ItafVnino oloSono v ootovlnl
Leto XX., št. 285
Ljubljana, petek t decembra 1939
Cena 1 Din
Jpravništvoi Ljubljana, fcnaflievo 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124» 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Uubljana, Selen-burgova ul. — lel. 3492 in 3392
Podružnico Maribor: Grajski trg št. 1. Telefon it. 2455.
Pbdružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon st 190.
Računi pri post ček. zavodi** Ljubljana it. 17.749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeve ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor. Grajski trg štev 7, telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Iz finske zgodovine
V sredo 6. decembra, je praznovala Finska svoj narodni praznik. V težkih pogojih ga je praznovala, zato ni čudno, da so mu posvečali po svetu skoro več pozornosti nego v Finski sami, kjer zahteva obramba državne samostojnosti drugačnih del Po svetu pa je bilo to pot več nego samo golo obujanje spominov ob narodni obletnici, ako so listi domala v vseh državah ob tej priliki razpravljali o Fincih in njihovi zgodovini.
Finski šesti december se more kot narodni praznik primerjati našemu prvemu decembru. Dne 6. decembra 1917. se je namreč sestala finska narodna skupščina ter proglasila popolno neodvisnost Finske, ki je dotlej tvorila avtonomno veliko vojvodstvo v okviru carske Rusije. Državna samostojnost sicer s tem še ni bila zagotovljena in bilo je treba zanjo še hudih in zelo krvavih borb, vendar je ta narodni sklep končno ostal temelj državni samostojnosti do danes.
Ta datum pomeni dejanski začetni dam finske samostojnosti sploh. Zakaj Finska je tvorila najprej dolga stoletja del Švedske. Bila je švedska dežela, brez samostojnosti in brez lastne narodne eksistence. Iz te dobe so ostali do danes v deželi stotisoči švedskega prebivalstva, ki so nekdaj kot gospodujoča plast zavzemali seveda najimenitnejša mesta in so se do danes ohranili kot meščanstvo in po kapitalu močno podjetništvo, a deloma ludi kot vodilni intelektualni sloj.
Finska je bila torej del Švedske več stoletij. Toda Rusi so v dobi svoje ekspanzije stremeli po tem, da se razširijo čez deželo in v bojih s Švedi so si že v 18. stoletju osvojili večji del Ka-relije z Viborgom. Glavno spremembo pa so prinesle napoleonske vojne. Gotovo je prav za sedanji čas zelo poučno, da je Finsko prineslo Rusiji zavezništvo s Francijo v letu 1809. Takrat, ko je Napoleon bil na višku svoje slave in moči, je sklenil zavezništvo s carjem, ker je pač računal, da si bosta delila svetovno gospostvo ter skupno dobojevala vojno z Veliko Britanijo, ki ji kot glavni pomorski sili konti-nentalci do takrat niso mogli do živega. V teh kombinacijah je Napoleon prepustil Finsko Rusiji in ruske čete so si osvojile vso deželo ter jo odtrgale od Švedske. Vendar je v okviru carske Rusije Finska uživala avtonomijo, kakršne ni imela nobena druga ruska dežela.
Novi del finske zgodovine se začne z rusko revolucijo v letu 1917. Ruski predboljševiški revolucionarji se niso postavili v borbo samo za dosego političnih pravic, za notranjo politično svobodo v državljanskem smislu, marveč tudi za svobodo narodov. Kako daleč: naj bi šla ta svoboda, o tem seveda so šla mnenja med propo/edn;ki revolucije vsaksebi. Vendar v splošnem ne more nihče očitati predboljše-viškim ruskim revolucionarjem, da bi vtem pogledu ne bili zelo širokogrud-ni. Dotedanje »narodne manjšine« v Rusiji, ako smemo že za to dobo uporabljati ta vsekakor takrat še neobičajni izraz, so se ravnale po okolno-stih. Popolne odcepitve drugorodnih teritorijev seveda ruske vlade nikakor niso imele v načrtu in tudi vlada Ke-renskega ni pristala na to, da bi dovolila Finski popolno nezavisnost. Šele ko je oktobrska revolucija dovedla na krmilo boljševike, je dosegla Finska odcep: da pade finska nacionalna osvoboditev v prvi mesec po zmagoviti boljševiški revoluciij, potem takem nikakor ni slučaj, marveč povezano med seboj po notranji prirodi dogodkov. Bila pa je to prva samostojna finska država, šele prvi začetek finske nacionalne svobode.
Toda že prvi mesci finske državne samostojnosti nosijo na sebi pečat krvave, izredno srdite državljanske vojne, v katero se je brž vmešalo tudi inozemstvo. Finska je imela že v carski dobi svoj parlament in volitve vanj. V volitvah, ki so se bile izvršile v letu 1916., (torej še pred rusko revolucijo!), so dobili socijalni demokrati večino, namreč 103 mandate od skupnega števila 200 poslanskih mest, in osnovala se je koalicijska vlada s socialnim demokratom na čelu. Toda naslednjega revolucijskega leta je bil parlament razpuščen, v novih volitvah pa se je meščanskim strankam posrečilo socialiste potisniti v manjšino in si oridobiti 55% mandatov. V novembru, ko je v Rusiji že zmagala boljševiška revolucija, se je osnovala na Finskem meščanska vlada brez socialistov ter je pričela pod predsedstvom Svinhufvuda izvajati rekcionarno politiko.
Toda to je bila doba, ko je bilo ozračje zelektrizirano in so socialne težnje obvladovale situacijo. Zato je razumljivo, da je protisocialistični nastop Svinhufvudove vlade izzval delavstvo, v katerem je ravno zaradi tega prevladala skrajna levica. Pod nje-
Srditi boii na fronti 800 km
Sovd$ko prodiranje s severa — Slabo vreme ovira armade na obeh straneh
Sovietsko napredovanie v Kareliii
Oslo, 7. dec. j. (Norske Telegrambyro) . 1000 finskih beguncev. Vsi tuji državljani Ruska ofenziva, ki se je pričela v torek | iz rudniškega okrožja, med njimi tudi
Nasprotuioie si finske in ruske vesti
na vseh treh glavnih frontah: v okrožju Pečenge, v vzhodni Kareliji t?r na kop-ninski ožini v južni Kareliji pred Man-nerheimovo črto, zaradi slabega vremena in odločnega finskega odpora zelo počasi napreduje. Na vseh frontah vlada že dva dni izredno slabo vreme, ki zelo otežkoča vojaške operacije obeh taborov. Boj šče se zdaj razteza od Finskega zaliva do Severnega ledenega morja v dolžini skoraj 800 km in je razumljivo, da so zveze med posameznimi vojnimi odredi v operaciji zelo rahle in je zaradi tega tudi težko dobiti jasno sliko o razvoju operacij.
V okrožju Pečengi sovjeti še zmerom izkrcavajo nove čete, tako da imajo njihovi oddelki, ki prodirajo v tem okrožju proti jugu, zmerom večjo premoč nad finsko obrambo. Po najnovejšem poročilu, ki pa še ni potrjeno, so sovjetske čete danes iznova zasedle po ljutem boju me' sto Pečengo. Tekom včerajšnjega dne je rusko letalstvo Pečengo večkrat bombardiralo in kakor trdijo finski viri, so Rusi pri tej priliki uporabljali tudi plinske bombe. Finski odpor je tukaj posebno učinkovit zaradi tega, ker so finske čete vajene teh krajev in podnebja. Da bi bile ruske čete tu prodrle že v globino 35 km južno od Pečenge, kakor to navaja rusko vojno poročilo, je malo verjetno, ker bi drugače gotovo presekale električni daljnovod, ki vodi v tej oddaljenosti iz električne centrale Patijoki v nekoliko južneje ležeče rudnike, ki so še zanesljivo v finskih rokah in še obratujejo.
Borbe na jugu
Na fronti v Kareliji prodira zdaj ruska armada nad 100.000 mož. Napad je usmerjen proti železniški progi, ki vodi z pristanišča Sordavara v Finskem zalivu preko jezera Pielisjaervi ter mesta Nurmin, dalje proti severozapadu v luko Oulu v Botniškem zalivu. Po najnovejših vesteh so sovjetske čete železniško progo že na nekaj mestih presekale. Prodiranje v tej smeri pa zelo ovira gozdnat teren, na katerem se ruska artilerija in tanki le s težavo pomikajo naprej Odpor Fincev je na tej fronti najšibkejši in tako se je .ruskim četam posrečilo prodreti mestoma ie do 65 km globoko na finski teritorij.
Najhujši boji se že tretji dan b:jejo v južni Kareliji pred t. zv. Mannerheimovo obrambno črto. Po poroč lih nekaterih nevtralnih opazovalcev, so včeraj sovjetske čete na dveh mestih prebile obrambno linijo ter prodrle v globino do 5 km za zadnje obrambne postojanke. Finsko vojaško poveljstvo pa je danes zjutraj de-mantiralo proboj Mannerheimove črte, vendar tako neodločno, da je sovjetski uspeh na tem frontnem odseku precej verjeten. V vsej južni Kareliji je bilo danes megleno vreme z obilnim dežjem, tako da rusko prodiranje počasi zopet zastaja.
Letala v akciji
Slabo vreme je tudi krivo, da se je moralo letalstvo obeh taborov omejiti samo na krajše napadalne ter na izvidniške polete. Tekom včerajšnjega dneva 90 Finci bombardirali Baltiški Port ter Kronstadt in Leningrad, čeprav Rusi to demantirajo. Sovjetsko letalstvo pa je bombard:ra1o Pečengo, dalje mesto Pitkaranto v vzhodni Kareliji ter Viborg v Finskem zalivu. V Viborgu je finsko protiletalsko topništvo po finskih virih sestrelilo 7 sovjetskih letal. Bombardiranje ni napravilo velike škode in tudi žrtev ni bilo, ker je mesto že evakuirano. Nadalje se je sovjetsko letalstvo udejstvovalo severno od Ladoškega jezera, kjer je napadlo tudi nezaščitena naselja ter obstreljevalo prebivalstvo s strojnicami. Pet civilistov je bilo pri tem ubitih. Od mest, ki so ?ih včeraj zasedle sovjetske čete, je pomembnejše Ino ob Finskem zalivu.
Slabo vreme traja na vseh frontnih odsekih naprej in vojaške operacije polagoma zastajajo.
Pečenga zgorela
Helsinki, 7. dec. s. (Reuter) Po poročilih italijanskih novinarjev, so finske čete mesto Pečengo dokončno izpraznile. Preden pa so odšle, so mesto zažgale in pustile za seboj samo razvaline. Celo vse trgovine so bile izpraznjene tako. da sovjetskim četam ni prišlo v roke prav nič živeža. Tudi prebivalstvo je odneslo vse kar je bilo mogoče, s seboj. V Norveško je šlo preko meje že nad
Angleži in Kanadci, so srečno dospeli preko meje v Norveško.
Moskovska poročila
Moskva, 7. dec. a (Kcutar). Komunike Štaba leningrajskega vojnega okrožja pravi, da so sovjetske čete včeraj prebile glavno finsko obrambno linijo na Kareljaki ožini. Na skrajnem severu so sovjetske čete dospele do 30 km južno od Pečenge, v Kareliji pa stoje 65 km zapadno od državne meje.
Berlin, 7. dec. AA. DNB poroča iz Moskve: Kakor je bilo sporočeno, pravi sovjetsko vojno poročilo, da so sovjetske čete prebile finsko obrambno črto pri Velikih jezerih na Karel jaki ožini. Po dosedanjih vojnJi poročilih so boji potekali na prostoru izpred utrjene črte. zasedba teh utrdb je od sovjetskih čet zahtevala velikih naporov zaradi trdovratnega finskega odpora in zaradi velikega števila min, ki so bile po tem svetu posejane. Rdeča vojska je 5. in 6. decembra dosegla takšne uspehe, da bodo veLkega pomena za na-daljni potek bojev. Pri vsem tem je treba upoštevati, da skrajno neugodno vreme, moker sneg in dež ter nevihte onemogočajo nastop sovjetskega letalstva in da to slabo vreme obenem zelo otežkoča prodiranje po suhem.
Moskva, 7. dec. & (Tass). Stab leningrajskega vojnega okrožja javlja: Do večera 6. decembra so čete leningrajskega vojnega okrožja dosegle naslednje cilje: V okrožju Murmansk so napredovale do 35 km južno od Pečenge.
V okrožjih Uhta,Rjebolji, Porosozoro in Petrozavodsk so na podlagi uspešnih bojev presekale glavno železniško progo tei stoje 60 do 65 km zapadno od meje.
Na karelski ožini je bila po artilerijski pripravi prebita glavna finska obrambna linija, tako zvana Mannerheimova linija. Z zapadnem delu ožine sp sovjetske čete zasedle postajo in fort ino ob Finskem zalivu ter so napredovale 9 km zapadno od mesta Ino.
Zaradi neugodnega vremena je izvedlo letalstvo samo izvidniške polete, vloga
Vloga oklopnih vlakov
Riga, 6. dec. br. Po vesteh s finsko-ruske fronte v Karelijski ožini se je izvedelo, da je sovjetska vojska pri svoji sedanji ofenzivi od početka dosegla znatne uspehe z oklopnimi vlaki na progah, ki sta speljani v smeri proti Viborgu vzdolž obale in po sredi ožine. Tem vlakom je uspelo prodreti na obalni progi do Ina in Mesterjarvija ter preko njega še do vasi i Janilja, ki leži 9 km zapadno od trdnjave 1 Ino, po drugi progi pa preko Kivinjenija in Lonatjokija do Perkjarvija. Pri prodi ranju med obema železniškima progama pa so Sovjeti dosegli nekaj uspehov zgolj z ogromno premočjo svojih motoriziranih čet
Sneg leži meter visoko ln ovira prodiranje tankov ter prevoz težkega topništva.
Člani finske vlade Se dalje opravljajo svoje posle, poslužujejo se pa tajnih Številk ln stalno menjajo telefone, da bi izigrali ipionažo. Vlada se sestaja vsak dan na sejo ln sieer nekje na skrivnem.
Helsinki, 7. dec. s. (Reuter) Finsko vojno poročilo pravi, da so finske čete odbile vse sovjetske napade. 80 sovjetskih tankov je bilo uničenih. Pri izvidniških poletih v okolici Pečenge sta bili sestreljeni dve sovjetski lovski letali.
Švedski list »Aftenbladed« poroča, da so Rusi doslej izgubili 20.000 mož na mrtvih, ranjencih ln ujetnikih.
Sovjetske Izgube:
25*000 mož
Stockholm, 7. dec. AA. (Havas). Po podatkih iz Helsinkov so sovjeti zbrali proti Finski 500.000 mož, tisoč topov in 500 letal. Sovjetsko letalstvo je sklenilo po vsaki oeni izrabiti čas, dokler ne pritisne hud mraz, zato tudi tako brezobzirno napada ne glede na človeške žrtve in ne glede na ma teiial. Sovjeti so doslej izgubili 25.000 mož: ranjenih, ubitih in ujetih. Finsko vrhovno poveljstvo ima pa popolnoma drugačno strategijo: z maksimom odpora skuša
združiti minimum žrtev. Zato so se Finci umaknili ponekod s prviL obrambnih postojank oa Kareljski ožini, vendar niso opustili nobene važnejše postojanke. Ugotovil so, da Rusi uporabljajo nanoje dum-dum.
Odhod finskega poslanika Iz Moskve
Moskva, 7. dec. s. (Reuter) Finski poslanik in uradništvo finskega poslaništva odpotujejo iz Moskve nocoj. Starešina diplomatskega zbora nemški poslan k von der Schulenburg je naprosil vsa poslaništva nevtralnih držav, naj nobeno razen ameriškega ne bo zastopano na kolodvora pri odhodu uradništva finskega poslaništva, da ne bi njihova prisotnost izgledala kot demonstracija proti Sovjetski Rusiji
Napad na sovjetska
baltiška oporišča
Kodanj, 7. decembra. AA. (Reuter) Po vesteh, ki so prispele sem v toku dopoldneva so finske letalske sile izvršile napad na sovjetsko letalsko oporišče na Baltiškem morju v Estonski. Sovjetski hangarji so začeli goreti.
Angleška letala za Finsko
časopisje In javnost odobravata ukrepe vlade
London, 7. dec. s. (Press Association). Angleška vlada je izdala finski vladi dovoljenje, da si nabavi v Angliji vojna letala in drug vojni material. Dovoljenje velja zaenkrat za 30 vojnih letal, ki bodo vsa najmodernejšega tipa, deloma bombniki in deloma lovska letala. Prvih 20 letal bo odšlo že te dni.
Zaenkrat dobiva finska vojska vojni material še tudi iz Italije preko Nemčije, ni pa sigurno, če bo Nemčija prevoz se nadalje dopustila.
London, 7. decembra. AA. (Havas). V Londonu govore, da je naročilo finske vlade glede letal in vojnega materiala pri britanskih tovarnah zelo nujno in da ga je treba čimprej izvršiti zaradi »neutemeljenega sovjetskega napada.« Britanska javnost pozdravlja namen Velike Britanije, da omogoči dobavo vojnega materiala in letal za
Finsko. Doslej je Velika Britanija poslala več letal finskemu vojnemu letalstvu. Med drugim je poslala tudi nekaj velikih bombnikov tistega tipa, kakor ga pravkar uporablja britansko vojno letalstvo. Dalje je Velika Britanija poslala Finski odlična iz-vidniška letala.
Londonsko časopisje govori o poročilih, ki pravijo, da se pošiljajo angleška letala in vojni material na Finsko, ter ta ukrep hvalijo. Pravijo da so Finci gospodarji položaja tam, kjer morejo uporabiti svoje smučarske oddelke. Znano je dejstvo, tako nadaljujejo listi, da je Nemčija Finski pošiljala orožje vse do začetka spopada z Rusi. »Manchester Guardian« smatra, da bi se Finci mogli držati več tednov, da celo več mesecev, ter da Sovjetska Rusija ne bo nastopila nikjer drugod vse dotlej, dokler ne bo končana njena vojna s Finsko.
Mirovna pobuda iz €®!a?
Včeraj so se v norveški prestolnici sestali zunanji mani' ster švedske, Norveške in Danske — Pariške sodbe
Finci zanikajo
sovjetske vesti
Helsinki, 7. decembra. A A. (Reuter) Finske vojaške oblasti odločno zanikajo 1 trditve, ki jih vsebuje današnje jutranje poročilo sovjetskega poveljstva, češ da so sovjetske čete prebile Mannerheimove utrjene črte ob Karelskih jezerih.
Helsinld, 7. oec. s. (Reuter.) V zadnjih 24 urah sovjetske čete tudi na daljnjem severu, kjer so včeraj nekoliko napredo- ! vale, niso dosegle nobenih novih uspehov, j Finci odločno zanikajo, da bi bilo točno ; sovjetsko poročilo o prodiranju sovjetskih : čet v Kareliji, kakor tudi poročilo, da je j bila prebita Mannerheimova obrambna li- j nija na Kareljski ožini. V resnici so sovjetske čete samo na enem ali dveh mestih dospele v kontakt s prednjimi utrdbami Mannerheimove linije. Ta linija se sestoji iz močnih utrdb, ki se nepretrgoma raztezajo med jezeri in močvirji. Finske utrdbe se nahajajo v gozdovih, ki jih dobro skrivajo. Pri obrambi Fincem pomagajo številne kakor hiša velike skale, ki zelo ovirajo prodiranje tankov. Poleg tega se nahaja pred utrdbami mnogo min in presrrad, ki so večinoma napojene z električnim tokom.
