času uradnih ur. Vloga se vloži na predpisanem obrazcu. Orožja in eksplozivnega orožja ni potrebno prinašati na upravno enoto ali policijsko postajo. Namen legalizacije je:
-	da omogoči, da lastniki neprijavljeno orožje, ki ne izvira iz kaznivega dejanja, vendar ga je dovoljeno posedovati, legalizirajo in zanj dobijo ustrezno orožno listino, razen orožnega lista;
-	da omogoči osebam, ki posedujejo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati (vojaško orožje, avtomatsko strelno orožje, eksplozivno orožje itd.), da o tem obvestijo pristojne organe, ki bodo tako orožje strokovno odstranili in uničili. Pri oddaji tega orožja se zoper posestnike ne bodo izvajale sankcije, saj bodo s svojim ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja.
Izročitev eksplozivnega orožja in gospodarskega streliva poteka na naslednji način:
-	osebe, ki tako orožje posedujejo oziroma vedo, kje je, otem osebno ali po telefonu obvestijo policijo na telefonsko številko 113;
-	policija evidentira obvestilo državljana, pri tem pa obvezno navede naslednje podatke: ime in priimek klicatelja, naslov bivališča, mesto, kjer je orožje spravljeno ter telefonsko številko, na kateri je klicatelj dosegljiv;
-	eksplozivno orožje prevzame policijska enota, strokovno usposobljena za ravnanje s takšno vrsto orožja ter poskrbi za strokovno uničenje;
-	pri prevzemu je potrebno izpolniti potrdilo o oddaji orožja, ki
Upravni organ bo za osebe, ki še ne posedujejo veljavne orožne listine, izpolnjujejo pa vse pogoje za njeno pridobitev, zahteval zdravniško spričevalo in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja iz ravnanja z orožjem.
Po prejeti vlogi bo upravna enota izdala potrdilo, ki bo imetniku omogočil prenos prijavljenega orožja k izbranemu puškarju. Puškar bo opravil pregled orožja. Pregled orožja je obvezen. Nadaljnji postopki so odvisni od ugotovitve puškarja.
DAMJAN VREČKO načelnik
GARAŽO v Celju kupim. Telefon 5701-636, najverjetneje po 19. uri. Ž418
41 -letni očka išče mamico, prav tako z enim otrokom, staro od 35 do 42 let, za resno zvezo. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro LEPŠA PRIHODNOST. Š513 ŽENITNA agencija Lenoline, Milena Černe s. p., Dolenjska cesta 252,1291 Škofljica, ki organizira tudi plese, vam poišče resnega partnerja. Telefon 031 404-963.	n
POŠTEN privatnik, 53, dobro situiran, okolica Celja, želi prijateljico, od 40 do 53 let. Telefon 041 248-647. 4265 SEM moški srednjih let, brezposeln, rad bi spoznal sebi primerno žensko, od 38 do 48 let, ki bi mi pomagala najsi smisel v življenju. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro V DVOJE JE LAŽJE. les/ ŽENSKO, staro do 50 let, bi rad spoznal za skupno nadaljnjo pot. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro B KATEGORIJA.
4173
INŽENIR, 45 let, urejen, celjsko območje, želi prijateljico od 30 do 45 let, za resno zvezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva II, Celje.	4265
ZS3
um
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite
041/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
Posredovalnica SRČEK. Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13. Bistrica ob Sotli.
Iščemo nova sodelavca:
SKLADIŠČNIKA
o strokovna ali srednja izobrazba o znanje dela z računalnikom o zaželene delovne izkušnje;
KOMERCIALISTA
METROB
ekonomske ali agronomske smeri O aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika o poznavanje dela z računalnikom o zaželene delovne izkušnje.
Zainteresirani kandidati naj v roku 15 dni od objave pošljejo pisne vloge na naslov:
METROB d.o.o., Začret 20 a, 3202 Ljubečna.
ZAPOSLIMO prodajalko vtrgovini z oblačili v Celju. Ponudbe pošljite na naslov: PSG Zdenko Leljak s. p., Pod gradom 19, Laško.	L 706
HONORARNO delo 4 ure v telefonskem studiu. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071, M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 4319
26-letno samsko dekle, s SŠ, okolica Celja, želi prijatelja do 39 let. Resno. Telefon 041 248-647.	4265
44-letna elegantna poslovna ženska išče partnerja, podobnega njej, do 55 let. Telefon 090 74-42, kličite z navadnim telefonom. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 4265
ZAPOSLITEV
ZA delo v kuhinji zaposlimo kuharja in
kuharico z izkušnjami. Kratek življenjepis pošljite na naslov: Pizzeria Taurus, Miran Kajlna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	4009
DELAVKO za pomoč v pisarni, za polovični delovni čas, redno zaposlimo. Pisne vloge s kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite na naslov: Fantom International d. 0.0., Ulica mesta Graven-brokh 13, Celje.	n
TOČKA Bar, Igor Dremšak s. p., Brezova 30, Šmarino v RD zaposli dekle za strežbo za nedoločen čas. Telefon 041 250-010.
4165
POSTANITE uspešen prodajalec. Ob organizaciji, disciplini, predanosti in osebni odgovornosti, združeni s prodajnim znanjem, pridnostjo ter družabnimi spretnostmi je enostavno. Zaposlimo več zastopnikov. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova ulica 7,3000 Celje.	n
ŠOFERJA, resnega, C kategorije, za prevoze po Sloveniji, zaposlim redno ali pogodbeno, tudi študent. Telefon 031 351-666, Avgust Jevšenak s. p., Bukovlje 61, 3206 Stranke, telefon 031351-666. 4283 TRGOVKO živilske stroke, z izkušnjami, zaposlimo za določen čas. Telefon 041 710-818. Selecta d. 0.0., Prvomajska 27, Celje.	4324
V erotični trgovini v Celju zaposlimo
prodajalca/ko.
Pogoji: ustrezna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, lasten prevoz, starost ni pogoj. Pisne vloge pošljite na
o: 041 621-420.
Zaposlimo mlajšega PRODAJALCA ali PRODAJALKO
izkušnjami v konfekciji. Razgovor s pisno ponudbo 3.8. od 9. do 12. ure v trgovini Energie, Stanetova 2, Celje.
Štefanija Jager s.p. Proseniško 14,3230 Šentjur Zaposlimo delavca za razna dela v parketami. Starost od 18 do 30 let
gsm: 041/654-430.
Zaposlimo natakarico, simpatično in komunikativno za delo v prijetnem dnevnem lokalu v Petrovčah. Tel.: 041 418 075
Ziîad Brfkaić, sp, WB0E BAB. Petrovi« 94. Petrovi»
KOMPLETNE adaptacije kopalnic, slano-vini, popru* vodovodnih inslalatij. KopalniteŠleltet, Malpojevo 20,3000 Celje. Telefon 041 826-594. 3066 BAGAT seivis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja navil, 1er rabljenih si,ojov. D, ko Tratnik s. p. Savinjska tesla 10
Žalec. Telefon 7103-144.
PODJETJE M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje, redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071.
DISTRIBUTER ameriške korporacije Scottfet-zer redno zaposli zastopnike na terenu. Osebni dohodek je 150.000 SIT neto. Informacije od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071. M.and-Link d. o. o, Podjavorškova 1,3000 Celje. 4319 ŠTUDENTI! Potrebujemo vašo pomoč že ta mesec. Možnost pridobitve štipendije. Informaci je od 8. do 16. ure po telefonu (03) 428-2071, M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 4319 VTOMEHANIKA in avtokleparja, s prakso, redno zaposlimo v Celju. Telefon 041 610435. Jež d. o. o., Bezenškovo 24, Celje.	43224323
V NAŠI enoti v Celju nudimo pošleno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje.	n
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprove
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobra-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	3070
HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d.o.o., Mariborska 7, Celje.
a 108, 2380 o, dobavljamo in montiramo. Nudimo tudi semis hladilnikov, zamrzovalnikov in ostalih hladilnih naprav. Telefon 041 414-078. Janez Baumkirhers. p., Polana, Jurklo-šter.	n
NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Petka, Peter Košir s. p., Celje, telefon 031 616-970.	3951
IZDELUJEM oknavstar okvir brez poškodbe, fasade, kuhinje, kotne klopi, mize in vrata. Jože Cmok s. p., Črnoliška 18, Šentjur, telefon 031 765-934. š 502 KOZLICE za zakol prodamo. Oddajamo tudi kozje mleko. Telefon (03) 5798-186.
4138
DEL Conto & Co, Mateja Čodej s. p., Vojkova 14, 3000 Celje z dnem 5. 8. 2004 zapiram svojo dejavnost. 4133 SELITVE, prevozi pohištva po Sloveniji in v tujino. Telefon 031 393-249,031 446-290. Boštjan lužna s. p., Zlateče 2 a, Šentjur.	4238
GARAŽO, bližina občine, oddam v najem. Prodam peč, 60*60, nova obložena, pralni stroj, rabljen, knjižno polico, 2 m, zložljivo posteljo, novo, lovsko obleko številka 56, novo. Telefon (03) 5484-549.	4241
TRGOVINA Preproga, Darko Zore 1 p., Trao-veljska cesta 2, prodaja, svetovanje, polaganje lominatov. Telefon (03) 491-6050.	4284
LIKAM vse vrste perila na svojem ali vašem domu. Telefon 040 596-044. Jožica Razgoršek, Pod smrekami 17, Šempeter.
IJL
\je4eievanje244
090 4417
ŠIVAM zavese, preobleke za vrste garniture, prte, prešite odeje, Telefon 040 746-831. Brigita Rep, Drapšinova 17, Celje.
4301
FRANC Kandorfer s. p., Ipavčeva 11, Celje obveščam vse stranke, da 31.10.2004 preneham s svojo dejavnostjo. 4297
KRONE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kakovostno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest svetovalno storitvena družba d. 0. 0., Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 490-0090 ali 041 600-012. 4341
90,6 95.1
I ;?:V] ['M i'H
95.3 100,3
m.
■m «
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in praprababice
TEREZIJE LAPORNIK
iz Velikih Grahovš (9.10.1912-18.7.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala govornikoma g. Specu in g. Seliču ter g. kaplanu za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pogrebni službi LuCka. Žalujoči vsi njeni.
àà
Ni smrt tisto, kar nas loti, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in
ZAHVALA
V sredo, 21. julija 2004 smo se na frankolovskem pokopališču poslovili od našega dragega moža, očeta in dedka
RAJKA PINTERJA
Želimo se zahvaliti vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu počitku ter prinesli sveče in cvetje. Še posebej topla hvala Dializnemu centru Zreče in Vojnik in njegovi zdravnici dr. Vukorepi. Hvala Gasilskemu društvu Frankolovo za lepo organizacijo pogreba, patru Branku za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi v slovo in Janji Srebot za slovo ob grobu. Hvala tudi sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki stez nami delili žalost. Vsi njegovi.
Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina, ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
28. julija 2004 je minilo leto bolečine, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata
FRANC ZALOKAR
iz Kovinarske ulice 9 v Štorah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prezgodnji grob.
Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcih z nami ti. Vse življenje si trdo garal, vse za dom, družino si dajal. Povsod sledi za tabo so ostale od dela pridnih rok. Ni več besed in stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok.
V SPOMIN
27. julija 2004 je minilo leto, kar nas je zapustil naš
STANISLAV SKRUBEJ
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vse poti so večne, stare, vse gredo nasproti smrti. Vsem je na začetku rojstvo, vsak korak je večno nov. Vsak človek je zase svet, čuden, svetel in lep kot zvezda na nebu... (T. Pavček)
V SPOMIN
ANDREJU MAVRICU
(30.7.1999-30.7.2004)
V srcih tvojih najbližjih ostajajo bolečina ii spomini, ki nikoli ne ugasnejo.
Spomin je edini cvet, ki ostane, ne oveni, je edina luč, ki ne ugasne. Luč spomina bo gorela, hvaležnost v naših srcih bo živela.
V SPOMIN
30. julija 2004 mineva šest žalostnih let, kar nas je zapustil
MARJAN BOHORC
iz Šentjurja
Iskrena hvala vsem, ki z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate svečke.
... kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, mame in sestre
DANICE ZABUKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v najtežjih trenutkih-
stali ob strani. Zahvala g. župniku in pogrebni službi za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebno mašo.
Kako je hiša prazna, odkar te u njej več ni. prej je bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE SMRKOLJ
iz Vojnika, Pot v Konjsko 5, nazadnje oskrbovanke v Špesovem domu Vojnik (24.10.1914-20.7.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, izražali pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu Pergerju za ganljivo opravljen obred, gospe Katici Pešak za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi med mašo in pri grobu in za odigrano Tišino. Iskrena hvala tudi osebju Spesovega doma Vojnik za skrb in nego v času njenega bivanja v domu ter dr. Jani Govc-Eržen za njeno skrb v času, ko je bila še doma. In nenazadnje hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo spoštovali in imeli radi.
Žalujoči vsi njeni.
V SPOMIN
24. julija 2004 je minilo eno leto žalosti, kar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
KRISTINA KUNSEK
iz Marijine vasi 24 pri Jurkloštru (30.7.1934-24.7.2003)
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče.
Le malo je sreče življenje ti dalo, srce je utrujeno tvoje zaspalo...
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
FRANCA BERGERJA
s Ceste v Laško 32 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patru Klemnu iz cerkve sv. Cecilije za povedane besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi pevcem MOPD Pod gradom za lepo odpete žalostinke. Vsi njegovi.
V SPOMIN
MARTINU ZDOLŠKU
(14.1.1986-31.7.2002)
Ko si bil še zelo majhen, se da družino povezuje zlata vrvica, ki se nikoli w pa naj se zgodi kar koli. Ločitev - razdalja - smrt - vrvica je še vedno ta čeprav jo je težko opaziti.
Dragi sin in brat, pogrešamo te!
Družina Zdolšek.
Dobje, 29. julija 2004
rojstva
V celjski porodnišnici so rodile:
16. 7.: Petra BLATNIK iz Nazarij - dečka, Sonja TURK iz Pristave - dečka, Magdalena KRESNIK iz Šentjurja -dečka, Darja SMOLE iz Šmarja - deklici, Anica POPLAS iz Sevnice - deklico.
17.	7.: Edita BAH BRGLEZ iz Kozja - deklico, Tanja KORENJAK iz Celja - dečka, Katica BOVHA iz Loke pri Žu-smu - deklico, Danijela BLA-ŽAN iz Celja - deklico, Sara KOZMUS iz Celja - dečka, Marjana REBEVSEK iz Celja - deklico, Dragica PODPE-ČAN iz Vojnika - dečka, Manja VADLA iz Celja - dečka, Apolonijca SEMPRIMOŽNIK iz Vranskega - deklico, Vivian RIEMER iz Slovenskih Konjic - deklico, Valerija ZA-LOZNIK iz Vitanja - deklico.
18.	7.: Maruška VOLARIČ iz Griž - dečka.
19.	7.: Klavdija RIHTAR iz Nove Cerkve - deklico, Blaženka DOGARIS iz Luč - dečka, Lucija NAGLIC iz Prebol-
da - dečka, Katja JAKOB iz Velenja - deklico.
20.7.: Nataša POVŠE iz Bra-slovč - dečka dvojčka, Kar-menka KOKOTEC iz Žalca -dečka, Klavdija TURNŠEK iz Laškega - deklico. Karolina PLAVČAK iz Šmarja - dečka, Laura GOLOB iz Loč -dečka, Simona DROVENIK iz Velenja - deklico, Dijana ŠALINAČKI iz Škofje vasi -dečka.
21. 7.: Suzana KORTNIK iz Šoštanja - deklico, Samira DRAGANOVIČ iz Celja - deklico, Marjeta VOLMUT iz Prebolda - dečka, Petra HAJSEK iz Velenja - deklico.
poroke
Celje
Poročili so se: Dragan LOVREK iz Celja in Mojca KOŽELJ iz Leskovca, Matej KOLENC iz Celja in Željka MILAK iz Hrvaške.