Na daljnem severu je sovjetskim četam zelo v oviro dejstvo, da traja dan tam sedaj samo pet nr. Tako je Rusom odtežko-čena uporaba težkega topništva in letal.
Oslo, 7 dec. j. (Havas). Danes zjutraj sta piispeia semkaj švedski zunanji minister Sandler in danski zunanji minister Munch. Na kolodvoru ni bilo posebnega sprejema. Zunanja ministra sta se odpeljala takoj v palačo norveškega zunanjega ministrstva, kjer se je ob 10.30 pričela konferenca zunanjih ministrov vseh treh skandinavskih držav. Na konferenci se v prvi vrsti obravnava finski problem v zvezi z 1 napadom sovjetske Unije, razen tega pa je na programu tudi še razprava o raznih drugih vprašanjih, ki se tičejo vseh treh skandinavskih držav, med temi kot eno glavnih očuvanje stroge nevtralnosti
Pariz, 7. decembra. AA (Havas.) Napad Sovjetske Rusije na Finsko je postavil svet pred nova vprašanja. Danes imajo v Oslu zunanji ministri skandinavskih dr-j žav svojo sejo. »Jour« z radovednostjo pri-; čakuje to sejo, ker po nekaterih vesteh, k» i so se razširile, se Švedska in Norveška [ ne želita omejiti samo na proteste, temveč | bosta, kakor se zdi, nudili Finski pomoč 1 i raznimi vojnimi nabavkami. Kljub temu — pravi urednik lista »Jour« — je možno, da j bo konferenca v Oslu povod za novo mirovno pobudo, podobno tisti po sestanku med holandsko kraljico in belgijskim kraljem
TJI
nim vodstvom je finsko delavstvo konec januarja 1918 proglasilo generalni štrajk, kar je pomenilo signal za državljansko vojno Finski levičarji so osnovali sovjetsko vlado v Helsinkih, a desnica, oprta na čete, poslane iz Nemčije, je začela krvavo vojno pod poveljstvom generala Mannerheima. baltskega Nemca, ki se je kot caristič-ni general priključil finski desnici. Državljansko vojno, v kateri so finski delavci pokazali veliko energijo ter so obvladovali situacijo skoro v vsej deželi, so kmalu odločili Nemci, ki so poslali Mannerheimu na pomoč ekspedi-cijsko armado pod vodstvom znanega generala von der Goltza. Za nagrado si je Nemčija malo kasneje priključila Finsko ter dala izvoliti enega od nemških piincev za kralja; pod nemškim pritiskom je Rusija pristala na pomir-
jenje s Finsko. Toda reakcionarna stranka pod vodstvom Svinhufvuda je temeljito izkoristila svojo zmago nad marksističnimi nasprotniki. Nevtralni viri navajajo, da je dala okrog 80 tisoč delavcev vreči v ječe, da je bilo nešteto od teh postreljenih, med njimi dva poslanca, ostali pa poslani v zapore in koncentracijska taborišča, kjer je zopet tisoče in tisoče pobrala smrt. Doba »belega terorja« je ostala za dolgo v najhujšem spominu v finski levici, strasti še se dolgo niso mogle pomiriti. Tudi v zunanjem pogledu so ostale posledice in s Sovjetsko unijo se odnoša-ji nikakor niso hoteli izboljšati
Malokdaj so pogledi na bližnjo preteklost tako poučni za razumevanje politične sedanjosti, kakor so pogledi na finsko nedavno zgodovino, ki nas nanjo spominja finski narodni praznik.
»Oeuvre« tudi pravi, da bo Švedska pomagala Finski,, ter poudarja, da je 5.000 švedskih prostovoljcev že' prispelo včeraj na Finsko z 2 vlakoma municije in s polnim vlakom obleka Prav tako prihaja veliko število italijanskih prostovoljcev vsak dan. Včeraj so v Stockholmu številne ugledne osebnosti podpisale proglas, ki zahteva od vlade, da izvede mobilizacijo in priskoči Finski na pomoč. Proglas tudi pravi, da je od teh trenutkov odvisna tudi usoda Švedske.
Glede samih sovražnosti vsi listi ugotavljajo, da se finske čete bore, kakor so se borili nekoč prostovoljci v francoski revoluciji 1793. leta. »Figaro« poudarja po-; men sestanka Zveze narodov in pravi, da ! morata na njem Francija in Velika Britanija zavzeti določno stališče. List pravi, da je že jasno, kakšno bo to stališče in da je že možno uganiti, da gre za prekinitev odnošajev s Sovjetsko Rusijo. Poudarja, da se ne sme delati razlika med posameznimi napadi in da morajo biti vsi napadi, naj pridejo s katere koli strani, enako obsojeni. Mir more zavladati na svetu le tedaj, če spet zavlada pravica. Ni treba pozabiti na dogodke, ki so se pripetili pred sedanjim napadom na Finsko, kajti brez prejšnjih podobnih dogodkov ne bi bilo prišlo niti do tega poslednjega.
Amerika misli na sankcije
Močna stremljenja za sodelovanje Zedinjenih držav z Društvo« narodov — Veliko posojilo Finski
Washington, 7. decembra. AA »Evening Standard« komentira Rooseveltov predlog, da se uporabijo finska plačila vojnih dolgov za nove kredite ter pravi, da se je javno mnenje pred leti, ko se je govorilo o nekem podobnem predlogu tako zelo razburilo, da se je začel tresti Kapitol v samih temeljih. Danes pa je nasprotno gotovo, da ne bo prišlo do nobene neugodne reakcije niti v kongresu niti med javnim mnenjem zaradi izjave, ki jo je dal Roosevelt, da bo anuiteta finskih dolgov dne 15. decembra spremenjena v poseben odprt račun. »Evening Standard« piše o možnosti izvajanja sankcij, ki bi jih društvo narodov proglasilo proti Sovjetski Rusiji, ter pravi, da bi Zedinjene države mogle priti v položaj, da tudi one izvajajo te sankcije. Skandinavski diplomati so že naglasih, da bi prijateljski polet več tisoč letal na Norveško in Švedsko pomenil koristen opomin Sovjetski Rusiji. Ameriška vlada sicer doslej ni dala nobenih obljub in sugestij za ostvaritev takega ukrepa, toda dejstvo, da je bila Finska napadena in da Ji preti popolno uničenje, bi moglo spremeniti stališče washingtonske vlade, kar
se tiče sodelovanja Združenih držav v Društvu narodov. Gotovi uradni krogi smatrajo, da bi Amerika bila naklonjena vsaki iniciativi, ki bi šla za tem, da se reši neodvisnost Finske, ki uživa skupno z Norveško in Švedsko v Zedinjenih državah velik ugled. Društvo narodov bi lahko postalo osnova, na kateri bi se zgradila vojna zveza evropskih držav proti ciljem Sovjetske Rusije, zaključuje ameriški list
Washington, 7. decembra. AA (Havas). Socialistični prvak Norman Thomas je imel na javnem zborovanju, organiziranem na korist Finske, govor, v katerem je obsodil sovjetski napad na Finsko. Istočasno je kritiziral ameriške komunistične prvake, ki smatrajo za potrebno podpirati stališče Sovjetske Rusije. Norman Thomas je izjavil, da so vsi ameriški delavci proti Stalinu.
Montevideo, 7. decembra. AA. (Havas). Parlament je soglasno proti enemu komunističnemu glasu sprejel resolucijo, v kateri se izražajo simpatije finskemu parlamentu zaradi napada s strani Sovjetska Rusije na Finska
Manifestacije na švedskem
Proslava finskega narodnega praznika v Stockholmu — Ovaclje Sandlerju — Kraljeva čestitka finski deutu — Zbiranje prostovoljcev
Stockholm, 7. dec. sj. (Reuter). Finska kolonija v Stockholmu je včeraj organizirala v okrilju tamošnjega finskega poslaništva proslavo finskega narodnega praznika. Pred poslopjem se je med proslavo nabrala ogromna množica meščanov švedske prestolnice, ki je začela vzklikati finski republiki in njenemu predsedniku. Množice so se potem uredile v sprevod, ki je krenil po stockholmskih ulicah ter manifestirali za Finsko ter za sodelovanje med Švedsko in Finsko. Zborovanju je prisostvoval tudi novi finski poslanik Erkko, ki ga je množica burno pozdravila. Ko je bil dan poziv, da naj občinstvo prispeva za pomoč Finski, so ljudje prinafiali celo svoje poročne prstane.
Zvečer je odpotoval v Oslo na konferenco zunanjih minstrov skandinavskih držav zunanji minister Sandler. Na kolodvoru se je zbrala velika množica, ki je prirejala zunanjemu ministru ovacije. V tem vidijo dokaz, da je poz cija Sandlerja zelo močna, kljub zahtevam v nemškem časopisju, da naj bi pri bližnji rekonstrukciji izpadel iz vlade.
Stockholm, 7. dec. br. Tudi švedski kralj je včeraj brzojavno čestital pre z dentu Kalini k Obletnici finskega osvobojenja. V svoji brzojavki je izrazil nedeljene simpatije vsega švedskega naroda za finsko stvar in popolno razumevanje za finsko borbo, švedsk zunanji minister Sandler je bil v finskem poslaništvu in je osebno
Izrazil čestitke k obletnici osvobojenja odpravniku poslov finskega poslaništva
Erkku.
Med tem so v Švedski nabrali že 500.000 kron (7 milijonov An) za prostovoljce, ki
se bodo borili s Finci proti Sovjetom. V švedski je bilo doslej ustanovljenih 47 uradov za sprejemanje prostovoljcev. Preko švedske obmejne postaje Moderproveja odhajajo že prvi kontingenti švedskih prostovoljcev na finsko stran. Po nekih Vesteh se je odpeljalo na Finsko v celoti že okrog 7.000 prostovoljcev.
Stockholm, 7. dec. s j. (Reuter). Švedski Rdeči križ je organiziral velike kolonije, v katerih bo našlo zatočišče več sto finskih otrok ki so po evakuaciji pn bežali na Švedsko. Mnoge rodbine so stavile svoje domove na razpolago za sprejem finskih beguncev.
Ameriški Finci
kot dobrovoljci
Helsinki, 7. dec. s. Danes je dospelo v Helsinke 230 Fincev ameriških državljanov, ki so se prijavili kot prostovoljci v finsko vojsko Odpotovali so iz Amerike že v začetku prejšnjega meseca, ko je na podlagi napetosti v odnošajih med Sovjetsko Rusijo in Finsko kazalo, da bo prišlo do vojne. Potem so se mudili ameriški Finci v Stockholmu, odkoder so takoj nadaljevali oot v Helsinke, ko so izvedeli za sovjetski napad na Finsko.
1 Angleško in nemško letalo
trčili v zraku
Na kopnem ni bilo večjih spopadov, le artilerijski ogenj je Ml iivahen — Kralj Jurij na fronti
Bumunija in Busija
jnevi ostrih napadov v glasilu kominterne — Izjave zunanjega ministra Gafenca grškim novinarjem
Bukarešta, 7. dec. a (Reuter). V romunskih vladnih krogih ne kažejo nobenega vidnega vznemirjenja zaradi včerajšnjega članka moskovske »Kominterne« Izjavljajo, da je Rumunija pripravljena proučevati vsak primeren predlog svojih sosedov, če je ta v skladu z rumunsko politiko nevtralnosti in neodvisnosti. Rumunija pa se bo branila, če bo napadena.
Atene, 7. dec. o. V izjavi Zastopnikom grškega tiska je rumun&ki zunanji minister Gafencu poudaril bojazen Rumunije, da bi sc mogla vojna razširiti . tudi na vzhodni Bakan. Nadalje je izrazil svoje prepričanje, da ne obstoja nobeno nasprotje med rumunskimi in ruskimi interesi in da ne veruje, da bi nameravala Sovjetska Rusija izpremeniti svojo miroljubno politiko napram Rumuniji. Rumunska zunanja politika se mora nadaljevati v smislu popolne nevtralnosti, dokler sedanja voina v Evropi ne bo prizadela rumunskih življenjskih interesov. aH samostojnosti ;:in suverenosti Rumunije. Rumunija ne namerava spremeniti svojega nevtralnega stališča v okviru Balkanske zveze. Če bo Rumunija napadena, se bo branila in vlada računa- pri tem na podporo vsega rumunskega naroda.
Moskva, 7. dec. s. (Asssociated Press) Danes zjutraj je tudi moskovski radio začel z napadi na Rumunijo ter jo opozarjal, da jo utegne doleteti usoda Finske, če nc bo poslušala sovjetskih nasvetov.
Incident na madžarsko-ruski meji
Bratislava, 7. dec. br. Z madžarsko-ru-ske meje prihajajo vesti, po katerih je položaj tam zmerom bolj napet Lvovski radio je pričel sedaj s posebnimi propagandnimi oddajami za podkarpatske Ukrajince, ki jih poziva naj se otresejo madžarske oblasti. Na meji se je te dni pripetil tudi neki incident v katerem je bilo več madžarskih vojakov ranjenih.
Budimpešta, 7. dec. o. (Exchange Tele-
graph). Po došlih vesteh jo prišlo ob sov-jetsko-ukrajinski meji pri Madžarski do
spopada med Ukrajinci in Madžari.
Novi sovjetski poslanik v Budimpešti
Budimepešta, 7. decembra. AA. (Havas). Horthy je sprejel danes v avdienco novega sovjetskega poslanika Šaranova, ki mu je izročil poverilnice.
Seja velikega fašističnega sveta
Rim, 7. dec. o. (Exchanges Telegraph). V rimskih političnih krogih so mnenja, da bo veliki fašistični svet, ki se je nocoj sestal, razpravljal predvsem o namerah Sovjetske Rusije glede na Rumunijo. Preokret v pisanju sovjetskega tiska proti Turčiji in Rumuniji tolmačijo v tem smislu, da postaja to vprašanje aktualno.
i- Razgovori romunskih in italijanskih diplomatov
Bukarešta, 7. dec. o. Zunanji minister Gafencu je imel daljši razgovor z italijanskim poslanikom. Istočasno je sprejel italijanski zunanji minister Ciano rumunskega poslanika v Rimu. Zdi se, da so ti razgovori v zvezi s članko mmoskovske »Kominterne«, ki je včeraj pozvala Rumunijo, naj sklene s Sovjetsko Rusijo pogodbo o medsebojni pomoči po zgledu baltiških držav.
Sabotaža v romunskih
petrolejskih revirjih?
Bukarešta, 7. dec. br. Požari v revirjih rumunskih petrolejskih vrelcev se vedno bolj množe. V pretekli noči je izbruhnil že peti požar v bližini Trgovišta. V nekaj urah je zgorela moderna tovarna parafina, več vagonov parafina in drugih izdelkov. Rumunski listi, ki poročajo o teh požarih, so mnenja, da so bili podtaknjeni.
Papen pri Saradzoglu
Senzacijska ugibanja o nenadnem obisku nemškega veleposlanika pri turškem zunanjem ministru
Carigrad, 7. dec. z. Nemški poslanik Papen je sinoči docela nenadoma prispel v turško narodno skupščino in nujno prosil za takojšen sestanek z zunanjim ministrom Saradzoglom, ki je bil pravkar na seji nekega parlamentarnega odbora. Razgovor je trajal pol ure. O čem sta razpravljala ni znano, vendar pa je v diplomatskih krogih vzbudil ta sestanek veliko senzacijo, tem bolj ker je zunanji minister Saradzoglu takoj nato poročal predsedniku republike. Po tej avdienci je bil objavljen komunike, po katerem je bil docela nenadno odpovedan nameravani obisk predsednika republike v južnih turških krajih, kamor je nameraval odpotovati te dni. Pač pa se je izvedelo, da bo predsednik republike prihodnje dni obiskal Erzerum in vzhodne turške obmejne pokrajine.
Ankara, 7. dec. s. (Associated Press.) Današnje turško časopisje ostro napada Nemčijo. Nekateri časopisi zahtevajo celo odpoklic nemškega poslanika von Pa-pena. Napadi so v zvezi s trditvijo, da je tiskovni odsek nemškega poslaništva v Ankari pred dnevi dostavil novinarjem v turščino preveden Ifckst nekega članka moskovske »Pravde«, ki je napadal Turčijo. Prevod pa baje ni bil točen. Nemški poslanik von Papen je imel sinoči konferenco z zunanjim ministrom Saradzoglom. Ta razgovor je vzbudil v diplomatskih krogih veliko zanimanje ter je dal povoda za mnoga ugibanja.
Carigrad, 7. dec. o. (Exchanges Telegraph). Turška vlada je sklenila, da bo pustila zgraditi v Angliji 11 novih vojnih ladij, za kar je določen kredit 10 milijonov turških funtov (S50 milijonov din).
London, 7. dec. z. V londonskih in pariških diplomatskih krogih skrbno zasledujejo razvoj dogodkov v Jugovzhodni Evropi in Mali Aziji. Po pisanju nemškega tiska sodeč, domnevajo, da gre nemška politika za tem, da bi zapletla Rusijo v vojno z Anglijo in Francijo. Zato daje Moskvi nasvete, naj izzove konflikte tam, ker sta zapadni velesili najbolj občutljivi.
Od tod tudi nenadni napadi nemškega tiska na Turčijo in Rumunijo. Nemčija računa s tem, da bo imela še le tedaj v Rusiji resničnega zaveznika, če se bo Rusija zapletla v vojno z Anglijo in Francijo ter njunimi zavezniki.
Angleške izgube na morju
London, 7. dec. br. Ves današnji tisk se obširno bavi s včerajšnjim Churchllovim govorom o pomorski vojni. »Daily Herald« ugotavlja v svojem uvodniku, da Anglije tudi magnetske mine niso mogle premagati. »Times« naglašajo, da je Anglija doslej na vsakh 100.000 ton izgubila komaj po tisoč ton. Poleg tega pa Anglija še gradi nove ladje za skupnih 280.000 ton. tako da ne znašajo, če se vpoštevajo tudi ladje v gradnji dosedanje angleške izgube niti en odstotek
»Dadly Ezpress« je objavil v zvezi s podmorniško in mnsko vojno naslednji račun: Angleška trgovinska mornarica znaša skupno 21 milijonov ton. Sovražnik bi, če bi nadaljeval v dosedanjem obsegu, rabil celih 5 let in 5 mesecev, da bi uničil angleško trgovinsko brodovje, a še ta le, če bi Angleži ne gradili nobenih ladij več. Izgube angleške vojne mornarice pa so bile v- prvih treh mescih te vojne za polovico manjše od izgub v enakem razdobju zadnje svetovne vojne, čeprav leta 1914 Nemci še niso rabili magnetskih min ter angleških ladij tudi še niso napadali z letali
Tri usmrtitve v Berlinu
Berlin, 7. dec. s. (Reuter). Davi so bile v Berlinu izvršene tri smrtne obsodbe zaradi veleizdaje. Eden izmed usmrčenih je bil obtožen, da je delti letake, naperjene proti narodno-socialističnim voditeljem.
Pariz, 7. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 187. vojno poročilo: Ponoči se Je razvilo precej živahno' izvidniško delovanje na obeh straneh fronte. Istočasno je bilo ojačeno tudi topniško streljanje.
Berlin, 7. dec. AA (DNB). Vrhovno poveljstvo poroča: Na zapadnetn bojišču se je le artilerija nekoliko udejstovala. Naša letala ao izvedla ogledniške polete tudi nad Anglijo in Škotsko. Izvidniška letala so spet letela nad Shetlandskimi otoki Pri letalskem spopadu zahodno od ho-landskega otoka Texel sta tričili skupaj neko nemško In neko angleško letalo. Obe letali sta padli v morje. V večernih arah je pet angleških letal izvedlo posamične polete nad Sehlesvrig-Holsteinom.
London, 7. dec br. Kralj Jurij VI.. ki se še zmerom mudi v Franciji, je danes dopoldne sprejel vojne poročevalce in fotografe, ki so dodeljeni angleški vojski v Franciji. Najprej ga je pozdravil znani francoski novinar in pisatelj Andree Maurois. Kralj mu je prisrčno stisnil roko. Maurois je bil v uniformi francoskega vojaka. Nato se je krali nekaj časa razgovarjal z angleškim pvblicistom Gippsr>m, ki ga že dolgo pozna, potem pa še z drugimi poročevf^ci angleškega, francoskega, kanadskega in ameriškega tiska. Po razgovoru se je odpeljal spet v prve postojanke, ki jih je dobro pregledal.
Kaj pravijo Angleži?
London, 7. dec. s. Reuter. Današnje nemško vojno poročilo priznava, da so ob priliki izvidniškega poleta angleška letala v pretekli noči petkrat letela preko šlezvik-HolŠtajna.
Nemško poročilo tudi pravi, da sta se nad holandfkim otokom Texel zapletli včeraj v borbo angleško in nemško letalo ter obe strmoglavili v morje. V angleškem letalskem ministrstvu izjavljajo, da jim o taki borbi ni ničesar znanega, pač pa so se letala angleške obalne zaščite včeraj zapletla v borbo z dvema nemškima letaloma tipa Dornier. Obe nemški letali sta bili menda poškodovani, ker je izgledalo, da sta bili zelo nesigurni v poletu, ko sta se oddaljevali. Vsled tega mislijo, da sta se morda ti dve nemški letali ponesrečili ob holandski obalL
Bitke nad Severnim
morjem
LOndon, 7. decembra. AA. (Reuter). Po poročilih z merodajnega mesta je prišJo včeraj nad Severnim morjem dvakrat do borbe med britanskimi in nemškimi letali Nemci so pr. tej prflki pripeljali v borbo hitroplane znamke »Dornier«, ki so pa bili med bor^io težko poškodovani. Prvo borbo je zadržalo britansko letalo, ki se je nahajalo na ogledniškem poletu severno od Helgolanda: Cim je pilot zagle-
dal nemškega velikana je takoj sprejel borbo. S spretnim manevriranjem M je Anglež znal osvojiti ugodnejši položaj, medtem ko se je nasprotni posadki sonce bleščalo v oči in a tem ni mogla precizno streljati Končno je nemško letalo začelo zek> nizko leteti To je Anglež izkoristil, pTietel nad nasprotnika in krogle so kar deževale nanj. Po treh brezupnih napadih na britansko letalo je »Dornier« ves prestreljen opustil nadaljno borbo in se vrnil na svoje oporišče. Druga borba se je odigrala približno 200 mMj od obale med angleškim ogledu iškitm letalom in velikim »Domierom«. V tej borbi je Britanec ne samo zbil premočnega sovražnika, temveč ga je prt ure celo preganjal. Nemcu se je končno posrečtio pobegniti vendar pa Je Anglež lahko videl, da je sovražnemu letalu poškodoval rezervoarje za gorivo.
Letalska bitka
pri Firth of Forthu
London, 7. dec. j. (Reuter) Danes zgodaj popoldne je bil Izdan v vseh krajih ob Firth of Forthu protiletalski alarm, ld Je trajal 35 minut. Z morske strani se Je v tem času slišalo močno topovsko streljanje. Očividci pripovedujejo, da so videli v daljavi več letal, ki so se ponovno spuščala skoraj navpično na morje. Sodijo, da Je moralo priti na odprtem morju zunaj Firth of Fortha do letalske bitke.
London, 7. dec. s. (Reuter.) Malo po poldne se je osem nemških letal poskusilo približati Firth of Forthu. Angleška lovska letala so se dvignila ter po kratki borbi nemška letala pregnala, ne da bl ta mogla priti do angleške obale. Izgleda, da je bilo v boju zadeto eno nemško letalo. Bombe niso bile vržene, pač je bil dan v področju Firt of Forth letalski alarm, ki je trajal 35 minut.
London, 7. dec s. (Reuter). Nekai časa pred napadom na Firth of Forth sta danes dve nemški letali poskusili napad na severovzhodno škotsko obalo Angleška letala so se zapletla z njima v borbo ter ju pregnala Eno nemško letalo je bilo menda poškodovano. Ob obali je bil dan letalski alarm, ki je trajal pol ure.
Angleški letalci
nad severno Nemčijo
London, 7. dec. s. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala v pretekli noči izvedla nov uspešen izvidniški polet nad severno Nemčijo.
Nemško uradno poročilo pravi, da so bila angleška letala opažena nad Frizi-škimi otoki ter Šlezvig-Holštajnom. Angleška letala niso metala bomb. Protiletalsko topništvo jih je obstreljevalo.
Nemško poročilo tudi trdi. da so angleška letala priletela preko danskega ozemlja. To trditev tako v Londonu kakor tudi v Kodanj u uradno zanikajo.
Katastrofa holandskega tovornega parnika
Na potu v Indijo ga je včeraj dopoldne v Rokavskem prelivu potopila nemška podmornica — 45 ljudi pogrešajo
Amsterdam, 7. dec. j. (Havas). Na poti lz Antwerpna v holandsko Indijo je bil danes v Rokavskem prelivu torpecTran od nemške podmornice holandski tovorni parnik »Tajandoen« (8169 ton). Parnik je imel poleg raznega tovora na krovu tudi mnogo potnikov, tako da je bilo na ladji v celoti 77 ljudi. Med potniki je bilo mnogo žena in otrok, ki so se vračali k svojcem, ki žive kot kolonisti v holands.-d Indiji Takoj po tarpediranju je na krovu izbruhnil požar, tako da je nastala med potniki nepopisna panika. Več ljudi je po-kakalo v morje in so v redu lahko spustili s potapljajoče se ladje samo dva rešilna čolna. Enega teh čolnov je kmalu po katastrofi našel belgijski parnik »Louis Schelt«, ki je takoj nato s svojo radijsko postajo poklical vse ladje v Rokavskem prelivu na kraj, kjer se je nesreča pripetila, da pomagajo iskati ponesrečence parnika »Tajandoen«.
Vest o torpediranju holandske tovorne ladje se je razširila v Amsterdamu in drugih holandskih mestih danes že v dopoldanskih urah in je vzbudila v holandski javnosti silen vt's. Opoldanske Izdaje listov obsežno poročajo o katastrofi ter poudarjajo, da je to že drugi primer, da je bila torpedirana nevtralna holandska ladja na poti iz nevtralnega pristanišča v drugo nevtralno pristanišče, čeprav na krovu ni imela ničesar, kar je v nasprotju z naredbami o tihotapskem blagu.
Ni še dolgo tega ko je nemška podmornica torpediralp holandsko petrolejsko ladjo »Sliedrecht«, pri čemer je izgubilo življenje 26 ljudi. Koliko ljudi je zahtevalo torpediranje »Tajandoena«, še ni ugotovljeno, vendar se je bati, da bo to pot število žrtev še dosti večja.
Paroplovna družba Societed Neederland, ki Je bila lastn'ca ladje, je vest o tarpediranju z vsemi podrobnimi detajli takoj sporočila holandski vladi ter prosila za n-tervenctjo v Bor1 mu
London, 7. dec s. (Reuter). Na potopljenem parniku »Tajandoen« je b!lo 63 mož oosadke in 14 potn;kov med niimi več otrok. Rešenih je 6 potnikov bi 26 Mano;' posadke, druge pogrešajo. Ladja tre-notno še gor:.
Potopljen grški parnik
LOndon, 7. dec. s. (Reuter). V bližini vzhodne anerleške obale je bil včeraj potopljen grški parnik »Paralos« (4000 ton). Eksplozija je parnik nenadoma raztrgala na dvoje. Ni Se ugotovljeno, če je zadel na mino ali pa je bil torpedlran. štirje člani ! posadke so bli ubiti, ostalih 22 je rešenih. Ladja »Paralos« je bila naložila svoj tovor v Anversu ln je bila namenjena v Pl-. rej. Kmalu po sončnem vzhodu se je ladja i na letpem po hudi eksploziji razklala. Ker
je dimnik padel na palubo in so jamborji treščili na ladjo, je mnogo mornarjev ranjen h.
Pogrešajo tucfi angleški parnik »Hunt-man« (8200 ton) iz Liverpoola. Na krovu je imel okoli 100 članov posadke, od tega 60 Indijcev ter 10 potnikov. O parniku ni nobenih vesti.
Grški mornarji nočejo voziti v vojnih predelih
Gibraltar, 7. dec. br. Na treh grških parnikih, Ki so se ustavili v tukajšnji taki se je včeraj uprlo 150 mornarjev, ki pod nobenim pogojem niso hoteli nadaljevati plovbe proti Angliji. Davi so mornarji odpotovali nazaj v Grčijo. Za enkrat še ni znano, kaj bodo z ladjami brez posadk ukrenili.
Se ena angleška ladja potopljena
London, 7. dec. s. (Reuter). Zvečer je bil objavljen naslednji komunike: Tajnik admiralitete z obžalovanjem javlja, da je bila ribiška ladja kraljeve mornarice »Wa-shington« C209 ton) včeraj v Severnem morju od mine potopljena, pri čemer je izgubilo življenje osem ljudi
Japonska proti poostreni blokadi
Tokio, 7. dec. (DNB) Kakor je izjavil zastopnik japonske admiralitete, japonska vlada ni spremenila svojega stališča, po katerem angleška zapora nemškega izvoza predstavlja enostransko kršitev mednarodne a prava. Nekemu tujemu novinarju je zastopnik japonske admiralitete dejal, da se japonska vlada, ki je pri angleški vladi vložila protest proti poostritvi zapore, nadeja, da bodo v Londonu tej japonski pritožbi posvetili potrebno pozornost. Pisanje časopisov, po katerem bo japonska vlada v primeru, da Velika Britanija zavrne japonsko pritožbo, izdala končne ukrepe, je zastopnik japonske admiralitete označil kot odmev japonskega javnega mnenja. Podrobnih izjav o tem vprašanju ni hotel dati. Zapora nemškega izvoza — je dejal dalje — pomeni za nevtralne države tako veliko škodo, da te države ne morejo soglašati z njo. Kolčno je dejal, da je po vesteh iz Washing1ona tudi ameriška vlada sprejela sklep, da se v Londonu pritoži zaradi poostritve zapore.
češki politik umrl
Pariz, 7. dec. AA. (Havas) Po poročilih iz Prage je tamkaj umrl blvU minister Emil Franke. Bil Je svojčas prometni minister, leta 1937. pa prosvetni minister.
Umor nemškega diplomata v Ameriki
New York, 7. dec. AA. Včeraj so našli na njegovem stanovanju v Brooklynu mrtvega tajnika nemškega generalnega konzulata Walterja Engelberga z razbito lobanjo. Nered v sobi je kazal, da se je izvršb v njej ogorčen boj. Orožja, s katerim je morilec izvršil svoje dejanje, po vsej priliki z železno palico, še niso našli Na policiji izjavljajo, da ne gre za zločinsko tatvino, ker ni zmanjkalo nobene vrednote.
Policija je prijela 7 ljudi vendar pa se ji še ni posrečilo ugotoviti, kdo je izvršil umor. Zaplenili so mnogo pisem in važnih listin, ki so pripadale žrtvi zločina. Poudariti je treba, da so hišo, kjer je stanoval Engelberg, stražili policijski agenti. V Chi-cagu je bil Engelberg znan kot tajni agent nemške zveze v tujini.
New York, 7. dec. AA. (Reuter). Kakor je bilo ponoči objavljeno, da so v neki hiši v Brooklynu našli truplo moškega, o katerem so najprej mislili, da je tajnik nemškega generalnega konzulata Engelberga kakor pa poroča jutranji »Newyork Daily News«, so oblasti ugotovile, da pri tem ne gre za tajnika nemškega generalnega konzulata Engelberga. Policiji se še ni posrečilo niti približno ugotoviti okolnosti, zaradi katerih je bil ubit ta neznanec
Finci o sovjetskih vojakih
Rim, 7. decembra. AA (Štefani). DanaS-nji »Corriere della Sera« objavlja zelo zanimivo poročilo svojega posebnega vojnega dopisnika s Finske. Dopisnik pohvalno piše o ženskih prostovoljskih enotah, ki se bor v prvih boinih vrstah. Nato govori o finskem vrhovnem poveljstvu in o svojih razgovorih z nekaterimi generalštabnimi oficirji ki služijo pri vrhovnem poveljstvu. Ti oficirji z največjo pohvalo govore o generalu Mereskovu, glavnem poveljniku sovjetskih čet, ki operirajo v Kareliji. Kot nepristranski nasprotniki, je rekel dopisniku pri tej priliki nek ugledni višji oficir, moramo reči, da generalu Mereskovu glede današnjih operacij v Kareliji nismo mogli oporekati v nobeni stvari ali pa mu očitati kakšno taktično napako Nasnrotno dajejo poveljniki posameznih podrejenih mu p vtis, da niso kos svoji nalogi. S tem je treba pojasniti težke izgube, ki so jih rdeči pretrpeli že v začetku svoje ofenzive.
»In kaj mislite o samih rdečih vojakih?« je vprašal dopisnik. »Kot čete — je odgovoril finski oficir — so rdeči vojaki dobri in vztrajni v defenzivi. Lahko se pa reče, da kažejo v napadu precejšnjo resig-nacijo in sicer v večji meri. kakor pa dejansko hrabrost, ter so zato pri svojem napredovanju zelo počasni. Očividno je. da ta vojna ne more navdušiti vojakov. Nikjer med to borbo nismo mogli opaziti primerov kake volje za pobudo pri nižjih starešinah sovražnika.
Prenos poslov na banovino Hrvatsko
Beograd, 7. dec. a. Danes sta bili izdani uredbi o prenosu poslov iz resora kmetijskega ministrstva in ministrstva za socialno politiko na banovino Hrvatsko. Obe uredbi vsebujeta podrobne določbe, kateri posli preidejo na banovino in katere posle splošnega značaja bosta še nadalje opravljali obe ministrstvi. Banovina Hrvatska prevzame tudi razne dosedanje državne ustanove s področja teh dveh ministrstev, v kolikor se nahajajo na njenem ozemlju in nimajo splošnega vsedržavnega značaja.
Pomanjkanje soli v Subotici
Subotica, 7. dec. o. Po vsej Subotici je nastalo veliko ogorčenje, ker je zmanjkalo soli. Nekateri špekulanti so aamreč razširili glasove, da bo sol podražena. Zato so vsi začeli nakupovati sol v večjih množinah in je včeraj v Subotici skoro ni bilo več mogoče dobiti. Medtem je bila vest o podražitvi sodi uradno z vso odločnostjo demantirana.
Pristojnost Državnega sveta za Hrvatsko
Beograd, 7. dec. p. »Službene novinec objavljajo uredbo ministrskega sveta o pristojnosti reševanja upravnih sporov na področju banovine Hrvatske. Po tej uredbi je upravno sodišče v Zagrebu pristojno za obravnavanje upravnih sporov, ki so nastali zaradi odredb državnih upravnih oblastev v banovini Hrvatski. Proti odločitvam upravnega sodišča v Zagrebu so možne pritožbe na državni svet v Beogradu, če-gar sklepi so obvezni za upravno sodišče v Zagrebu ln upravne oblasti v banovini Hrvatski
Zagrebška mestna podjetja ne bodo zvišala plač
Zagreb, 7. dec. o. Dopoldne je bila seja zastopnikov mestnih gospodarskih podjetij, na kateri so razpravjali o prošnji mestnih delavcev za povišanje plač. Ugotovili so, da bi znašali izdatki za povišanje plače pri vseh mestnih gospodarskih podjetjih 6,736.900 dinarjev, kakor tudi da se glede na to prošnji delavcem do l. decembra leta 1939. ne more ugoditi. Nasprotno je bilo sklenjeno, da se vsem mestnim delavcem izplačajo božičnice in sicer oženjenim po 200 dinarjev, neože-n j enim pa po 150 din.
Premestitve v davčni službi
BeOgmd, 7. decembra. AA. Premeščeni so: za davčnega inšpektorja v 6. skupini na davčno upravo v Šmarju pri Jelšab Ludvik Av&č, dozdaj v Ptuju; za davčnega inšpektorja 6. skupne na davčno upravo v Ormožu Janko Roža j. dozdaj v Brežicah; za višjega davčnega nadzornika 6. skupine na davčno upravo v Ljubljano (Ljubljana-mesto) Rudolf Zrimšek dozdaj v Ormožu in za višjega davčnega nadzornika 6. skupine na davčno upravo v Ptuj Rudolf Podkrajšek, doedaj v Šmarju pil Jelšah.
Vremenska napoved
Zemanska vremenska napoved ca danes; Nekoliko mrzleje, delno oblačno v južnih krajih ln v gorskih predelih. Na južni polovici države 'in po hribih utegne deževati Megla v dolžnih in kotlinah.