Žalec
Poročili so se: Ivan SLAPERNIK in Vladka PODVRŠNIK, oba iz Griž in Rok SEDMINEK iz Podloga v Savinjski dolini in Darja ČOP iz Sp. Gorij.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, atija, dedka, brata
MILANA JAZBINSKA
iz Šentvida pri Planini (18.9.1931-13.7.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, sveče in sv. maše ter darovano cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Janezu Šmidu in sestri Pavli za pomoč pri zdravljenju, g. dekanu Vengustu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Šentvida za lepo odpete pesmi, g. Kovaču za besede slovesa pri odprtem grobu ter
pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Julka, sin Milan z družino ter sestri in brata z družinami.
B
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici na ljubo in sebi se ne da verjeti.
Celo ko resnica ti v dlani leži, >es čas jo zanikaš, ker bridko boli.
V SPOMIN
HENRIKU OVTARJU
iz Ilovce (31.5.1943-2.8.1999)
Pozornost na tvojem grobu govori, da si vedno z nami.
Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke, najlepša hvala. Njegovi najdražji.
Velenje
Poročili so se: Marko RANZINGER in Brigita KROPUŠEK, oba iz Velenja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Marjan VOCOVNIK in Gordana ANOŠEK, oba iz Stranja, Aleksander IVEKOVIČ iz Sp. Kostrivnice in Gabriela KAMPUŠ iz Šmarja pri Jelšah, Andrej KOLAR iz Mlač in Manica JUG iz Šmarja pri Jelšah, Jure ZUPAN iz Trzina in Andreja MOŠET iz Plesa.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Boštjan KOLMAN iz Loke pri Planini in Nevenka NOVAK iz Vodic pri Kalobju.
■ smrti
Celje
Umrli so: Rafael PINTER iz Frankolovega, 75 let, Vladislav PAUŠER iz Celja, 84 let, Pavlina KOLAR iz Kaplje vasi, 82 let, Maksimiljan JAZBINŠEK iz Šentvida pri Planini, 73 let, Ana KALU-DER iz Velenja, 66 let, Ivan BORŠIČ iz Petrovč, 75 let, Jožef CERAR iz Ljubna ob Savinji, 75 let, Amalija SEIBERT iz Štor, 78 let, Ivanka JEZERNIK iz Jezerc pri Šmartnem, 76 let, Radenko CUNJAK iz Celja, 51 let, Marija PLANKO iz Tovstega, 90 let, Gabrijela ROŠKER iz Celja, 65 let, Zvonko DEŽELAK iz Podvrha, 39 let, Stjepan KLENOVŠAK iz Celja, 76 let, Marija ŠKETA iz Trnavě, 82 let.
Žalec
Umrli so: Frančiška POTE-KO iz Pongraca, 88 let. Rok SVATINA iz Brega pri Polzeli, 27 let. Rok PRISLAN iz Zgornjih Gorč, 15 let, Ana LEŠNIK iz Ložnice pri Žalcu, 89 let, Viljem HADOLIN iz Šempetra v Savinjski dolini, 71 let, Antonija ŠMIT iz Látkové vasi, 91 let, Pavla JAKOB iz Žalca, 68 let, Janez ŠALAMUN iz Gotovelj, 74 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc ČEBULAR iz Platinovca, 75 let, Adolf ARTIČ iz Dobovca pri Rogatcu, 67 let, Marija HUMSKI iz Dobovca pri Rogatcu, 56 let, Marija LORGAR iz Šmarja pri Jelšah, 84 let, Jožef NOVAK iz Laš, 72 let, Anton POTOČNIK iz Gubna, 59 let, Katarina PRAH iz Tržišča, 79 let, Jože ARTIČ iz Loga, 49 let, Marija TRUPEJ iz Virštanja, 84 let, Julijana VIDOVIČ iz Rogaške Slatine, 61 let, Angela KAMPLET iz Celja, 84 let.
Velenje
Umrli so: Franc ROŽIČ iz Velenja, 77 let, Gabrijel TRI-GLAV iz Velenja, 54 let, Avgust FLORJANČIČ iz Drožanj, 65 let. Angela HUDEJ iz Radegun-de, 96 let, Ivana MEDVED iz Za voden j, 86 let, Štefan AVBERŠEK iz Velenja, 69 let, Rudolf KURNIK iz Velenja, 56 let, Aleksandra Jožefa DOVŠAK iz Šoštanja, 83 let, Mirko BOŽIČ iz Bočne, 62 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Rudolf MOČNIK iz Kompol, 85 let.
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka

TERŽEK
Nagradni razpis:
1.	nagrada: kopanje in savna v Termah Rogaška za dve osebi
2.	nagrada: kopanje za dve osebi na šentjurskem bazenu
3.	nagrada: trikrat knjiga Kuharske bukve Radia Celje II. del
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje, do četrtka, 5. avgusta 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 15. julija. Prispelo je 1384 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 28
Vodoravno: KEATON, ATRATO, DI, ROV, HILLARY, CR, ANN, KALAN, STIL, ALINEA, OKOL, SENATOR, ŽANDAR, TAT, OMARA, URATI.ATO, ODAK, RAMAN, NONPAREJ, KAVAL, JR, OLIN, SRB, RAO, EIRE, CIRKUS, NŽ, TKON, VION, SKUTA, EAK, KA, NA, HUZAR, BARBARA, LD, BUSH, NH, AST, NT, ESTET, ME, AVANTURIZEM, SOVA, NAPERA.' Geslo: Prve dame Združenih držav Amerike.