Maši
i n ljudje
10 letnica železničarske jubilejne knjižnice
Velik pomen te ustanove za širjenje prosvete
Novo mesto, 7. decembra Bilo je pred 20 leti, ko je vneti organizator dolenjskih železničarjev, šef prometne službe g. Alojzij Potočn k dal prvo iniciativo za ustanovitev samostojne železničarske knjižnice. Po njegovem zamisleku naj bi knjižnica razpošiljala svoje knjige po vseh dolenjskih progah tja do zadnje čuvajnce. Poleg tega pa naj bi imel do nje dostop vsakdo, ki bi pristopil k ustanovi kot član. Mož je na tej svoji lepi zamisli delal celih devet let. Plod tega njegovega dela se je javno pokazal šele leta 1929. po predhodnem pozivu, ki ga je Potočnik razposlal vsem dolenjskim železničarjem in ki je imel tote vsebino:
Zdajšnji predsednik knjižnice g. Kavšek Alojzij
»železničarjem ki njih prijateljem! 1. decembra 1918 . . . Upravičeno bi bali ogorčeni, ako bi vam. slovenski železni-čarji, ld stojite v veliki vrsti pionirjev kulture ln borcev za svobodo ln napredek skušal pojasnjevati zgodovinski dogodek tega dne. Ni nam postlano z rožicami . . . Verujemo pa ln naša vera je neomajna da je to, kar se je ustvarilo s tolikimi žrtvami, nerazdružljivo ln neporušljivo. Naš dom! Ob desetletnici zgodovinskega 1. decembra L 1918. bi pač bila naša dolžnost, da damo tej naši veri viden izraz. Ustanovimo st ob tej slovesni priliki lastno železni čarsko knjižnico! Centrala ali matična knjižnica naj bi bila v Novem mestu. Od tod naj bd se osnajvljale podružnice ali potovalne knjižnice. Vse brez ozira na strankarsko pripadnost. Povsod se najdejo knj ge, založene, pozabljene, ki bi drugim mogle biti v prid. Pošljite vse, kar morete pogrešati, za zdaj na spodnji naslov, da se bo moglo že ob desetletnici raz-
glasiti, da je knjižnica dolenjskih železni čarjev zagotovljena. O organizaciji knjižnice pa se bo razpravljalo na posebnem sestanku. Novo mesto,, dne 20. novembra 1928. Alojzij Potočnik, šef prometne službe.«
Med našimi železn čarji je ta Potočnikov poziv zbudil velik odmev. Kmalu zatem se je osnoval pripravljalni odbor, ki so ga poleg Potočnika sestavljali inž. Ur-bas, pokojni šef novomeške postaje Rozman, šef kurilnice Pregelj, vlakovodj. La-panja in Plevnik. Sledilo je nabiranje knjig in tudi denarnih podpor tn 20. novembra L 1929 je bil ustanovni Občni zbor knj žnice. Ob ustanovitvi je ta mlada kulturna ustanova štela že 156 rednih in izrednih članov. Na občnem zboru so zborovale! izvolili za predsednika* knjižnice požrtvovalnega g. Alojzija Potočnika
Začetek je bil skromen. V društvenem lokalu na Ljubljanski cesti je bila samo ena omara s sto knjigami. Glavna skrb odbora je torej bila, da knjižnico pomnoži. Zato je priredil več tombol, ki so prinesle društvu preoej čistega dobička. Ves ta denar se je porabil za nabavo knjig.
Društvo Je prirejalo tudi literarne in prosvetne večere, na katerih so predavali zlasti prerano umrli profesor Jože Kovač ta književnik Zoreč, Vaštetova in Jerajeva
Uspeh marljivega odborovega dela je bil. da je že ob koncu prvega poslovnega leta, imela knjižnica skoro 1.500 knjig, premoženje pa je znašalo 40.000 din. Od leta 1929 do letošnje desetletnice ae je pomnožilo društveno premoženje na okoli 78.000 din. Iz ene knjižne omare je nastalo v knjižničnih prostorih, ki so zdaj že pretesni, osem društvenih omar z nad 3.000 knjigami, izmed katerih je 2000 slovenskih, 1000 nemških in nekaj sto srbohrvatskih. Danes upravlja knjižnico odbor, ki mu stoji na čelu g. Kavšek Alojzij, šef prometne službe v pokoju. Podpredsednik je šef postaje v Novem mestu g. Majer Franc, tajnik kontrolor g. Božič Jože in delavni knjžničar in blagajnik oficijal progovne sekcije g. Vovk France. V odboru je še sprevodnik g. Hribar Jože, v nadzornem odboru pa prometnik g. Adam Ciril in železniški uradnik Stanko Berne.
Žeflezničarska jubilejna javna knjižnica je danes pomembna, kulturna in prosvetna ustanova na Dolenjskem. Knjižnico obiskujejo meščanstvo, železničarji ln dijaštvo. Na svoje delovanje je knjižnica ob svoji de-setletnci lahko ponosna saj je ena Izmed najpomembnejših tovrstnh ustanov pri nas. Knjige ln revije se zdaj nabavljajo zgolj lz rednih dohodkov, to je iz izposoje-valnine, ker sedanji hudi časi skoro onemogočajo prireditve, k: bi bile vir večjih do hodkov. Železni čarska jubilejna javna knjižnica v Novem mestu, ki opravlja važno nalogo, širjenja prosvete med našimi železničarji in ostalim narodom pač zasluži pozornost in podporo vse javnosti.
D^hrovoljci in Preporodovci pri skupnem
delu
Krasno uspela slavnostna akademija v Kazini
Ljubljana 7. decembra
Na večer pred praznikom zedinjenja sta
priredili sreska organizacija vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije in Starešinska organizacija »Preporoda« skupno slavnostno akademijo v veliki dvorani Kazine. Dobrovoljci in Preporodovci so tokrat prvič nastopili skupno, da pred vso našo javnostjo izpričajo pravo tovariško povezanost, ki jih druži od vseh začetkov njihovega delovanja. Družijo jih pa še prav posebej isti svetli vzori njihovih najboljših pripadnikov, ki so ob začetku svetovne vihre bili med prvimi v vrstah borcev za zlato svobodo, se junaško borili in žrtvovali tudi svoja življenja. V novih majavih dneh pred neznano bodočnostjo so sedaj s skupnim nastopom izpričali svojo pripravljenost, varovati težko priborjeno dediščino dobrovoljcev in Preporodovcev enako neustrašeno.
Slavnostna akad. v Kazini je že po svojem sporedu pomenila posebnost v vrsti sličnih prireditev. Vse točke sporeda so bile izključno slovanske in so se kakor pisan šopek, nabran na vseh slovanskih vrtovih, simbolično vezale v lepo celoto, ki je tudi po zrelosti prednašanja bila učinkovita zaključena. — Akademije se je udeležilo lepo število domoljubne javnosti, predstavniki številnih kulturnih in akademskih organizacij z onimi naše hrabre vojske. Prireditev je bila v vsakem pogledu na dostojni, zelo zreli višini. — Predigro. Jenkovo »Kosovo« je odigral vojaški orkester dravske divizije, kj ga vodi g. podpolkovnik Herzog z umetniškim razumevanjem. — Vojni dobrovoljec dr Stanko Lapajne je z živo m kleno besedo obudil trpek spomin na trpljenje in žrtve dobrovoljcev, ki so se borili in padali v Dobrudži >n na solunskih tleh ki so ginili v brezkončni Sibiriji rn umirali po avstrijskih ječah. Se živi doHrovoljci verujejo v novi mladi rod. da bo tudi on pravilno razumel pomen svo-bole in se *-avnal po svetlih vzorih. — Koncertni del sporeda sc izpolnili ga prof. Va-ljalo-Osterčeva, ki je odigrala na klavirju Cbopinova »Dva preludija«, mladi tenorist
V	vinogradu
nad Slov. Bistrico
Pozna jesen je, ie prazne so brajde, v vetru klopotec se sam s sabo krega; v golo vejevje več sonce ne najde, krakanje vrane se v polje razlega.
V	gosto meglo se oko nam ozira, srca nam zima ledena ne greje; viničar duri za sabo zapira,
da se ob čaši veselo nasmeje.
Letina dobra in vinčece rdeče, kaj nam mar zima, ki lega med griče; v srcih nam mladih rodi se od sreče pesem, ki v vinski hram radostno kliče/
Lidija Gri/ec.
g Lojze GostiSa s pesmijo iz Smetanovega »Daliborja« in arijo Lenskega iz Caj-kovskega opere »Evgen ij Onjegin«. teT ga prof. Majda Dugan-Lovšetova ki je tudi tokrat užgala s svojim srebrnim glasom in navdušila s Krekovo »Sestra ziba bratca« in Odakovo »Mediimursko«. Umetnike je spremljal pri klavirju g. prof. Ravnik; vsi so prejeli lepe šopke cvetja. V drugem delu sporeda je bila deležna sploene pozornosti in odobravanja mlada solistka na violini gdč. Jelka Staničeva, ki je posebno Wie navskega »Kniawiak« morala ponoviti Ba ritonist g Mirko Premelč je zelo občuteno zapel Balatkovo »Bosansko«; le žal da je zaradi tehničnih ovir izostala Jenkova »Kam«. — Vojaški orkester je poleg za ključne državne himne izvajal še samostojno znano Muhvičevo krfsko elegijo s ko lom »Tamo daleko. ..« Ta se je vseh glo boko dojmila — Posebne pozornosti ie bil deležen govor predsednika Stareš. org Pre poroda g. Borisa Kocijančiča, ki je v zelo tehtno zajeti besedi opozori! na dve važni obletnici »Preporoda«; na smrt junaka — kladivarja Avgusta Jenka in na ljubljanski veleizdajniški proces proti slovenskim omladincem. Z izbranimi besedam; je orisal junake, ki so izšli iz preporodovskih vrst in ki morajo ostati za vzor vsemu na-
šemu narodu, posebej mladim. V imenu Preporodovcev se je pridružv izpovedi dobrovoljcev, da bodo oboji šli za zapovea-jo, ki je napisana na zastavah naših polkov »Za kralja in domovino!«	M.
S pesmijo na mejo
V piosiavo 1. decembra je akademska podružnica CMD priredila koncertno turnejo po nekaterih krajih naše lepe Mežiške doline z namenom, Obiskati .našo severno mejo in nuditi ravno na državni praznik našemu ljudstvu lep koncertni program, ki naj bi podčrtal povezanost naše mladine z našim življesm oo meji. Program je obsegal pevske točke akademskega kvinteta in solistov, klavirske in violinske šolo točke, nastop klavirskega tria in -ec-tacija — poleg državne himne n uvodne besede.
Prvi tak večer se je vršil 30. novembra v narodni šoli v Libeličah ob polni dvorani ter so prireditelji želi mnogo odobravanja, posebej še z ozirom na to, da je bil tu poleti delovni tabor podružnice. Zahva>-la, da je prireditev uspela v vseh ozirih, gre predvsem šolskemu upravitelju g. Ivanu Močniku ln njegovi gospe, ki je bila odlična gostiteljica. Drugi nastop je bil v Dravogradu 1. decembra po svečani službi božji v nabito polni šolski dvorani ln ob udeležbi vseh aficielnlh predstavnikov. Uvodno besedo je spregovoril predsednik podružnice CMD v Dravogradu dr. Erat, ki je tudi sicer predvsem v zvezi z g. šolskim upraviteljem pripomogel k orezhib-na organizaciji in odličnemu sprejeimu akademikov. Njemu je odgovoril vodja skupine akademikov in poudaril voljo naše mladine, nuditi ravno na državni praznik bratom in sestram ob meji lep gjasbeni užitek kot dokaz povezanosti akademikov z našim obmejnim prebivalstvom. Istega dne zvečer je sledil nastop v kinodvoram v Prevaljah. Predvajan je bil z najlepšim uspehom isti program. Obžalujemo samo, da je govornik svoj morda dobro mišljeni govor prinesel tako nespretno, da je izzvenel za omenjeno proslavo popolnoma neprimerno, tako da je bil prisiljen vodja turneje v zaključnem ■ govoru podati pravilne Idejne smernice in podčrtati pomen te prireditve v okviru državnega praznika
Lepa zamisel, ki je žela odobravanje pri vseh obmejnih rojakih ne bo ostala osamljena ln se bo ob prvi ugodni priliki v lepšem in večjem Obsegu ponovila
Sv. Miklavž v otroških zavetiščih
Ljubljana 7. decembra
Trije avtomobili čakajo pred veliko hišo na Krekovem trgu. Ura je štirinajst.
Iz hiše stopajo sv. Miklavž in njegovi spremljevalci. Trenotek nato drče avtomobili proti Florijanski ulici. V mestnih zavetiščih otroci nestrpno čakajo Miklavž jim bo prinesel darove. To jim že dolgo obljubljajo...
Nebeščani hite po lesenih stopnicah ve like. mračne hiše. Upraviteljica jim odpira vrata. Miklavž in angela vstopajo dostojanstveno, parklja rohnita. V malem dnevnem zavetišču nastaja vrišč. Večji se smejejo, manjši jokajo. Drobna, v pono-šene jopice in suknjiče oblečena telesca drhte.
Miklavž odpira veliko rdečo knjigo Potem z razločnim, jasnim in strogim glasom čita: »Malo pridnih otrok je v zavetišču Prihajate umazani, nesnažni... pokvarjeni ste, nemirni, leni.. . Anica laže ...«
»In v sveti raj pripelji nas . ..« dekla-nilra droben, trepetajoč glasek, široko odprte otroške oči z nerazumevanjem zro proti svetemu Miklavžu. Parklja rožljata z verigami. Polovica otrok joče ...
Avtomobili drče proti šiški. Zaustavljajo se pred Sokolskim domom. Sestra odpira sveže prepleskana vrata majhnega zavetišča. Krik. Otroški obrazi blede, prestrašeni se stiskajo drug k drugemu, lezejo pod klopi. Glasno, pretresljivo jočejo Sveti Miklavž, ki je bil pravočasno poučen o vsakem grehu ln o vsakem malem grešniku, čita: »TI zabavljaš čez hrano, celo kruh zametu ješ! ... Ti pa hodiš umazan, a ne veš. da je tvoj patron sveti Alojzij! ... Ti si najslabši učenec prvega razreda, a največji lump . . Ti ne veš čitati, si lena, najslabša.. «
Med naštevanjem grehov, jokom in prestrašenim vpitjem nosijo v sobo košare z darovi. Med njimi so tudi šibe... Vzdušje postaja težko, mučno.
Ta m praznik, ki ao ga pričakovali tako nestrpno, tako dolgo že. Ko je Miklavž te zdavnaj odšel, v prestrašenih očeh ie zmerom trepetajo solze.
*
Tako gre od zavetišča do zavetišča: V Zgornjo Šiško, Bežigrad, cukrarno, Moste. Povsod: lažnivci, lenuhi, premalo pazijo na red in snago, k maši ne nosijo mašnlh knjig, šepetajo, ne rabijo pravilno jedilnega pribora...
Tako je včeraj popoldne opravilo ml-klavževanje 400 ljubljanskih otrok sedmih mestnih zavetiščih.
Osuševanje močvirnatih travnikov
Straža pri Novem mestu. 5. dec Med DoL Stražo in Prečno in vmesnimi vasmi na levem bregu reke Krke so obširni travniki, ki so zaradi nizke lege precej močvirni. Krma na močvirnatem svetu ni prvovrstna, niti v suhih letih. Da
bi se travniki Izboljšali ln dajali več dobre krme, ao pričeli v zadnjem času na Mi travnikih osuševalna dela. Kopljejo globoke Jarke, ki naj bi odvajali vodo z močvirnega sveta v bližnjo Krko.
Močvirnatih travnikov je po naši domovini več kakor preveč. Vendar bi ae dalo mnogo takih travnikov, ki dajejo la slabo kislo krmo, osušiti, če bi naši kmečki gospodarji posvečali več pozornosti osuševanju močvirnatih taL Tako delo sa gotovo povsod izplača.
Po močvirnatih travnikih je videti sem in tja Jarke, ki so polni vode, vendar so travniki še vedno preveč močvirni. Vzrok je seveda v tem, ker so jarki preplitvi in ne morejo odvajati vse vode Da se travniki dobro osuše. je potrebno na travnikih glavnih velikih in primerno globokih jarkov, ki zbirajo vodo od stranskih, tudi primerno globokih. Tako se zniža vlažna plast zemlja
Tako bodo tudi dela, ki so jih pričeli na zgoraj omenjenih travnikih, osušila premočvirni svet in izbolzšala pridelek krme.
Nova razkritja o umoru Hribernikovih
V postelji enega izmed aretiranih so našli stilet
Škofja Loka, 7. decembra
Dvojni umor Hribernikovih je prej ko slej predmet zanimanja naše javnosti. Toli-. ko večjo pozornost je zato vzbudila novica, da so prišla oblastva na sled novim razkritjem. ki utegnejo naposled vendarle pojasniti zverinski umor Predvsem je pohvalno, da gredo preiskovalnim organom na roke tudn hribovci sami. Kakor smo že poročali, sta bila pred kratkim aretirana dva osumljenca, prvi posestnik in drugi delavec. 0 posestniku vedo povedati marsikaj. Tako se je 9. novembra letos vrnil osumljeni posestnik iz Ljubljane prav dobro razpoložen. Pravil je tedaj da se nikogar ne boji. Pripomnil je tudi da je pripravljen prinest' v dveh urah lamnikove (kakor se pravi po domače HribernikovinO zobe. »Z« denar se vse naredi,« je menil gospodar Pozneje je osumljenec Se izjavil, da prinese Jamnikove zobe za 5000 din.
Precej čudno je bilo obnašanje omenjenega posestnika tudi tedaj ko je gore! njegov skedenj Gasilci so videli, da ie snemal prizadeti posestnik jermenje pri motorju, ko je skedenj na nasprotnem koncu že gorel. Pozneje pri preiskavi p« jc trdil posestnik da je začelo goret' pri motorju §e bolj sumljivo ie. da ie bil skedenj za časa požara skoro prazen Posestnik je bil spravil vozove h kozolcu, razno orodje, stiskalni-
ce za sadje in sadni mlin pa k čebelnjaka. Ce še pomislimo, da sta se posestnik in njegova žena tedaj, ko je gorelo, smejala, si bomo o požaru precej na jasnem. Tako vsaj menijo gorci Značilna je nadalje okornost, da je brat aretiranega posestnika prav v času, ko sta bila umorjena Janez Hriber-nik in njegova žeaa, izjavil enemu izmed svojih znancev na Mestnem trgu v Škof ji Loki da se je bratu gotovo kaj naredilo, ker je tako prepaden.
Predvsem pe prinaša važen preokret ▼ preiskavi okolnost, da so našli orožniki v postelji delavca, ki je bil aretiran, — stilet, izbrušen na obe strani, v stanovanju samem pa dva noža z ostrimi konicami. Ni izključeno, da bodo ta rezila imela še važno vlogo pri ugotavljanju morilcev. Ljudje vedo o delavcu povedati, da je nosil običajno noža in stilet s seboj To je eden izmed tamošnjih posestnikov videl na svoje oči. Ko je namreč prišel delavec k njemu, ao mu stilet in oba noža padli pred hišo na tla Zdaj so našli stilet, ki je o njem aretirani trdil, da ga zadnji 2 leti sploh ni imel več, v njegovi postelji. O delavcu se tudi ve, da je bil zelo razburjen tedaj, ko je pred 3cofjelo^cim sodiščnun poslopjem zagledal orožnike, vodeče tudi omenjenega posestnika
V Ot ffrade novo postajno poslopje
Zgraditi bo treba tudi nov most čez Savo
Ljubno na Gorenjskem 7. dec.
Vas Otoče stoji na važnem prometnem mestu ob zložnem prehodu dobravskega površja v savske terase Ko je leta 1870 stekla železnica Ljubljana—Kranj—Jesenice. se je pomen te ob savske vasice dvignil. kajti dobila je svojo postajico in s tem postala važna gravitacijska točka za >sebni promet bližnje in daljne okolice, predvsem Ljubna. Brezij Mošenj. Globokega. Mišač. Dobrave Kamne gorice in Krope Ker pa je promet stalno naraščal zaradi bolj in bolj razvijajočega se tujskega prometa .in zaradi številnih romanj na Brezje je postajica po vojni postala premajhna Za Otoče sta se hkratu poja ili dve neodložljivi vprašanji, namreč zgradba novega postajnega poslopja in mostu čez Savo. kajti sedanj: most je lesen in že zdavnaj več ne ustreza, poleg tega pa je še vezan na srednjeveški način vzdrževanja s pobiranjem mostnne.
Akciji za večjo postajo in za most sta se pojavili istočasno, in pred nekaj leti je kazalo, da smo bili tik pred gradnjo obeh. Toda načrti so bil: preobsežni in vezani na prevelike izdatke, zato je zadeva ostala na mrtvi točki Krajevne potrebe pa so terjale svoje in medtem se je pojavila nova zamisel. Nekdo se je zavzel za stari, po datumu še izpred vojne izvirajoči načrt. ki določa postajo v Globokem. Zadeva je bila zelo mikavna in so se zanjo mnogi interesirali. ker bi taka rešitev zelo ustregla vsem krajem razen Ljubnu in ker bi bila z materialne strani tudi lahko izvedljiva. Le eno hibo je imela, in ta je tehnične narave: železniška uprava se namreč ni mogla zanjo ogreti in zato je propadla. Večina je že mislla, da bodo naši kraji morali še dol20 biti zadovoljni z dosedanjo postajo Toda Tujskopromet-no društvo v Otočah ni mirovalo. Pridružilo se mu je tudi Tujskoprometno društvo na Brezjah in obe sta po večletnem neumornem delu naposled našli potrebno razumevanje za naše krajevne potrebe in
letošnjo jesen se je začelo graditi novo postajno poslopje, ki je že pod streho, seveda še v sirovem stanju.
Zgradba je lična in bo ustrezala lokalnim potrebam in sezonskemu tuj kemu prometu, toda prostori za službujoče osebje so premajhni in pretesni, saj so le malo večji kakor v sedanjem zasilnem poslopju. Morda bi se dalo še kaj spremeniti, kajti gledati je treba tudi na uslužbence. Železničarji imajo že tako dovolj naporno in odgovorno službo.
Postaja v Otočah bo torej kmalu zgrajena in prihodnje leto že izročena prometu. Ostane še vprašanje mostu Trenutno ga vzdržuje občina Brezje, odnosno njen odsek za most, ki ima svoje dohodke kakor že rečeno v mostnini. Tak način vzdrževanja ni času primeren, zato je nujno, da se odpravi Ob velikih romanjih moraš pred mostom dolgo čakati, preden moreš na most, kajti mostninarji ne izpuste nikogar preko Save, ako ne plača mostnine. Poleti je pred mostom kakor na kakšnem živinskem sejmu, kjer dajejo mešetarji duška svojim govorilnim organom. Včasih se dogodi, da pride med kakšno skupino, ki je obiskala Brezje, in med pobiralci mostnine do pravcatih sporov. Pripetilo se je celo, da je bil mostninar dejansko napaden in je moral zbežati. Večkrat morajo delati red ob mostu orožniki Take okoliščine gotovo ne mečejo lepe luči na razne posetnike Brezij, saj so izraz pravega vandalizma. vendar so živ dokaz, da je treba mostnino ukiniti, kajti nezadovoljni smo vsi, domačini in tujci. Razlika je le v tem, da nekateri molče, drugi pa dajejo izraza svoji nevolji bodisi na lep bodisi na brutalen način, kakršen je pač človek. Sicer pa tudi sedanji leseni most sam ne ustreza krajevnim potrebam Ko bo postaja dograjena, bo treba obrniti pozornost v to smer, sicer se nekega dne lahko primeri, da ne bomo imeli več prehoda preko Save, kajti nič čudnega ne bo, če se trhli most podre.
Podlistek iz sodne dvorane
Kaj je slajšega ko prepovedan sad
V kupeju enega izmed lokalnih vlakov ki so v jesenskem deževju puhali proti beli Ljubljani, sta sedeli dve mladi gospo dični in priletna suhljata ženska, ki je na kolenih ujčkala dojenčka Ženske, pravijo, so zgovorne Ta trojica v smrd'j;vem kupeju branih ni ovrgla tega pregovora Čebljale so in pomenek ie tekel skorai bo'j gladko kakor vlak M nila je slaba ura in vse tri so že vedele, kako in kaj je z drugo, posebno kar se težav tiče
Suhljati, priletni ženski je bilo na primer ob dojenčku, ki ga je ujčkala na kodnih in ob pogledih na težke kap-je dežja, ki so polzele po zamazanem oknu kupeja, najbolj pereče vprašanje, kako bo svoiega dojenčka spravila domov, ne da bi se ji do kože premočil, dobil pljučnico in ji umrL
Gospodičnama, o katerih moramo povedati, da sta bili prijateljici in celo nekakšni tovarišici, pa se je ob pogledih na težke kovčege, ki so ležali na polici nad njimi, razvezal jezik prav žensko zaupljivo. Svoji sopotnici sta natarnali — joj meni! — da tovor ne le da je težak, ampak tudi tak, da bo dišal tistemu ljubljanskemu »iblajtarju«, ki kot Cerberus preži na uboge potnike pri izhodu s kolodvora In če bo zagledal nje težko otovorjene, se bo gotovo zanimal za vsebino. Pa si bo pogledal tudi tisto nedolžno aktovko, v kateri je žgana pijača. Res, res, saj sta steklenici zaviti lepo eno v nočno srajco in druga v pidžamo, da ne bi delali neza-
želnega šundra Toda Tisti ze^ni možje pri izhodu so tako grdo zvedavi! Ali bi razumeli težavo dveh študentk? Saj je kdaj pa kdaj treba povabiti tovarišice na pomenek! Spodobi se jim tudi postre-či! In kaj je lažjega in cenejšega kakor pri odhodu s počitnic suniti v domači shrambi kakšno zelenko? Lepa r: č! In nekaj dinarjev, že itak prenizki 'odštetih, bo šlo zdaj v mestno blagajno. Študent pa je le študent Nekoč so mu pravili »stran<, zato. ker je vsak vedel, da nima cvcnka-Ali je danes kaj boljše? Slabi časi so in za študenta torej še slabši kakor n'kdaj. Potrebe pa so ostale, kot so bile. Zakaj bi torej prav študentje podpirali mestno blagajno?
Takole sta študentki pravili poštami ženici In ker ženske ne le samo razumejo svojega bližnjega dušo, ampak so tudi ob vsakem, še tako kočljivem času. pripravljene k žrtvovanju, tudi naša ženica ni bila drugačna, čeprav ji je na kolenh dremalo dete. ki je bilo v življenjski nevarnosti. Gospodična je namignila, da se bo že dalo kako napraviti, da bo volk sit in koza cela. S skupnimi močmi so kovale načrt, kako bi prelisičile nevšečnega izterjevalca mestnih dajatev in še preden je vlak odžvižgal svoj prihod na ljubljansko postajo, je bil tudi načrt že skovan.
Kako se je stvar potem iztekla smo podrobneje zvedeli pred šopkom, kjer smo našli postarao ženico in ob njeni
strani eno njenih sopotnic. Prvo kot ob-toženko, drugo kot tožiteljico.
Prva je sodniku vdano in ponižno zatrjevala, da ni ne pred bogom in ne pred človeškimi postavami kriva, ker prav nič ni imela namena aktovko ukrasti, a druga je pripovedovala:
»Gospod sodnik! Sele v vlaku smo se seznanile z njo Zaupali sva ji da imava v aktovki žganje in da ne bi radi zanj plačali mitnine. Ona se nama je nato ponudila, da bo prenesla aktovko tako, da ne bo treba plačati, ker se na postaji dobro spozna. Domenile smo se, da se bomo našle potem pri trafiki. Seveda sva bili s tovarišico zelo zadovoljni. Bili sva namreč solastnici!«
Ko je študentka pred sodnikom očito-vala tolikšno obvladanje strokovnih izrazov, jo je pobaral, kaj pravzaprav študira, in nekoliko sramežljivo — zaradi položaja, v katerega je zabredla — je odgovorila: »Juristka sem.« In nato je fie vedno v zadregi nadaljevala:
»Veste, moja kolegica pa šele prakticira. Boste zato razumeli, da je prav taka reva, kot sem jaz! — No. na dogovorjenem mestu sva s tovarišico dolgo čakali — zaman! 2ene z dekletom in aktovko ni bilo od nikoder In ker si nisem znala drugače pomagati, sem drugi dan obvestila stražnika, kaj se nama je primerilo. Saj mi je zdaj zelo nerodno, pa kaj sem takrat hotela?!«
A, juristki je res moglo biti nerodno! Kajti ženica ob njej je obupano vzdihovala nad svojo usodo, ki jo je zaradi po-žrtovalnosti prignala pred sodni stoL V' svojem življenju fie kaj takega ni doživela
In ko niti ni imela namena, prilastiti rf zaupano tujo last Imela je le smola
In zdaj je bilo vsem, še sodniku, nerodno, da jo ima pred seboj, obtoženo poskusa tatvina Vsi so ženici namreč verjeli, da je bilo, kot je pravila:
Srečno sem že prišla mimo mitničarja in stala pri trafiki, ko me je znanec pocukal za rokav, češ, hitro jo odkuri, ie kaj nosiš, pravkar nekoga lovijo, ki jim je ušel! Težko mi je bilo z otrokom v naročju in v pljuske dežja, pe sem jo le tako hitro ubrala, kar se je dalo! Drugi dan sem pa baš sinu pripravila aktovko, da bi jo odnesel k oni drugi gospodični. Iz pogovora v vlaku sem vedela, kje prakticira Kolo d je fant že pripravljal, pa pride prav v tistem stražnik in z njim gospodična Ali niste našli vse nedotaknjeno?« ae je pred sodnikom ženica obrnila k gospodični.
»Ja, res, gospod sodnik, vse je ie bfln prav tako lepo v srajco in pidžamo zavito, kakor sem doma napravila Tudi drugo, kar pravi gospa, bo verjetno res, gospod sodnik. Res mislim, da ni imela namena obdržati si,« je menila gospodična, ki bi bila rada pomagala ženici iz zagate, ▼ katero jo je spravila
Pa ob globokem razumevanju sodnika, da je nekaj prišlo v tek očitno po krivi poti, se je le našla rešitev. 2enico je stil vsake krivde in kazni, pa sta bila kljub nevšečnemu intermezzu navsezadnje vendarle volk sit in tudi koza cela. Gospodična Je imela svojo pijačo, žena pa svoj mir. Obe sta zadovoljni ln sodniku hvaležni odhajali. In upajmo, da je gospodi6-na potem ženico potolažila s kakšnim žkkom — seveda, če je dočakali
/
Gospodarstvo
Prizad in jnreference
2e sredi novembra smo na tem mestu grajali postopanje Prizada, ki je v letošnji kampanji odkup.l znaten del letošnjega presežka pšenice, t j. 36.000 vagonov, potem pa navzlic ogromnih zalogam ni interveniral na trgu, ko je cena narasla preko intervencijske cene 165 din in se je celo povzpela na 215 din. Opozorili smo na to. da ni samo dolžnost Prizada preprečiti padec cene, temveč je tudi njegova dolžnost intervenirati, kadar se cena dviga in preprečiti povečanje. Tud. na anketi, ki je bila 5. t. m. na banski upravi zaradi prilagoditvi delavskih mezd sedanji draginji, je bilo največ ugovorov proti v.soki ceni pšenice in moke, kajti podražitev moke zares ni potrebna, saj Imamo pšenice dovolj. Le postopanje Prizada je povzročilo, da se je podražila moka, ki spada med najvažnejša živ.la širokih slojev prebivalstva.
Uprava Prizada se je zagovarjala, da nima pooblastila za intervencijo na trgu proti povišanju žitnih cen, nakar je, kakoi znano, izšla uredba, ki določa, da vrši Prizad tud, posle državne intervencije na državnih tržiščih, ki mu jih naloži trgovinsko ministrstvo. Kritika Prizadovega poslovanja je tudi pripomogla, da je prišlo na družbinem občnem zboru dne 27 oktobra do temeljitih sprememb v upravnem odboru družbe, kjer so odslej tudi trije delegati banovine Hrvatske. Po najnovejših informacijah lz Beograda pa je na osnovi sklepa novega upravnega odbora odstavljen tud, dosedanji šef Prizadovega žitnega odseka g. Schreiber.
V zvezi s poslovanjem Prizada zanimajo slovenske gospodarske kroge zlasti tudi vprašanja, ki so v zvezi z izvozom sadja Za izvoz sadja v Nemčijo prejema Prizad znatne dohodke v obliki preterenčnega povračila nemških carin, iz teh dohodkov na nekake premije za izvoz sadja v Nemčijo. Te premije pa so manjše nego znašajo Prizadovi dohodki ob preierence. Ce bi šla razlika v poseben fond za premiranje izvoza posameznih vrst sadja, bi bila stvar v redu. Toda iz Prizadovega letnega poročila ni nikjer razvidno, kakšni so bili Prizadovi dohodki od preferenčnih carinskih povračil pri posameznih vrstah sadja Vsi dohodki od preferenc se izkazujejo na skupnem računu in so znašali lani 76.5 milijona din Koliko odpade od tega zneska na žito in koliko na posamezne vrste sadja iz poročila ni razvidno Poročilo le pove. da je bilo od skupnega dohodka oa preferenc v višini 76.5 milijona din porabljeno za intervencijske svrhe le 28.3 milijona din, 14 milijonov din je šlo v raznt druge fonde, ostanek v višini 34.1 milijona din pa je prenešen na splošni intervencijski fond. ki se je s to dotacijo povzpel na 138.4 milijona din Koliko odpade od tega nabranega denarja na preference od izvo-
za sadja, zlasti jabolk, ni nikjer povedana Gotovo pa je Prizad precejšen del teg* fonda nabral tudi iz preferenc, ki bi jih morali dobiti naši izvozniki sadja
Iz obsežnega Prizadovega poslovnega poročila je razvidno le to, da je Prizad izplačal izvoznikom jabolk za izvozne premije 1.64 milijona din, izvoznikom svežega grozdja 0.41 milijona din in izvoznikom svežih sliv 0.27 milijona din. Iz preferenčnih dohodkov je vrh tega porabil 3.5 milijona din za dotacijo fonda za kontrolo in pospeševanje izvoza sadja, ki je s to dotacijo narasel na 13.6 milijona din. Iz tega fonda je bilo lani porabljeno le 275.000 din, kajti za kontrolo izvoza sadja plačujejo izvozniki posebne pristojbine
Vsa politika Prizada gre za tem, da Zbira fonde, ki pa se le malo trofrjo in služijo le kot obratni kapital, predvsem za Intervencijske nakupe žita. Naši izvozniki jabolk pa imajo pravico zahtevati čiste račune o tem, kako se uporablja denar, k! ga v njihovem Imenu v obliki preferenc prejema Prizad. Nikakor ne gre. da bd Prizad preferenčne dohodke, ki se stekajo od izvoza sadja v Nemčijo uporabljal za pospeševanje izvoza drugih kmetijsk h pridelkov, zlasti pa ne za Intervencije na žitnem trgu. Visoka cena, Id jo drži Prizad na žitnem trgu že itak najhuje zadene Slovenijo, ki je pasivna pokrajina to mora žito po visoki ceni kupovati v Vojvodini. (Slovenija uvaža na leto 1/4 mili-jarde din žita) Slovenija doprnaša v sedanjem žitnem režimu ogromno žrtev samo zato, da lahko bogati vojvodinski kmetje po visoki ceni prodajo svojo pšenico: zato ne gre, da H se še denar ki prpada slovenskim Izvoznikom sadja uporabljal za vzdrževanje visoke cene pšenici.
Zavedati se moramo, da je samo vojna v Evropi preprečila da ni Prizad docela izgubil vse nabrane fonde v višini preko 200 milijonov din in da ni docela izgubljen denar ki ga je prejel v zvezi z izvozom sadja Ravnatelj Prizada g. Edo Markovič je na občnem aboru sam priznal, da b' Prizad pri sedanjem žitnem režimu izgubil vse fonde tn še kakih ISO milijonov din preko tega. če ne bi izbruhnila vojna in bi moral po visoJci ceni kupljeno pšenico izvažati za mnogo nižjo ceno v inozemstvo.
Koristno bi bilo. če bi g. dr Basa j kot odgovoren predstavnik Slovenije v upravnem odboru Prizada podal naši javnosti, zlasti pa našim izvoznikom sadja primerna pojasnila o tem kako ščiti gospodarske interese Slovenije, zlasti pa tudi o tem, kako se uporabljajo preferenčni dohodki, ki jih dobiva Prizad iz Nemčije od našega izvoza sadja.
v Industriji na predelovanje lesa pa a Tekstilna Industrija je tabelsžlls zmanjšanje zaposlenega delavstva sa 248 delavcev, medtem ko zaznamuje oblačilna Industrija povečanja števila zavarovancev. Občutnejše zmanjšanje zaposlenosti je zabeleženo tudi v kovinski industriji, kjer je število zavarovancev nazadovalo aa 178.
V	primeri s i«™«« oktobrom smo imeli letos v oktobru za 3982 zavarovancev manj. Od tega odpade največji del na gradbeno in lesno stroko. Pri gradnjah nad zemljo je bilo v oktobru povprečno zavarovanih le 6709 delavcev (za 1281 manj nego lani) ln v Industriji gradbenega materiala 5281 (za576 manj); pri gradnji cest, železnic in vodnih zgradb pa je bilo število zavarovancev večje, namreč 4755 (za 1140 več).
V	gozdno-tagarekl Industriji smo Imeli v oktobru samo 6855 zavarovancev (za
1881 manj nego lani) In v predelovanje lesa 4840 zavarovancev (za 403 manj): V primeri s lanskim oktobrom ja nazadovala zaposlenost tudi v tekstilni industriji, kjer je bilo v oktobru 18805 zavarovancev (za 232 manj). Nadalje bilo v usnjarski Industriji le 1915 zavarovancev (za 300 manj) In v čevljarski Industriji la 2996 zavarovancev (sa 878 manj). Končno je statistika zabeležila v kovinski Industriji 7929 zavarovancev (za86 manj), v javnem prometu in prt zasebnih prometnih podjetjih 2309 zavarovancev (sa 558 več), v kemični Industriji 2375 zavarovancev (za 59 manj), v papirni industriji 2016 zavarovancev <za 15 manj), v živilski industriji 3579 zavarovancev (za 395 manj), v tobačni Industriji 696 zavarovancev (za 37 manj) v oblačilni Industrij 5123 zavarovancev (za 221 manj) ln v grafični Industrij 1196 zavarovancev (za 72 manj).