Izid žrebanja:
1.	nagrado: kopanje in pico za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Sabina Penič, Preložni-kova 3, 3212 Vojnik.
2.	nagrado: kopanje in pico za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah prejme: Helena Puhner, Pod lipami 24, 3000 Celje.
3.	nagrado: knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi prejmejo: Marija Arčan, Ložnica 29, 3000 Celje, Metod Gradič, Gorica pri Slivnici 8 a, 3263 Gorica pri Slivnici in Darja Jerše, Aškerčev trg 6, 3270 Laško.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti.
Davčna številka:.
HOROSKOP
NOVI TEDNI!
>
1
Ona: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo nek prijatelj povzročil velike težave. Čimprej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice tako v poslovnem kot tudi v zasebnem življenju.
On: Nekdo bo sicer igral nekakšno užaljenost, vendar pa bo v resnici izredno počaščen z vašo izbiro. Izkoristite njegovo presenečenje in si zagotovite njegovo naklonjenost tudi y prihodnjih poslovnih zadevah.
Ona: Pozabite malce na službene težave in se posvetite svojemu partnerju, ki vas zadnje čase že kar pogreša. Precej morata nadoknaditi, pa tako ni nobenega strahu, da bi varna lahko bili dolgčas. Čaka vas obilo zabave.
On: Vašo pozornost bodo pritegnili novi poslovni interesi i/ povezavi z osebo, ki vam je pred kratkim dala konkretno ponudbo. Nikar se preveč ne obirajte, ampak zaupajte vase in v svoje sposobnosti.
Ona: Prezgodaj ste se veseffl zmage in zato sedaj še toliko ho| občutite grenkobo poraza, kivcu še precej časa ne bo dal spai Proti koncu tedna lahko priij kujete pomemben telefonski kli ki vas bo ponovno razveselil On: Marsikaj boste morali n< doknaditi, zato se nikar ne ob| rajte, ampak se zagrizite v dt lo, še preden se vam začne vi skupaj podirati Je že tako, rf se vsako lenarjenje nekoč plai z obilico dela.
Ona: Prišel bo trenutek, k se boste morali dokončno oč ločiti med dvema sicer enak dobrima alternativama. Niki se ne obotavljajte, ampak se črni prej odločite! Nekdo vam bo s cer delil nasvete, vendar pa raji najte raje po vaši glavi.
On: Vaša partnerka bo mak zaskrbljena zaradi vaše molčeI nosti in se bo hotela o user pošteno pogovoriti. Nikar sen, izmikajte, saj vam želi sam pomagati. Na koncu bodo & tave veliko manjše, kot pa i! domišljate.
DVOJČEK m ■ STRELEC
Ona: Na poslovnem področju boste postavili zadeve na kocko, s tem pa tudi dosegli cilje, ki so se vam do sedaj izmikali. To bodo opazili tudi vaši nadrejeni, ki že nekaj časa razmišljajo o vašem morebitnem napredovanju.
On: Družba vas bo kar nekako obremenjevala, nato pa boste naenkrat srečali neznanko, ki bo popestrila dolgčas okoli vas. Zapletli se boste v dolg pogovor, na koncu katerega boste spoznali, da imata ogromno skupnega.
Ona: Pripravite se na nevšečnosti, saj se vam bo kar naenkrat podrl skrbno pripravljen načrt. Ostanite raje doma in se ne podajajte v tvegane pustolovščine, ki vam bodo prinesle samo kopico nerešljivih problemov.
On: Poslovni načrti se vam lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno predvsem od vašega pmvočasnegareagiranja Prijateljica vam bo predlagala povsem konkreten predlog, ki vas bo šokiral.
Ona: Vesela novica i> zvezii vašim partnerjem vam bo /x vsem spremenila sicer dolgoà] sen teden in privoščili si bost pošteno praznovanje v dvoji Življenje je pred vami, zato # izkoristite kot se le da.
On: Srčna izvoljeňka vam b uresničila vaše skrite želje, ka\ vas bo navdihnilo z veliko raj ro zadovoljstva pa tudi ljubev ni. Pred vami so dnevi, ko lak ko resnično pričakujete dokoni no ureditev vajinih medsebinj nih odnosov.
KOZOROG £»
Ona: Partner se bo spomni' pomembnega datuma v vajineri življenju in vam pripravil pri jetno presenečenje. Najprej se bo, ste sicer malo bolj zadržani, ven dar pa se boste na koncu spro stili in uživali v ljubezenskeni zapeljevanju.
On: Nikar se ne ubadajte : tem, kdo vam in kdo vam ni zaupa, saj boste hoteli storiti h najbolje in ne boste hoteli nití gar v resniá prizadeti. Če bosi vztrajali pri svoji prvotni zi sli, vam bo vsekakor uspeh
Ona: Partner vas bo presenetil in vam predlagal izlet, ki si ga že dolgo želite, a enostavno niste našli pravega časa za realizacijo. Potrebno se bo hitro odločiti in izkoristiti ponujeno priložnost.
On: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v bližnji prihodnosti v obilni meri pomagala uresničiti vaše poslovne načrte. Je že tako, da vsako pomoč prav pride in to se bo pokazalo tudi tokrat.
Ona: Ta teden boste uspeli postoriti vse tiste nepriljubljene opravke, ki ste jih venomer prelagali na jutrišnji dan. Polni poleta se boste lotili dela in kaj hitro ugotovili, da vam gre vse kot po maslu.