Pred končno sanacijo Feniksa
Pred nekaj dnevi so prenesli Iz Inozemstva v našo državo še zadnje menice, ki pripadajo matematični rezervi jugoslovanske podružnice Fenksa, družbe za živ-ljensko zavarovanje na Dunaju. Pri tej priliki je trgovinski minister dr. Ivo Andres sprejel novinarje In jim izostril naslednje:
V trenutku poloma Feniksa so bile mar te matične rezerve njegove jugoslovanske podružnice v največji meri v menicah, ki jih je naša država Izdala na podlagi ČL 2. zakona o graditvi železniške proge Požare vac — Krčevo od 26. junija 1931 Na ža lost tedaj od njihovega skupnega nom nal-nega zneska 1,693.426 dolarjev nI bila v posesti jugoslovanske podružnice niti ena menica, ker jih je centrala Feniksa na Dunaju že prej iznesla lz Jugoslavije. Po izdaji o jugoslovanskem portfelju od 16 decembra 1936 je trgovinskemu ministrstvu uspelo doseči povratek menic v nominalni vrednosti 200.000 dolarjev iz Francije in Švice. Men ce v nominalni vredno stl 1,493.426 dolarjev, ki Jih je centrala Feniksa po nedovoljeni poti odstopila svoji tedanji češkoslovaški podružnici oz roma nekaterim svojim zaupnikom v Švici, so ostale še nadalje zunaj Jugoslavije.
Razume se, da obveznosti Jugoslovan-
skega Feniksa do zavarovancev ie daleč niso mogle biti v celoti pokrite. Glavna prizadevanja naših oblastev so bila zaradi tega stalno usmerjena v to, da se vrnejo omenjene menice lz Inozemstva. Toda vsa ta prizadevanja dolgo niso dovedla do uspeha, predvsem zaradi mednarodnih dogodkov. Najprej je uspelo, da so se vrnile iz Svlce menice v nominalni vrednosti 458.262 dolarjev. Pred meseci se je začelo živahno delo. da se v posest Jugoslovanskega Feniksa vrnejo tudi menice v nominalni vrednosti 1,035164 dolarjev, ki so bile v Pragi pri Zavarovalni družbi Star. oziroma pr. dveh zaupnišklh bankah, pri Agrarni ln pri Lidovi banki. To zavzemanje je končno prineslo uspeh. Te dni so se po pogodbi z zavarovalnico Star In z zaupniški-tnl bankami te men ee vrnile v Jugoslavijo. Samo po sebi je razumljivo, da je to dejstvo Izredno važno. Sedaj so as vrnile iz inozemstva vse menice, ki so služile za pokritje obveznosti jugoslovanskega Feniksa do zavarovancev. Prihodnje dn bodo v ministrstvu pričeli poučevati najboljši način za sanacijo Jugoslovanskega Feniksa. S tem bo bo končno rešeno vprašanje zavarovanje pravic naših zavarovancev. kar je v Interesu zavarovancev In zavarovalne stroke v naši državi
106.18, Oslo 101*80, 8640, Sofija 5.40, Budimpešta 80, ZM, Carigrad 3.50, Bukarešta 8.40,
Efekti
Zagreb. Državne vrednoto: Vojna ■»■ da 430 bi, 4*/t agrarne 50 den., 0»/* begkfr-Ske 78 bL, 6»/, dalrn. agrarne 70 bL, 0*/« linufce 70 bL, 7*/, stabihz. »4 bL, 7*/. Invest 96 — 98, TU Blair 89 — 89.50 (89), 8*/« Blair 83 — 04; delnice: Narodna banka 7300 den. PAB 200 bL, Trboveljska 253 bL, Gutmstm 56 bL, Sečeran* Orf-jek 110 den.
Beograd. Vojna ftoda «26.50 — 426 60 (425 — 428), 0»/. beg hiške 76.75 — 77.25 (77). 6»/» dalm. agrarna 69.50 — 69.75 (6950), 7*/# Invest 98 bL (98.50), 7»/,Se-Hgman 98.50 bi, 7«/» Blair 87.50 do 88.50 (88). 8*/« Blair 93.50 — 94.50 (93.75). Narodna banka 7430 den PAB 190 — 193 (190).


zavarovanje
trgovskih pomočnikov
V	Zagrebu so te dni predstavniki Pokoj- | ninskih zavodov za nameščence razpravljali o razširitvi pokojninskega zavarovanja v okviru teh zavodov na trgovske pomočnike Dolga leta sem je zahteva po ureditvi pokojninskega zavarovanja trgovskih pomočnikov po predpisih zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev na dnevnem redu. Nebroj skromnih in tudi krepkih resolucij je podčrtavalo to zahtevo. Burna zborovanja so obravnavala ta problem. Mnoge deputacije na pristojnih mestih so dokazovale, da je rešitev problema nujna, da je to odločna zahteva vseh zasebnih nameščencev in neodložljiva socialna potreba trgovskih pomočnikov. Zahteva je postajala vedno ostrejša
Posebno aktualnost je problemu dala uredba o uvedbi rentnega zavarovanja za delavce. Culi so se takrat protesti, ker morajo po tej uredbi biti trgovski pomočniki vključeni v sistem splošnega delavskega pokojninskega zavarovanja. Navajalo se je, da so trgovski pomočniki stan, ki je po svoji kvaliteti, kvalifikaciji in socialnemu standardu enak zasebnim nameščencem; zato naj se njihova starostna in onemo-glostna preskrba izenači s splošnim name-ščenskim pokojninskim zavarovanjem z istimi pravicami in dolžnostmi Trgovski pomočniki spadajo z zasebnimi nameščenci v nerazdružno rizikovo skupnost po načelu »vsi za enega eden za vse« v skupnem nosilcu pokojninskega zavarovanja
Stara je borba trgovskih pomočnikov za pokojninsko preskrbo. Ne dosti manj ko pol stoletja zahtevajo trgovski pomočniki uzakonitev te svoje zahteve
V	evropskih državah »o kmalu po vojni ta socialni problem uredili ti bolj oni manj zadovoljivo Pri nas se zakonodaja tega problema še ni lotila le v sedanjem finančnem zakonu ima resorni minister v 106 pooblastilo, da se sme zakon o pokojninskem zavaro vanju zasebnih nameščencev raztegniti tudi na trgovske pomočnike, kakor se je to že zgodilo za novinarje tn za lekarniške sotru-dnike Pooblastilo ne pravi da se ima to zavarovanje urediti na poseben način izven predpisov zakona o nameščenskem pokojninskem zavarovanju V smislu pooblastila se ima pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov ziiti z nameščen&kim zavarovanjem v eno.
Anketa v Zagrebu je osvojila sklepe, ki gredo preko pooblastila v finančnem zakonu ln tudi niso v skladu a socialnimi potrebami ln pravicami trgovskih pomočnikov. Ako so bili ti sklepi v listih pravilno objavljeni, se je anketa izrekla proti razširitvi pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike, kar bi pomenilo, da so se zasebni nameščenci odrekli skupnosti s trgovskimi pomočniki v zavarovalni rizi-čni zajednici. Zagrebški sklepi pravijo, da se Ima pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov voditi ločeno od obstoječega zavarovanja v posebnem oddelku s samostojnimi računi, tj. v posebni ln samostojni rizikovi skupnosti s samostojnimi zava-rovalno-tehničniml bilancami. Z drugimi besedami se to pravi: trgovski pomočniki z zasebnimi nameščenci ne bi Imeli ničesar skupnega, izvzemši dolžnost prispevati k režijskim stroškom. TI nesoclalnl ln netovariškl sklepi so bili menda storjeni zato. ker Imajo trgovski pomočnild slabe plače in bi kot slab rizlko ogrožali rente ostalih zavarovancev pri pokojninskih zavodih. Zato naj se rente pomočnikom kri-
jejo lz njih lastnih premij Za tako rešitev pa sodelovanje Pok. zavoda ni potrebno.
Prepričan sem. da take tendence ne odgovarjajo razpoloženju zasebnih nameščencev in njihovemu čutu solidarnosti z vsemi osebami, ki imajo -po svoji zaposlitvi in socialnem položaju značaj zasebnega nameščenca Socialno zavarovanje mora biti sposobno, da v zavarovalno skupnost sprejme tudi slabejši riziko In da na etični osnovi Široke solidarnosti izvaja načelo medsebojne pomoči Trgovski pomočniki Imajo vztrajati na popolnem matematičnem zlitju svojega pokojninskega zavarovanja s pokojninskim zavarovanjem zasebnih nameščencev brez posebnih oddelkov in brez ločenih računov. Ako to načelo v predvideni uredbi ne bi obveljalo, potem Je socialno koristno in gospodarsko pametno, da uredba trgovske pomočnike združi s splošnim delavskim rentnim zavarovanjem na ta način, da veljavni predpisi o prostovoljnem višjem zavarovanju delavca postanejo sa trgovske pomočnike obvezni.
Dr. Joia Bohinjce
Pojasnilo Pokojninskega zavoda
Glede na vesti v dnevnikih o pokojninskem zavarovanju trgovskih sotrudnikov smo prejeli od Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani naslednje pojasnilo:
One 29. XI. 193«. ni bila v Zagrebu seja pokojninskega zavarovanja in tudi še ni bU končno vel javno sprejet sklep v tej zadevi Zasedala je le posebna komisija sestavljena nalašč za to vprašanje iz zastopnikov Pokominskih zavodov v Beogradu, Ljubljani. Sarajevu tn Zagrebu. Komisiji je bil predložen predlog ljubljanskega zavoda, naj se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vse trgovske sotrudnike brez posebnih pogojev m brez omejitve glede višine plače, glede dobe službovanja, glede velikosti podjetja ab kraja, kjer »luži sotrudnik. itd. in predlog beograjskega zavoda, ki je svoje prvotne pomisleke spremenil tako, naj se zavarovanje razširi na v*e trgovske ao-trudnike, toda ob pogoju, da se bo vodilo to zavarovanje v posebnem oddelku ločeno od drugih zavarovancev. Načelo, da naj se zavarovanje razširi na vse trgovske »otrudnike brez omejitev, je bilo torej soglasno sprejeto, glede izvedbe predloga beograjskega zavoda, pa se bo sklepalo na prihodnji konferenci
Gibanie zaposlenosti ▼ posameznih strokah
Poročali smo že da Je zaposlenost v Sloveniji v teku oktobra nadalje popustila in da je skupno število zavarovancev pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani od septembra do oktobra nazadovalo za 2830 na 98.857. Ta padec skupnega števila zavarovancev Je bil v oktobru mnogo večji nego v lanskem oktobru, ko Je znašal le 1133. Od posameznih gospodarskih strok zaznamuje največje nazadovanje gradbena stroka. Pri gradnjah nad zemljo se Je število zavarovancev v oktobru zmanjšalo sa 479, v Industriji gradbenega materiala pa sa 740. Nadalje zaznamuje znatno nazadovanje lesna stroka; v gozdno-žagarski Industriji je število zavarovancev nazadovalo sa 536,
Gospodarske vesti
■	Priporočilo Zbornice za TOI indu-strijcem, trgovcem lo obrtnikom. V smislu sporazuma, doseženega na anketi predstavnikov delodajalskih in deloje-malskih organizacij, ki je bila na poziv bana dravske banovine pri banski upravi 5. L m o vprašanju prilagoditve delavskih in nameščenskih zaslužkov draginj-sklm razmeram, priporoča Zbornica za TOI v Ljubljani vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti ln upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužek svojih nameščencev in delavcev draginj-skim ra/meram, kolikor tega doslej še niso storila
—	Vprašanje zadružne tvornice sa modro galico in vprašanje reorganizacije Prisada. Včeraj dopoldne je kmetijskega ministra dr Branka Cubriloviča obiskal zastopnik kmetijskih zbornic di Anton Novakovič in mu pri tej priliki izročil predlog za ustanovitev tovarne za modre galico, Id bi bila na zadružni podlagi Ker je modra galica zelo važen činltelj v vinogradništvu je minister obljubil vso svojo podporo, zlasti ker sedanja proizvodnja modre galice ne kr.je vse domače potrebe. V tej zvezi je kmetijski minister dr. Branko Cubrilovič sprejel zastopnike domačih časopisov. Povedal je svoje mnenje o potrebi ustanovitve tvornice za modro galico na zadružni podlagi, nadalje o reorganizaciji Prizada, da se doseže čim uspešnejše posredovanje med prodajo in nakupom vseh vrst poljskih pridelkov na domačem trgu. Poudaril je tudi potrebo ureditve cen petroleju v naši državi in ukinjenja carin na pluge Ta važna vprašanja so zdaj v teku ln je te dni pričakovati rešitve
■	Propaganda domačega pogonskega
goriva. V ministrstvu za gozdove in rudnike je bila te dni seja državnega odbora za propagando domačega pogonskega goriva. Razpravljali so o vprašanju pomanjkanja pogonskega goriva Odbor je v zvezi s tem proučil položaj, ld je nastal zaradi sedanjih omejitev, sprejel primerne sklepe in izdal ukrepe, s katerimi bi se to pomanjkanje odpravilo. Ob koncu seje je odbor sklenil naj se v čim večji meri začno uporabljati pogonska goriva lz lesa ln oglja, da se na ta način nadomesti bencin V zvezi s tem je odbor izdelal načrt o proizvodnji domačega pogonskega goriva, da bi se omogočilo funkcioniranje prometa z motornimi vodil
• Imetniki avstro-ogrekth predvojnih rent pristojni v Slovenijo, naj se zaradi organizacije skupnega nastopa za Izplačilo teh obveznic ln ustanovitve društva javijo z označbo vrste ln količine svojih vrednostnih papirjev na naslov: dr. Jože Ka-mušič, Ljubljana, Tavčarjeva 10.
—	Dobave. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 11 1 m ponudbe za dobavo lakov, materiala za čiščenje. prahu za avtogensko varenje železa in voščenega papirja, do 12. t m. za dobavo smirkovega platna, do 13. t m za dobavo brona, kavčukastih cevi, do 14. t m za dobavo vrvi platnenih cevi za vodo. lanenega platna za pokrivače, katrani rane konopljene vrvi čevljarje vrvi itd., do 15. t m. za dobavo manometrov, bakrenih cevi »delta« kovine, do 16. t m. za dobavo stroja za vrtanje, brusilnice ca brušenje orodja, fimeža, sode, govejega loja, čopičev, konsistentne masti, laka za železo, vazelina. jeklenih ičetk, ebonita. solne kisline, barv. motornega benzina. do 20. t m. za dobavo lesenih ikatel, pločevinastih Ikatel. ključev, svedrov za kamen, petrolejskih svetiljk, železne žice Itd., do 27 t m. za dobavo specialnega orodja ca Boschov ročni motor. do 22. t m za dobavo osovin za mine, priprav ca prelskušanje pištol ognjegas-nih cevi Itd. Stab mornarice v Zemunu sprejema do 12. t m ponudbe za dobavo raznih vijakov, do 15. t m sa dobavo kotlovnih cevi in parovodnih cevi do 11. t m za dobavo raznega olja (gorilnega, plinskega). Direkcija <WL rudnika v Kak-nju sprejema do 13. t m. ponudbe ca dobavo bombaža in krp. kositra, pločevine, klešč in pil opeke itd. do 22. t m. ra dobavo gumijastih oblačil, do 27. t m pa za dobavo jeklene vrvi Mornarska ko-
manda v Sibenlku sprejema do tO. t m ponudbe za dobavo svežega zelja in črne
čebule.
Borze
2. decembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 36.50 m v Beogradu po 36.75 Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 56 dn za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču so (k-žavni papirji močneje popuščali Vojna škoda se je pri slabi tendenci nudila po 430 (v Beogradu je nadalje popustila ta je bil promet po 425 — 428). Zaključki so bili zabeleženi samo v 7V* Bla.rovem posojilu po 89 (v Beogradu po 88).
Devize
Ljubljana. Oflcie.nl tečaji: London 173
—	176.20, Pariz 97.75—100.05 New Vork 1425 — 4485, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348 — 2386 Bruselj 730.50—7424». Tečaji na svobodnem trgu: London 213.71
-	216.91, Pariz 120 81 — 123.11, New 7ork 5480 — 5520, Curih 1228.18—1238.18 Amsterdam 2899.93 — 29374». Bruselj 902.23 — 014.23.
Curih. Beograd 10, Pariz 0.86, London 17.44, New York 446, Bruselj 73.60, MIlan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 1784»
Blagovna tržišča
£lto
+ Chlcago, 7. dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec.: 97.75, za maj 93.75, za julij 92; koruza: za dec. 54.75, za maj 55.625.
+ Novosadaka blagovna borca (7. t m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška oko! Novi Sad 184 — 185; gor. b. 185 — 187; arem. 182 — 184; slavonska 183 — 185; ladja Tisa 188 — 190; rt: baška 142 — 144. Oves: baški sremskl in slavonski 148 - 160 Ječmen: baški ln sremskl 64/65 kg 100 — 165. Koruza: baška 136 — 137; banataka 133 — 134; nova par. Ind Ji ja 108 — 100. Moka: baška in banatska »Og« In »Ogg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »6« 240 — 250: >6« 230 - 240; »7« 190 — 200; »8« 125 - 135 Fižol: baški sremskl beli brez vreč 372.50 — 3774». Otrobi: baški ln sremskl 1174» — 120.
Zimska prosvetna sezona na Koroškem
S Koroškega nam pišejo:
Po odobritvi novih pravil slovenskih prosvetnih društev na Koroškem o čemer smo svoječasno že poročali, so sedaj začela društva sklicevati občne zbore, ki naj vzamejo na znanje nove smernice za kulturno samopomoč na Koroškem. Tako so bili ali še bodo v prvi polovici decembra občni zbori slov. prosvetnih društev v Bil-čovsu. Železni kapli. Skoči janu itd
V Selah je bil občni zbor že 3. t m Čeprav je mnogo slovenskih mož in fantov trenutno v vojaški službi, se je občnega zbora udeležilo nad 80 članov. Na vabilo odbora je zboru prisostvoval tudi zastopnik narodno socialistične stranke učitelj Sla-manik. ki pa k izvaianjem govornikov m zavzel nobenega stališča. Občni zbor je potekel v znamenju pripravljenosti za bodoče delo in — če bo potrebno — tudi za bodoče žrtve. Zborovanje je otvoril marljivi tajnik Lojze Čebul, nato pa podal besedo bodočemu predsedniku društva Janku Grudnu. Ta je v jedrnatih besedah orisal pomen prosvetnega dels za ohranitev slovenske kulture ln slovenskega jezika ter zastavil svojo moško besedo, da bo društvu posvetil vse svoje sile Sledil je govor tajnika Slovenske prosvetne zveze, Id je po orisu Velike Nemčije, nienega ustroja ln osnov narodnega socializma naglasi! da se hočeio koroški Slovenci okužiti vseh. v pravilih slovenskih kulturnih društev odobrenih kulturnih svoboščin in tako v samopomoči podčrtati, da se nikdar ne bodo odrekli pravici do lastne sTo-venske kulture Govor članice Micke Oli-pove je izzvenel v zaprisego zvestobe materinščini. Volitve so potrdile Janka Grudna za vodjo društva in še šest njegovih sotrudnikov. Prireditev je zaključila ubrana pesem fantov Selanov.
Bojišča na Finskem




v*
Ns severa m vzhoda so dosegle
so najhujši boji ni
pHN Mannerhetmovi ter na
SO do S6 km od Pečenge proti jugu. N* s« ter so ie blizu jezera Kajana. Na jas« utrdbeni črti med Finskim zalivom in Lado-severno od Ladoškega jeseni

Pri naših v Francifi
Obisk v revirju v neposredni bližini francosko-nemske fronte -Tudi tisoče naših izseljencev je zajela senca vojnih grozot
Takšnele so rudarske naselbine po francoskih revirjih: slovenska kolonija v
pokrajinskem
Vo£ia! Mobliteacsja! V mestu v severni Franciji s 40.000 prebivalci, ki * normalnih časih oživi samo, kadar so večje manifestacije, je dumno kakor v panju.
Vojaštvo odhaja na mejo. Kolodvor m ves obfiirnfi prostor pred njim je napolnjen do zadnjega kotička z rezervisti m njihovimi svojci, ki se poslavljajo od svojih dragih preden odidejo na fronto. Po glavni cesti, ki drž? proti meji, neprestano buči jo težki tovorni avtomobili, napolnjeni z najrazličnejšim vojnim materialom, v presledkih pridrvijo m mo oddelki motoriziranih čet nato spet topništvo, tanki itd. Glavne ulice so polne ljudstva. Tramvaj vozi počasi in neprestano zvoni. Avtomobili le polagoma napredujejo med valujočo množico V kavarnah in gostilnah zlepa ne najdeš prostora, da bi sedel in v miru prečita! najnovejšo izdajo časopisov.
Tišina v koloniji
Toda v rudarski kolonij , ki se polagoma vzpenja za mestom, v kateri živi tudi 120 slovenskih rudarskih družin, je danes mnogo bolj mirno kakor po navadi. Vsaj na videz. Tako čudno tiho je vse, da človeku postane tesno pn srcu. S>e rudarskih otrok ni nkjer, ki bi se ko prejšnje čase igrali na ulicah Časih so sko® napol odprta vrata ali okna stanovanj prihajali glasovi radioaparata, ki ga Ima skoraj vsaka hiša. Danes ni si-šati nobenega ...
Septembrsko sonce toplo obseva rudarske hišice ln ob njih skrbno obdelane vrtove za zelenjavo ln rože. Ura odbije pol-dveh. Zdaj nastopi popoldanska izmena dela v rudniku. Tik pred menoj se odpro vrata hiše. Gledam- mlad rudar se poslavlja od družin* ce, odhajajoč na nevarno deio v rudnik Na glavi trna široko-okrajen trd klobuk, ki mu varuje glavo pri delu ko pogosto kamenje pada izpod zapaženega stropa Modra bluza, ozke modre hlače, na nogah copatam podobno obuvalo iz trdega platna kakršno nosijo tukaj prt de Ki v jami. Cez rame mu visi nezogibna bisaga v katero je žena spravila »briko« (francoski izraz za malico), v rokah na kratkem toporišču nasajeno sekiro — to je vsa njegova oprema. Majhno dekletce ga objemlje okoli kolen Oče Jo dvigne to poljubi, nato pa odhiti Skoraj neslišno po u? d ki vodi k rudniku.
UM c* v koloniji za kratek čas oživijo. Rudarji jutrnje lamene se vračajo domov, ▼si ftml od premogovnega prahu in Izmučeni. Tu ln tam se kateri od utrujenosti opoteče. Srečujejo se s tovariši popoldanske Izmene. Samo kratek pozdrav to že odhltijo narasm Eni na delo, drugI domov. kjer Jih žene ln otroci težko pričakujejo.
Ko dvfgaio v rudniku lz globine zemlje pripelje na površje zadnjo skupino rudarjev in se kakor ostali skoraj neslišno Izgubijo po hišicah v koloniji, nastane spet prejšnja mučna tišina. Nikjer človeka,kakor U bilo vse izumrlo.
Vse se pripravlja
Ustavim se pred stanovanjem rudarja Jermana, ki je doma nekje na Dolenjskem. Hiša, v kateri stanuje, p to ji na majhnem križišču, s katerega peljejo ozke ulice na vse strani Ozka vrtna vrata so nepol odprta. Veter nalahno ziblje astre in druge ruda. zasajene na gredicah pokra j steze.
Iz kleti Jermanovega stanovanja prihajajo glasovi udarcev. Kakor ostali stanovalci v koloniji pripravlja tudi Jerman svojo klet za zaščito pred zračnimi napadi, V eni minuta sem pri njem v kleti, ki Je že očiščena ln pometena. Ob stenah so pcetavljene majhne klopi. Jerman je s pomočjo obeh sinov pravkar postavil »štempelj« (opornik), s katerim Je kakor v rudniku podprl obok v kleti, da bi laže zadržala bombo ki bd Jo vrgel sovražnik. Zgoraj v stanovanju pa Jermanova žena in hčerka iz lepljivega papirja striže ta ozke trakove ln jih križem — kražem lepita na stekla v oknih. Baje ti nalepljeni
trakovi varujejo steklo v oknu. da se ne razleti na kosce, če kje v bližini pade bomba.
Zato ta na pol mrtvaški mir zunaj v
koloniji V notranjosti hiš se prebivalca pripravljajo na obrambo pred sovražnikom. Ne, kolonija ni in ne more biti mirna. Bojazen se je polastila vseh src. Njej in neštetim doslej mirnim mestom ln vasem grozi največja nesreča, ki more zadeti človeštvo: razdejanje nove vojne.
Večer preživim pri Jermanovih. Skoraj v temi sedimo okrog radia in poslušamo najnovejše vesti. Električna svetilka v sobi je vsa ovita z modrim papirjem. Samo majhen žarek luči sveti navpično v tla. Kdo ve, ali ni še ta mali plamenček svetlobe preveč ? Cela pokrajina spada pod vojno območje. Nadzorstvo nad nočno razsvetljavo je izredno strogo.
Težak je položaj
naših izseljencev
Ko napovedovalec v radiu utihne, se začne razgovor. Najprvo seveda o vojni, potem o zaščit, pred napadi iz zraka in končno o razmerah v koloniji, na delu v jami Itd.
»Letos se stari strogi sistem dela v rudniku spet uveljavlja« pravi Jerman. Letos je bilo v prvih šestih mescih več nesreč v rudn ku kakor celo lansko leto. Ta teden so se še štirji rudarji ponesrečili, od teh dva smrtnonevarno. Lansko leto smo v blagajni našega podpornega društva stalno imeli 5-6000 fr. Letos je blagajna prazna samo radi tega, ker je toliko ponesrečencev, ki so člani društva m jih je treba podpirati.« Preneha za hip potem nadaljuje: »Ko bi se vsaj zdaj oblasti v domovini spomnile nas in nam malo pomagale iz stiske.«
Pogovor preide na ukrepe za zaščito pred zračnim', napadi. Gospodinja pripoveduje, kako je v sosedni hiši prišel »gard« (kompanijski stražnik v koloniji), odvil in odnesel električno žarnco, ker se stanovalci niso držali predpisov o zatemnitvi stanovanj. Jerman pa pripoveduje, kako sta v koloniji dva rudarja prebila zid v kleti, da bi v primeru potrebe ena družna lahko kar skozi to luknjo prešla na drugo stran Oblast pa takih eksperimentov ne dovoli ta je Oba rudarja posvarila.
Od vseh ukrepov je rudarje najbolj zadelo, da se po končanem delu ne morejo več umivati v umivalnici na šahtu, ker se sedaj umivalnica porablja v druge >iame-ne. »Šestkrat moram zagreti vodo v kotlu,« pravi gospodinja, »da se umijejo VSi trije in še se ne morejo umiti kakor v umivalnici na šahtu, kjer vsak samo lepo stopi pod tuš, spusti vodo nase in se umije.«
Stari Jerman pripoveduje
ZadnjL alarm je bil predvčerajšnjim opoldne. Jermanov oče, star upokojen rudar, ki je 37 let delal v jami, noče bežati v klet, kadar sirene naznanijo nevarnost. »Jaz ne grem nikamor,« pravi, »če me doleti smrt, pa naj me.« Sama zagrenjesiost govori tz njega. 37 let je plačeval prispevke v pokojninski sklad. Delal je doma, v Nemčiji m 13 let v Franc ji. Zdaj pa kot upokojenec prejema vsega samo 108 frankov na mesec, samo zato. ker francoski parlament kljub neštevilnim prošnjam in intervencijam izseljenišlkih organizacij še ni ratif ciral pogodbe o delu in pomoči, sklenjene med Francijo ln Jugoslavijo L 1932.
»Ce bi me Ivan ne vzdrževal, bi moral beračiti od hiše do hiše. To je pravica. Kar naj pride smrt po mene. Cim piej, tem bolje.«
»No. no, oče,« prarvi Jerman mlajši, »spet se preveč razburjate. Tako hudo še nI Dokler smo ml trije zdravi ln Imamo delo, vam ne bo sile.« Obrnjen k meni pa pravi: »Oče si vse to malo preveč k srcu jemlje. Pa njemu ni sile in je ne bo, dokler smo mi trije zdravi ta lahko delamo. Je pa v koloniji nekaj s tar o upokojen-
cev, ki so res reveži, ker nimajo nrkogar, da bi Jih vzdrževal na stara leta. Ml napravimo zanje vsako leto par nabiralnih akcij, obenem pa organiziramo vsako leto tudi po dve tri društvene veselice, katerih Osti dobiček gre zanje. Toda s tem jim Je le malo pomagano. Ml ne zmoremo vsega, ker imamo še druge, ki jih Je treba podpirati, druge pomoči pa tudi ne dobijo. Vidiš, to so težave.«
Alarm
Ta hip udari nekuo s pestjo po hišnih
vratih. Attention! Ugasnite luč! Ko bi mignil je v sobi popolnoma tema. Kom-panijskemu nadzorniku kolonije tudi ta ma li plamenček svetlobe ni ušel...
Odpravljamo se spat. Zunaj lije dež kakor lz škafa. Ob štirih zjutraj nas zbudi zateglo tuljenje sirene. Alarm. Sovražni letalci. Hipoma smo v temni kuhinji zbrani vsi skupaj. Najmlajša dva otroka se vsa preplašena spustita v jok. Hitimo v klet. potem ko je gospdoar že s popravljenim zamaškom zadelal še zadnjo odprtino, ki je doslej dovajala zrak v klet. V polju zadaj za kolonijo se oglasijo protiletalske baterije Cez pol ure postane zrak v kleti tako slab, da komaj dihamo. Vrt se oddahnemo, ko sirene naznanijo, da ni več nevarnosti.
Lovšnikova odhajata na fronto
V nedeljo popolune gram na obisk k Lcrvšrt ku. On to njegova družina so ae dali natusraJizlrati ta so šele pred kratkim dobili francosko državljanstvo. Zdaj sta vpoklicana k vojakom oba njegova sinova.
Stari Lovšnlk sedi aa mino ln si podpira glavo. Molče al stisneva roko.
»Sedi.«
»Kje pa je mati ta Ivanka? Pa fanta?«
»Obe sta šli nekam ven s malim,« pra-
snejo tako stradati, kakor sem moral jaz. V tujini je pa tako: če ji & daš vse svoje moči, potem U ona da nazaj toliko, da nisi ae lačen ne iejen ta ne raztrgan. Časih si še kak krajcar prihraniš. Drugače pa v tujini ostaneš tujec, čeprav si naturaT-ziran, čeprav v njej preživiš vse življenje.« Za trenutek utihne in :ne pogleda. Oči so mu vse vroče in vlažne. Potem nadaljuje, kakor bi bral moje misli:
»Seveda bo kdo rekel: zakaj al se pa dal naturalizirati ? Jaz sam vem, da bi balo zdaj bolje, da msmp naturalia rani. Fanta bi ostala doma. Toda ali sem jaz sam? Samo v tej koloniji je deset sloven-skfh družin, ki že imajo francosko državljanstvo. Drugim je postopek za naturalizacijo še v teku. Moj pokojni oče je časih rekel: kajža je rajža. če mož ni na rajž. pa kruha na v kajž. Trikrat je šel v Ameriko. Koliko mu je samo vožnja požrla. Vselej. Kadar se je vrnil, je rekel: To, kar sem zdaj prinesel s seboj, bo zadostovalo. Pa nt Cez eno leto nI bilo več ficka pn hiši. Moral je spet nazaj v Ame-r.ko. Mene tako potovanje sem m tja ne veseli. Navadil sem se živeti tukaj. Najbrž bom tudi umrl tu. Tega mnenja sem jaz in še marsikdo drugi. Ce si naturah-ziran, živiš tukaj bolj v miru, imaš pravico do polne pokojnne na stara leta ta še rame druge ugodnosti. Zdaj je država v nevarnosti pa terja od nas naše sinove. Doslej smo tako lepo živeli Fanta sta pridna ta varčna. Ce se zdaj kateremu kaj pripeti? Neža tega ne bo prenesla, preveč ju Ima rada.« Jeza ta žalost, ki se kuha v njem. pri kipi do vrhunca Njegova koščena roka še enkrat težko pade po nr-zL »Le kaj je treba vojne ? Tiste, ki huj-Skajo na vojno je treba poslati v prvo linijo pa bo takoj mir. Jaz bi jim že pomagal.«
Nandetovo slovo
Pa je bilo le lepo živeti v koloniji. Neverjetno težko se človek poslavlja od nje ta od svojcev, posebno kadar ni gotov, al: jih bo še kdaj videl. Kadar se je Nande vračal z dela. mu je vselej njegov mali sinko pritekel naproti Na pragu ga je čakala žena Ivanka. Za zdaj je vsega konec. Kdo ve, kaj vse ae bo še zgodilo ? Doma bodo prav tako v nevarnosti kakor on. Nande tu se adl, da Ima še vsem ilomačlm mnogo povedati. Pa ne more govoriti. V
Bedk) so stnd med domovino In tflaspore. razkropljeno po sveta, zato Je vsako nje med njimi slovesen praznik: slovenski radarji v Lensu pozdravljajo Matičarje,
ki so prišli k nJim aa obisk
vi Lovšnlk. »Z ženskami je kri*. Odkar
sta fanta dobila pocav k vojakom. Je «« jok pri hiši, kakor da bi bilo Jokanje te komu kaj pomagalo. Jaz pa pravim: vsaka krogla ne zadene, tudi če bt oba prišla na fronto. Sicer pa: enkrat človek mora umreti Prav. hudič, dvajset let prej ali pozneje.«
Ah to ni vseeno. Starega Lovtaika ne boli odhod obeh sinov k vojakom nič manj kakor njegovo ženo ln snaho. Le da sedela bolj trd, kakor je v resnici
Na mizi stoji steklenica vina. Podane predme kozarec ta pravi: »Pij.« Ko trčiva, zvrne na dušek. Stari ne pije mnogo, danes je očividno zelo žejen. Potem se spomni, da sem ga vpra&al, kje sta fanta.
»Nande je odšel v knjižnico, da izroči vodstvo novemu knjižničarju. Peter je s svojimi prijatelji odšel v mesta«
»Kdaj odpotujeta?«
»Nande gre jutri, Peter pa v sreda
Eden k pešcem, drugI k artiljerijl«
Za hip oba umolkneva. V sobi nastane tiš na, ki jo motijo le sitne muhe s svojim brenčanjem in pa ura budilka na kuhinjski omari s svojim enakomernim tik-tak tik-tak.
Rajža je rajža •••
Stari Lovšnik se nenadoma Iztrga lz svojih mali ta udari s pestjo po mizi: »Vrag naj vzame vse skupaj! Kakor se človek obrne, ni prav. Nikoli nisem bil posebno navdušen za tujino, toda kruh je kruh. Dama ga je bik) premalo. Jaz sem se mnogokrat pridušil, da moji otroci ne
grtu ga du9L Hitro se poslovi od nas tn
se napoti proti vrtnim vratom. Za njim gre Ivanka in mu nese kovčeg. Njej ob strani gre mali sinko. Premajhen je še, da bi mogel razumeti vso veliko žalost, ki tlači očeta ta mater. Danes še očeta ne bo toliko pogrešal, pač pa Jutri al. pojutrišnjem ... Sicer pa Nandeta ne bodo pogrešali samo domači, pogledala ga bo vsa slovenska kolonija, najbolj pa še knjižnica Izseljenskega društva. ki jo je s tako ljubeznijo vodU 6 let. Ta čas Je knjižnica po njegovi zaslug*, obogatela za 150 novih knjig, povesti romanov itd. Vsako novo knjigo Nande najprvo sam prečita. On sploh mnogo prostega časa preživi ob knjigah. Očetovega koraka, ko je vložil prošnjo za francosko državljanstvo, ni odobraval Toda upiral se ni, ker je vedel, da mu oče teL le dobro, da Je v svojem življenju ie mnogo izkusil
Toda Nande Ima rad kraj, kjer se Je ro-dL Lansko leto ae mu je bila Izpolnila želja, da Je vide) domače kraje, kjer se Je igral kot majhen otrok. Ivanka mi je pokazala razglednico, ki jo Ji je pisal iz Ljubljane. Cirtal sem, da je bilo potovanje lepo, da je zdrav na koncu pa Je stalo: Pozdravov tebi ta malemu toliko, kolikor je zvezd na nebu, kadar je jasno nebo nad našo drago slovensko zemlja Tvoj Nande.
Potem gre drugi sin
V sredo popolune gre Peter. On irima žene ln sina, zato gre malo laže. Mlajši je od Nandeta pa ga kar nekam veeeli, da bo videl nove kraje, nove ljudi Toda
tik pred odhodom se zresni otora« tudi njo-
mu. Mati Neža in.ajo vee rdeče oči od Jokanja- Stari Lovšnlk Je kakor po navadi On ne bo pokazal da mu Je težko. Le kdor ga bolj natančno opazuje, bo videl, da mu ustne kosti pri ušesih s krčevito naglico letajo gori ta doli To Je vselej, kadar je stari Lovšnik jezen ali pa žalosten. Ko vlak odpelje s postaje, gledata stara dva aa njm. dokler Je videti Petrovo kapo, a katero jima Je skcci okno vlaka mahal v pozdrav.
Potem prime stari Lovšnlk svojo Ui«c rišaoo pod pazduho nežno, kakor te dolgo ne. In vso pot do doma ji govori samo lepe tolažilne besede Sem pri sebi se čudi, da mu jezik danes teče kakor strganemu dohtarju... Le ko se vrneta v prašno stanovanje, objame t ud. njega taka samota, da ne more vzdržati v kuhinji Ker stoji hiša na najvišjem mestu v koloniji, Lovšnik čisto lepo vidi — stoječ na vrtu pred svojim stanovanjem — želemlško progo, po kateri sta se odpeljala oba njegova sinova. Naslonjen na vrtno ograjov gleda po dolini dolgo, dolgo... Glava mu je vsa vroča, misli se križem-kražem podijo po njej To je, kar ga najbolj boli: del je tujini vse. Dal je tujini svojo mlado* svoje zdravje vse svoje moči, ta povrhu še svojo narodnost Zdaj mu Je tujina vzela še njegovo poslednje najdražje: njegova sinova...