On: Prijateljevo obnašanje vas bo spravilo iz tira. Nikar se preveč ne jezite, ampak poglejte stvar tako, da boste videli tudi njene dobre plati, ki vsekakor obstajajo. Na koncu se bosta vsemu skupaj le še smejala.
Ona: Prepričani ste, da rav nate prav, vendar pa bo čas po I kazal prav nasprotno. Torej ni bodite trmoglavi, drugače bo ste zabredli y velike težave. Pn 1 jatelj vam bo dal dragocen nas vet, uporabite ga!
On: Bilo bi dobro, da bi S izognili prepiru s potencialni. partnerko, saj lahko ena sami beseda uniči ves vložen trudi In nikar si ne mislite, da boá posledice samo obrobnega zni čaja, saj bo ravno nasprotno
Ona: Sedaj bo vse skupaj oo visno predvsem od vas, ; se nikar ne obirajte, ampak ru redite korak na ljubezenske področju, ki ste ga toliko časj tako skrbno načrtovali. Za£* tek bo sicer težek, na do stvari stekle.
On: S pomočjo sorodniki I vam bo uspeh rešiti nakopičen, | finančne težave, zaradičesarva^ bovelikolažezačetiponovnotaift kjer ste pred kratkim prenehal* Tokrat se boste zadeve htili vén ko bolj odgovorno.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Spider-Man 2
11.00. 15.10.18.00. 20.40,23.20 Zlobna daklata
12.00. 14.30.16.40. 18.50. 21.00,23.10
19.00 Osnovna šola Ljubno
Rokopisno gradivo veleposestnika in lesnega trgovca Ignacija Zavolovšek
odprtje razstave
12.20.14.50 17.30. 20.20,22.50 Puniiher
13.00. 15.40, 18.20.21.10 23.40 Umazani plat 2
14.00. 17.00,19.30, 21.30, 23.30 . Hany Potter in jetnik iz Azkabana 11.40.15.00, 17.50 Kako ta znebiti fanta v 10 dnah 20.50, 23.20 Reševanje malega Nami 11.20 16.00
13.30. 16.30. 21.20.23.50 Ujemi ma, če me moraš 18.30
10.00 19.00 21.00
21.00
19.00
iiieihi|Nil
ČETRTEK
Pomlad, pobfc jasen, zima ... i
PETEK
Pomlad, poletje, jasen, zima ... i ljubazan ja luitna stvar SOBOTA Ne joči Pater
Pomlad, pofatja, jasen, zima... > ljubazan je luitna stvar
NEDELJA
Uganda o jezdacu kitov
KOLOSEJ
13.30.16.10.18.50 (razen srede) 21.20.23.50
Garfield
19.00 (sreda)
Dobro jutro, noč
15.20. 17.30.19.40.21.50.00.10
Moje življenje brez mane
15.00.17.10. 19.20
21.30. oaoo
14.30. 17.00. 19.30, 22.00. 00.30
LEGENDA:
predstave so vsak dan
ŽALEC
PETEK in NEDELJA 19.00 Eurotrip 21.00 Dan po jutriinjem
ar
20.30 20.00
21.00 Žičkakartuzija
- otroška matineja Očkov vrtec
1 SS,
Umazani ples 2
sF'
U,„.,;.„„ ,1., I
Michel Vaillant - premiera pred slovenskim
20.00 Tretji udar 17.00 in 19.00 Garfield - pr 21.00 Umazani plas
SOBOTA
10.00 MNZC - Hermanovo
gledališče Otroškega muzeja B. Štorman: Poklic coprni-ceMice
lutkovna predstava za otroke
10.30 Mesto Celje - na zvezdi Promenádní nastop
predstavitev srednjeveške skupine Galiarda iz Celja TOREK
20.00 Vodni stolp
Pihala filharmoničnega društva Furlanije in Julijske krajine
V primeru slabega vremena bo končen y Narodnem domu SREDA
20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje - Galerija Hodnik
Študentske poletne premie-
Projekt Tišina - serija črnobe-lih fotografij Petra Koštruna
20.30 Atrij Majolke_
Halgato band
končen ciganske skupine
Poletne kulturne prireditve Velenje
ČETRTEK
21.00 Velenjski grad_
Klarisa M. Jovanovič - stare ljudske pesmi
21.00 Max club_
Bor & The Young oi
končen
Razstave
Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do. 30. 8.; stalna razstava Železarstvo v Štorah.
Galerija Mozaik Celje: iz stalne zbirke likovnih del, do 31.8.
Galerija Borovo: slike na steklu in akvareli JaglenkeLeban, do 3.9.
Muzej Velenje: dela Jožeta Svetine, do konca avgusta.
Špesovdom Vojnik: olja na platno Rozi Žnidaršit do 31.8.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Dan boja proti drogam - zdrave počitnice, stikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole, do 15.8.
Galerija Šoštanj: slike Alice Javšnik, Vesne Vrankii, Robija Podpečana iz Celja ter JaneStrušnik iz Ljubljane in Marjane Rihter iz Šmartnega ob Dreti, do 31. 8.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
slike Nataše Škof. do 14.8.
Upravna zgradba tovarne Etol Škofja vas: dela Alice Javšnik, do 31. 8.
Gorenje razstavišče: dela Zdenka Huzjana.
Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov: Norberta Salo-birja. Marjana Zdovca in Krajnca, do 31. 8.
KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz
vprimeruslabegivremenabokon-		
certob21.30vkulturnemdomu		15.00 Ljubno
21.00 Ped kulturno dvorano na Ljubnem		Povorka presenečenja
		18.00 Ljubno Flosarski večer z ansamblom Slapovi
Večer z domačimi godci in pevci		
		
		■EHS^H
Konjice		9.00 Knjižnica Laško
Spoznaj slikarja otroška animacija		Gremo na izlet na Aškerčevi-
38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9.
Občina Slovenske Konjice: Edi Kan-dut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč.
Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: filmski plakat iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004.
Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9.
Muzej novejše zgodovine Celje: Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti. Avtorji razstave: Arhej, Silvo Bla-zinšek, Radivoj Klincov in MNZC, do 31.7.
Pokrajinski muzej Celje: Kuharca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vla-dimirja Šlibarja, do 31.10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine.
Galerija Volk: reprodukcije Gustava Khmta. do 31. 8.
Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja Arpad Salomon.
Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer.
Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - Didi.
V petek ob 21.30, v atriju MCC-ja, ob slabem vremenu v dvorani MCC, Ana Pupedan, etno rock koncert Vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 brezplačne počitniške kreativne delavnice. Stalni program: plesne delavnice. Še vedno zbiramo prijave za enotedenske jezikovne delavnice (italijanščina, francoščina, španščina, nemščina, angleščina) in delavnico Photoshopa v mesecu avgustu. Prijave na tel: 03 490 87 40. e-mail: info@mc-celie.si
Lahko se prijavite tudi za prevoz v Gučo od 5. - 9. avgusta, na 44. Dra-gačevski sabor trubača v osrčju Srbije.
Stalnice ŠKMŠ
vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 v P2)
Klub ^ Smeh irff .
V času šolskih počitnic vsak dan od ponedeljka do petka: -otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00
-otroške družabne igre med 17.00
in 20.00
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00)
gledališke delavnice (sreda ob 13.45)
pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov.
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del olja na platno Vlada Geršaka
Galerija Dan: stalna prodajna razstava del različnih avtorjev
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
i mírní Kmutm smE ' srmrm m. celje
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Otvoritev razstave udeležencev foto
delavnice »Celje skozi digitalni objektiv«
Torek, 3. avgusta, ob 19.00 www. filter-slovenia org
Patriot Slovani ko Konjice
Festival Rock Patriot & Naš praznik - Rock Otočec, razni avtorji
vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, kegljanje: od 19.30 do 21.00.
Ce«e
Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda osnovne šole do 23.8. v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Delavnice bodo potekale od torka do petka od 9. do 12. ure.
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11 Oblikujmo z glino: 9. do 13. 8. in
16. do 20.8. od 10.00 do 14.00 ure. Prijave in informacije v Ustvarjalnem prislanu ali na tel. št. 03 54 42 706 ali 031 674 784.
w
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
' založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 16.452 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor KaUč Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc. si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agenrija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
ZADNJA STRAN
Ohcet internacional
Prejšnji petek se je oženil Matevž Cene, z dušo in srcem zapisan glasbi, in del svojega srca za vedno izročil svoji izbranki, nevesti in ženi Zlatini, ki jo je v svojo domovino pripeljal iz Bolgarije. Poročni obred je bil na gradu Str-mol v Rogatcu, ohcetno slavje pa na Matevževem domu v Motniku.
Matevž Cene je odličen poznavalec etno glasbe, še posebej glasbenih zvokov in ritmov Balkana. Je tudi organizator številnih prireditev, koncertov in festivalov na to temo, na Radiu Celje pa že približno dve leti vodi med poslušalci zelo odmevno oddajo Radio Balkan. Je potem čudno, da si je tudi za svojo življenjsko sopotnico izbral devo iz balkanske dežele?
Zlatino, pri nas bi ji rekli Zlatka, ki je doma iz Bour-gasa, drugega največjega bolgarskega mesta ob obali Črnega morja, je Matevž spoznal leta 2001. Takrat je bil s prijateljem Tonetom Kregar-jem v Bolgariji na delovnem dopustu in se družil s številnimi prijatelji, večinoma glasbeniki, del te družbe pa
je bila tudi Zlatina. Večkratno srečanje in medsebojno spoznavanje je pripeljalo do ljubezni in odločitve: Matevž je Zlatino povabil v Slovenijo, potem pa sta se zaljubljenca redno obiskovala in snovala načrte. Zadnje božič-no-novoletne praznike je Zlatina preživela v Sloveniji in takrat, bilo je drugega januarja, jo je Matevž zaprosil za roko. »Da se ne bi izneverila tradiciji, sva pred tem po telefonu poklicala Zlatininega očeta in ga vprašala za dovoljenje. Seveda pa moj bodoči tast ni imel nič proti najini odločitvi,« nam je zaupal Matevž. Zaroka je bila v Bolgariji, na smučariji letos februarja, skoraj tako množična in bučna kot kasnejša poroka. Od spomladi dalje je Zlatina, ki je nedavno v Sofiji opravila magisterij iz kul-turologije, preživela večino časa pri Matevžu v Motniku, se učila slovenščine in se privajala našemu nacionalnemu utripu. V Sloveniji ji je všeč in že kar lepo govori slovensko.
Za kraj srečnega imena sta si Zlatina in Matevž izbrala grad Strmol in si tam obljubila zvestobo - do konca
r
svojih dni. Slavje po poroki se je odvijalo v idiličnem okolju njunega skupnega doma v Motniku, od petka do nedelje so proslavljali, nazdravljali, jedli, pili ter peli v več jezikih. To je bila res velika ohcet z mednarodno udeležbo, saj se je slavja udeležilo 110 ljudi iz mnogih držav, kjer imata mladoporočenca svojce in prijatelje, večinoma glasbenike. »To je bil pravi mini poročni festival,« je vzdušje ocenil Matevž. Koliko otrok bosta imela in kje bosta živela? »Zlatina si želi imeti dvojčka. Neka jasnovidka ji je v Bolgariji prerokovala, da bosta kar dva naenkrat in ta napoved je postala njena želja. Živela pa bova tam, kjer sem jaz doma, na domu mojih davnih prednikov v Motniku,« nam je odgovoril ženin. In poročno potovanje? »Najprej bova šla na dopust v Bolgarijo, kjer naju čaka še eno poročno slavje, ki ga pripravljajo ženini sorodniki in prijatelji,« smo še izvedeli o tej poroki in še čem, kar sodi k radovednosti.
MBA Foto: SHERPA
KM
VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CEUE
FARAONI ZAKLADI
Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade!
PRIHODNJI TEDEN POKER V SEDMICAH
Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak tordk med 11. in 12. uro!
Nagrajenci igre Faraonovi zakladi so: Marija Sluga, Rimske Toplice, Hermina Centrih, Ljubečna, Katarina Špajzer, Petróvče in Pavla Starlekar, Celje.
/»x A A A A A A A A A A A A A »
25 26 27 2» 29 30 31 32
CIMI
Obkrožite 2 piramidi s številkima. pod katerima u skriva ena od itirih iskanih kart
Mož beseda je dal besedo
»Da« je v soboto izrekel Dean Šuster in se za vedno zapisal svoji izbranki Nataši. Pravzaprav je minilo že šestnajst let od takrat, ko je Dean zaslutil, da je deklica, ki jo je spoznal, takšna, kot si jo je zamišljal v svojih mladoletnih sanjah. Sanje so postale polnoletne, a zato nič drugačne. Nataša in Dean sta od dneva, ko sta se spoznala, tesno povezana in navezana drug na drugega. Poroka je bila le še tisti pečat, zaradi katerega Dean zdaj lahko reče: moja žena Nataša. Tudi Nataša je ponosna na svojega moža.
Dean Šuster je znano ime s športnih prizorišč, saj se je že pred skoraj dvajsetimi leti zapisal športnemu novinarstvu in kasneje uredni-kovanju na tem področju v medijski hiši Novi tednik & Radio Celje. Nataša Marin-šek je v Celju prav tako znano in priljubljeno ime, že najmanj desetletje je odlična vaditeljica v celjskem fitnes centru Top-Fit.
Spoznala sta se spomladi davnega leta 1988, oba rosno mlada, in se zaljubila.
Leta so tekla, njun odnos se je poglabljal, a o kakšni poroki nista resneje razmišljala. Glavno je bilo, da sta bila skupaj. Pred desetimi leti pa je Dean obljubil in anekdota, povezana s to obljubo, ga je spremljala vse do sobote, ko je z Natašo na svoji desni stopil pred matičarja.
Ve se, da je Dean tesno povezan z rokometaši in klubom Celje Pivovarna Laško. Na vseh njihovih tekmah je zraven kot novinar poročevalec. Pred desetimi leti, ko sta bila z Natašo že šest let par, pa je Dean izrekel obljubo. Bilo je v obdobju, ko so se v omenjenem klubu kar vrstile zaroke, fantovščine in poroke, in na enem od takšnih dogodkov ga je takratni klubski trener Josip Šojat pobaral: »No, Dean, kdaj bomo pa slavili tvojo poroko?« Dean je malce pomislil in povedal: »To se bo zgodilo takrat, ko bodo pivovarji postali evropski klubski prvaki!« Letos spomladi se je zgodilo prav to in Dean je dokazal, da je res pravi mož beseda. Seveda se ni poročil zaradi davno dane obljube, a zmaga »naših«, povezana z njo, je bila vendarle odlična
priložnost za korak v zakc ski stan. Pred tem sta poskrbela za »slovo«: najp Nataša z dekliščino v nek< gostinskem lokalu na Sk ni kleti, pred tednom dni še Dean s fantovščino v stišču v središču mesta.
Nataša Marinšek in De Šuster sta v soboto stop pred matičarja in pred tar, pred oltar v Celju, civ ni poročni obred pa je na Dobrni. V Zdraviliške domu, kjer je sledilo slá je, se je zbralo okoli ose deset svojcev, sorodnikov ostalih povabljencev, najv Natašinih in Deanovihdi brih prijateljev. Natašina; ročna priča je bila njena ] jateljica Rada Travner, D nova pa prijatelj Damijan ' tačnik - Pančo.
S sobotno poroko se ljenje mladoporočencev n bistveno spremenilo, saj že i sto let živita skupaj, zato ne more prav nič preseneti Poročno potovanje? »Zagot vo bova šla, vendar se še va odločila, ne kam ne kda nam je povedal Dean. In drugim tudi to, da se s svo taščo odlično razume.
MBi
Foto: FOND
Moja poroka na straneh Novega tednika
Želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novegl tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi pai Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mail: tednik@nt-rc.si à telefon 4225-100.
www.novitednik.com
I .áfl KUSitR	
Kosova PMP FASAD	»«Si"«,,
	t V * . ERSTVO
041 /651 056 in 03/490 0222	
ste biu POŠKODOVANI
poravnava
NEZGODI?
- ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel. SKSïï 080 13 14