Begunci — med njimi
looo slovenskih družin
Zvečer je kolonija vsa polna novic A ugibanj. Oblast je razglasita, naj se vsak stanovalec pripravi na to, da odstopi del stanovanja beguncem ki so morah zaradi vojne zapustiti svoje domove ta bežati. V krajih, ki so j h oblasti morale Izpraodtl je tudi mnogo izseljencev slovenske narodnosti.
DrugI dan so res priSU Srce se nam Je stisnilo ob pogledu nanje. Ničesar niso rešili drugega kakor golo življenje. Med begunci so bil rudarji, ki so imeli v tej koloniji svoje znance — prijatelje. Starejši rudar lz trboveljskega revirja nam je povedal vse. »Organi Oblasti so prišli ob 5. zjutraj z ukazom, naj bežimo. Vzeli smo lahko s seboj samo nekaj obleke vse drugo smo morali pustiti. Za premišljevanje ni blllo časa. Hitro smo napravili male svežnje z najpotrebnejšo obleko. Spotcnna seun še na dvorišču odprl kletko za zajoo in kokoši. Naj bežijo še živali. Potem smo bežali. Med begunci je gotovo okrog 1000 slovenskih družin Nekaj čaaa smo potovali skupno, potem smo se razdelili. Del beguncev je odšlo v notranjost države. Drugi smo šli sem Pet dni smo potovali Zdaj bi se radi naspali ta najecSl. Drugih želj za zdaj nimamo IzgubdK amo vse, kar smo mogli izgubiti.«
Molk. Rudar je Izmučen utihnil Dva otroka sta zaspala kar na tleh. žena njegova Je od utrujenosti zadremala na stolu. Oblasti so jim šle na roko, prebivalci v koloniji so Jim pomagali, kar se je le dalo, tako so bile njihove razmere kmalu urejene za silo ...
Se enkrat Je prišel dogodek, ki je razburil domalega vse naše Izseljence v koloniji To Je bik), ko se Je priglasilo hkrati enajst naših družin da se vrnejo do-mov. Prosili so naš konzulat, da jim omogoči vrnitev. TO Je bilo debate v koloniji, Ko sem govoril o tem s starim Erženom, mi Je rekel: »Casl so taki Za zdaj Je doma bolj varno. Tudi če se vojna razširi na naše kraje, Je boljše biti zdaj dama. Ce že moram umreti, naj umrem vsaj v domači zemlji«
Ah
R
Petek, 9. decembra
Ljubljana 9: Jutmjl pozdrav, poročila, napovedi — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10.50: Praznični koncert s sodelovanjem ge. Mile Kogejeve. Ksenije Vldah-jeve ln radijskega orkestra. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13-02: Godalni kvartet — 14: Nastop otrok (vodi gdč. Slavi ca Venca jzova). — 17: Kmet. ura: Kdaj Je treba živali operirati (dr. J. Koren). — 17.30: Za dobro voljo igra radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave — 20: Klavirski koncert prof. Jana ftlalsa, prt klaivirju ga. Ruža Slaisova. — 20.45: Go dalni kvintet (plošče). — 21.20: Samospevi gdč. Štefke Korenčanove, na dtro spremlja o. Vilko Sok. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih Igra radijski orkester.
Beograd 18.50: Petje. — 20.10: Zbor Donskih kozakov (plošče). — 20.40: Per-golese: S ta bat mater. — 22.20: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Moški pevski kvartet ta skladbe za čelo. — 20.30: Godalni kvartet — 20.50: Petje. — 22.20: Lahka ln plesna muzika — Sofija 19.30: Bolgarska glasba. — 19: Instrumentalni koncert.
—	19.50: Prenos Boitove opere »Mefisto-felesK. — Dunaj 19.15: Plošče. — 20.35: Pesmi Jos. Straussa. — 20.45: Komedijo,
Ob štiridesetletnici »Zvončka«
Kaj uk le zgodovine?
Bodočnost Je mladine.
A Aškerc
Menda je francoski romanopisec Raucat tisti, ki je v potopisu lz dežele vzhajajočega sonca »Une honorable parti de cam-pagne« v prejšnjem desetletju podčrtal navado, pristavljati Imenu deteta ali otroka izraz gospod (san). Akoprav je to poročilo v humorlstičnem, satiričnem umotvoru, vendar Jasno priča, koliko pažnje posveča Mlkadovtna svojemu naraščaju. To pojmovanje človeških vrednot je razmeroma novo. Je kdo že kedaj slišal, da bi bili na pr. start Grki ali Rimljani skrbeli sa mladinsko slovstvo? Tudi danes živeči vodilni narod« poznajo to skrb šele malo časa. Tem bolj pa gledajo na pameten razvoj književnosti za deco po vsem belem svetu sedaj Mladež je naša bodočnost Na razstavi bolgarske knjige v Ljubljani ste vsekakor opazili kako je v Sofiji ta panoga leposlovne proizvodnje prerasla ves ostali tisk. Najboljša peresa se ne sramujejo Škripati za malčke. SIcer pa je znano, da je težko ustvarjati za cicibane ln ciclban-ke Ustvarjati v uikem duhu. da zadovoljiš cicibana m priletnega telebana to Je Izreden dar. Med takimi avtorji so veljaki kot Andersen. Selma Lagerl5f, Burnett. Defoe. Lichtenberger. Deršme. pri nas O. Župančič, prt Hrvatih Ivana Bollčeva. pisateljica »Segrta Hlaplča«, ki ga je moj
prijatelj Jedrllnlč prečltal baje že stokrat vselej z večjim zadovoljstvom Poznam precej oseb, ki navzlic svoji prlletnosti rajši segajo po delih, namenjenih podmladku, nego po spisih za odrasle. Med temi Je bU, da omenim le pokojne, Luci-Jan Kovačlč, poštni uradnik: verno je prebral vsako številko Ml. Jutra.
Za mladinsko literaturo Je v Slovencih dokaj poskrbljeno. Izmed nekaterih glasil s tega področja Je »Zvonček«, ki že 40 jeseni oznanja slovensko misel ln besedo. L. 1937. so mu voditelji podelili novo poslanstvo. Budil naj bi narodno zavest oso-bito za mejami naše države:
In daleč po sveta zvonil boš okrog, iskal boš domove slovenskih otrok.
To nalogo vrši kaj uspešno. Poglejte si samo kotiček gospoda Doropoljskega On-dl so odmevi od vseh vetrov, koder bije ln žlje naša krt. Tako slove eden lz zelene Koroške: » ... Pri nas se v šoli učimo samo nemški. Doma pa z mamo In atom govorimo slovenski, zato razumem povesti v »Zvončku« ln Jih zelo rad čitam. Posebno mi je všeč Princeska Sladkorček. Mama ml je zaigrala na klavir skladbico »Januar«. Jaz se bom prihodnje leto pričel učiti glasbo. Prisrčno pozdravljam Vas ln vse tovariše iz Jugoslavije! Peter Grafe-
nauer, učenec 5. r., Klagenfurt (Celovec), Nemčija«.
Mirko Žagar Javlja lz Neufchfttela v Franciji med drugim: »...13 km od nas živi slovenska družina, ki nas včasih obišče. Imajo hčerko Jellco ln sina Andreja, s katerim sva prijatelja. Pravi, da se Vam bo tudi on priporočil za »Zvonček« ln Vas obenem lepo prosil za znamke, ki jih tako tako radi pošiljate dopisovalcem Vašega kotička. Moj oče, doma lz bohinjskih hribov. dela v tukajšnji sirarni, jaz pa hodim v IV. r. ljudske šole. Imel sem zelo lepe rede. Rad bi enkrat videl Jugoslavijo, krasno domovino svojih staršev. . .«
»Moj oče Je rudar. Smo že 4 leta v Belgiji. Moj bratec hodi v 3. r. rudniškega 11-ceja, kamor bom Jaz vstopila jeseni. Doma govorimo slovenski, ker Je tudi moja draga mama Slovenka, doma lz okolice Celja. »Zvonček« ml vsak mesec prinese mnogo lepih pozdravov lz Jugoslavije, ki se jih z bratcem zelo razveseliva. Najprej vedno prečltava zanimivo povest »Skrivnost zelene jame«. Več pesmic Iz »Zvončka« znam že na pamet...« Marija ln Mirko Petelin, Renalx.«
Vsem tem ln mnogim drugim zamejcem odgovarja urednik, ki ga je sama Hubeznl-vost. Jim budi veselje do materinščine ali Jih potrjuje v njih domorodnem čustvovanju. Koliko plfem je pa takih, da ne smejo v javnost! Ena Izmed dopisovalk Iz goriške okolice Javlja, da prejema »Zvonček« te 2 leti brezplačno. Snričo t«Hh stroškov prične naš list te dni nabiralno delo za
božične ln novoletne prispevke našim obmejnim šolarjem, zamejčkom tn Izseljen-čkom. Upajmo, da se zbirka dobro obnese, kakor se uspešno prikazuje duhovna plat pod uredništvom dr. P. Kar lina.
Ta Je prispeval že na ovojih času primerne verze, pomagala mu Je falanga mlajših ali starejših lirikov. Glasbeno stran je zalagal mojster Skrjanec, oprostite hotel sem natipkati: Skerjanc! Izvirno pripovedništvo so gojili številni možje kot V. Bitenc, L Zupane, F. Ciček, L Razpot-nik, Ravljen, Lozar, Bradač, Bevk Itd. poleg ženš: Komanova, Kokaljeva, Slokano-va... Ce pa je kateri naših pedenj-človečkov že razvajen, se Je urednik zavestno ali podzavestno držal niponskega gesla, ki trdi: »Razvajeno deco je treba spraviti na potovanje« (kaual-ko ua tabl ua sasč) tn jih v mnogih leposlovnih črticah povedel po vesoljnem krogu zemlje: lz dežele vzhajajočega sonca preko Kitajcev (ki so zdaj menda te precej brez kit), skozi Indijo, Kazakstan, Kavkaz, Arabijo, Podkarpatl-jo. Švedsko, Anglijo, Island In še ▼ Ne-vemkaterljo. Obilo gradiva Ima prtgodnl-ški značaj, tako da Je trenutno privlačnejše, nego bi bilo ob drugem letnem času. Posebno poglavje v kazalu se glasi: Izpod mladih peres. Tu srečate poleg prav začeta išklh drobnjav, na pr. Nada Gradnl-kova, že precej znano Ime St. Paklč. Med slikarji Ilustratorji stoje v prvi vrsti tukaj Sublc. Podrekar, Plrnat,
»Zvonček« bo ljubko cincinkal mlademu pokolenju po Kočevskem, Koroškem, West-
falskem. Nizozemskem, Belgiji Franciji, Primorskem, Egiptu, Argentini Brazllu, Združenih državah, oživljajoč domačim kakor Izseljenim Slovenčkom zavest narodne skupnosti Pomislite, kako je naš rod razkropljen: skoraj tretjina slovenskega naraščaja živi onkraj mej zedlnjene domovine!	j Plemenita Je zamisel staroste E. L Gan-gla, da Je »Zvončku« poskrbel novo nalogo. Velikodušna je bila podpora Industrijalca g. Mediča ta drugih rodoljubov, da so omogočili ožlvotvoriti delo novega konaor-olja: Izseljenski učitelji prejemajo zastonj po 30 do 40 Izvodov »Zvončka«, da ga raz-delš svojim nadobudnim učenčkom. Komur je do tega, da pomaga vezati stike med Jugoslavijo in drobci naše narodnosti, razpršene po belem svetu, naj pošlje uredništvu novih naslovov, nabiralnemu odboru pa znesek, ld ga more v take namene u trpeti. Naj zaključim to razmotrlvanje s kitico lz Župančičeve »Dume«, močno prepletene s slično skrbjo, kakršna razjeda naše duše:
Boi ffh kot lastovke k sebi priklicalaT Kakor golobe prizvala pod krov? Ali Jih tuja bo slava premamila ln Jih nikoli več k tebi ne bo?
A Debel Jok
Postani in ostani
V o C n u * l e
z ae
DomaČe vesti
* matov« dvajsetletnice gubljaiuke ■nI verze. Dvajsetletni jubilej slovenske univerze kralja Aleksandra L, bo slovesno proslavljen 16. io 17 t. m. Priprave za proslavo vodita univerzitetna oblast in Akademski akcijski odbor V soboto 16. t m. ob 20 bo v opernem gledališču »lavno stna predstava Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«, govoril bo tudi Oton Župančič. V nedeljo, 17 t m. ob 10. url bo v Zbornici oa univerzi slavnostna seja univerzi letnega sveta, ob 11. uri pe v veliki onlooski dvorani slavnostne cborovanje-
potrebam prometa zaradi premajhne Milne. Združenje lnženjerjev v Zagrebu je te svoj čas pri ministrstvu protestiralo proti izvedbi načrta v sedanji obliki, a ministrstvo je odgovorilo, da budžetna sredstva ki ao na razpolago, dopuščajo samo rekonstrukcijo oa temelju starega mostu Novi most ima samo 6 m Široko vozišča po mnenju Združenja lnženjerjev pa bt moral biti most 12 m Širok, vozišče samo pa najmanj 9 tri
• Železniška direkcij* aa TsJtiiSI—. ki )e imela doslej svoj sedeš v Beograda, se
In i 1> n Kil?	** uudei m oigHrete manlkirc. razpršilo parfumii
UE prtvakl aparati v PARFUMERUI »VENU3«, Tyrševa a t »
ro)oMM> mm dnsvi js ■mrl po dolgi ts hudi bolezni 50 let star Ig Uran PavUalč Olmai, višji carinski •inšpektor, bivši maturant pttzanske glmaazi Js. po rodu H Kastva Rajnki Je bil eden izmed aaJmarkaatnejšJi paztnakih dijakov Id je sodeloval v tedanjih dijaških društvih B vso vnemo. Po maturi je stopil v službo T Poreču, a Js ob prevratu moral zapustit* svojo ljubljeno Istro. V Jugoslaviji se Je takoj javil v službo tn kot carinsk. uradnik služboval v več krajih države, tako kot upravnik na Jesenicah m ponovno v LJubljani, kjer ga Je zatekla prerana smrt Slovenijo in Slovence je Imej rad kaKor svojo Istro. Tukaj al je tudi izbral svojo thijensko družica go. Ivanko Povsod, kjei je rajnki služboval, je aa pustil dobre prijatelje. Pri odprtem grobu se je od pokojnika poslovil g. Pire Anton upravnik ljubljanske carinarnice, v imenu urada, urad nlštva ln v Imenu Centralnega združenja carinskih uradnikov. Pogrebu sta prisostvovala v Imenu finančnega ministrstva Inšpektor g. Knapič in v imenu finančne direkcije višji svetnik g. Luk.č Dobrlca Na zadnji poti ga je spremljalo mnogo prijateljev, tovarišev in Istranov, ki so se soLznih očd poslovili od prerano umrlega Včno dobrega človeka Pokojni zapušča rasam vdove gospe Ivanke Ae brata dr Plja vwučfliSkega profesorja, to Milana učitelja katerim izrekamo naše globoko Božal je. Pokojniku pa želimo, da bi mu bila lahka slovenska zemlja!
— Pri težki stoli d, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaš> naravna »Franz-Josefovo« grenke vode prebavne organa »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki lete, in jo imajo aa dobro.
»*. .e« a si. tom/tt
m——.aa——.——
*	CM vteraj — Hrvatska akademija u» Bos ti in umetnosti. Včeraj se je nadaljevala skupščina Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki Je bila »klicana v soboto z dnevnim redom, ■klepanje o spremembi imena. Sobotna Skupščina ni dosegla kvoruma, ki je potreben sa spremembo pravil, včeraj pa je bii ta kvorum dosežen. Soglasno Je bil sprejet sklep, da se akademija preimenuje v Hrvatsko akademijo znanosti in umetnosti Sklep bo stopil v veljavo, ko ga odobri Ae hrvatski sabor odnosno ban, ki do Izvolitve sabora opravlja njegove posle.
*	SOletnica Cdružeija jugoslovanskih ■orodnih železničarjev in brodarjev V nedeljo ob 10 bo v dvorani kina »Sloga« v Ljubljani proslava 301etnice ustanovitve Zveze jugoslovansk.h železničarjev, predhodnice današnje^ UJN2B Pokrovitelj proslave je minister za promet g inž Ni-kola Bešiič, v častnem predsedstvu pa so pomočnik ministra za promet g inž. Mate Šneler, generalu direktor jdž. g inž Ni-kuls D j unč, oba njegova pomočnika g ini. Josip Cugmua m g ni M.lan Jojič, ljubljanski direktor g inž Rudolf Kavčič in njegov pomočnik g. Franc Hoja Člane opozarjamo, da je udeležencem dovoljena brezplačna vožnja po železnici (glej ub-
št 75i3tt, ki jo je izdala ljubljanska dii ekcija svojim odjemalcem Pričakuje-hm vfijo udeležbo. — Oblastna uprava UJNZB Ljubljana
REZERVNO ROLO Fordovega 8 cilindr-sfcega avtomobila je (zgubil dne 23. uov. avečer aa oeoti Vrhnika—Planina taksni iofer Ipavec Anton iz Tržiča. Najditelj naj g* odda na najbližji žandarmerljakl postaji proti nagradi din 200. — Anton Ipavec, iofer, Tržič.
*	Proti špekulantom ln skrivačem v Zagrebu. Na podlagi zakona o pobijanju draginje Je začelo v Zagrebu poslovati Sest komisij, ki bodo pregledale zagrebške trgovine ln njihova skladišča Komisije bodo ugotovile tudi, kakšne so bile nabavne cene blaga ln po kakšni ceni se zdaj prodaja 2e doslej se je nabrala cela kopa prijav. ki pričajo, da so trgovci del svojega blaga počasi odvažali lz avojlh skladišč in ga poskrili po zasebnih stanovanjih, da bi pozneje na trgu špekulirali ž njim. Zagrebški Usti zahtevajo za špekulante ln akrivače najstrožje kazni
*	N®va grobova V Celju Je premhia dolgoletni sodelavec tvrdke Knez in Pac-ehdaffo g. Maks Senlc*. — V Poljčanah je umrl upokojeni železničar g. Anton Ga-"pstrič, star 71 let. Pogreb pakojnrka bo danes ob 13. url — Pokojnikoma blag spumJn žalujočim nade sožalje!
*	Zagrebška radio-postaja preide v roke poštnega ravnateljstva O zagrebški radio-po«taji, ki je bila doslej v eksploata-dji zasebnih lastnikov, so se zadnje čase razna ša le nasprotujoče al vesti, da jo prevzame zagrebška občina banska uprava ali Hrvatska seljačka stranka. Zdaj Je padla odločitev, da preide v upravo poštne direkcije v Zagrebu. Prevzem pa Je naletel na precejšnje težkoče, ker zahtevajo dosedanji lastniki 4 milijone dinarjev odkupnina medtem ko poštno ravnateljstvo ceni njene naprave na okrog 2 milijona din. Poštno ravnateljstvo je storilo korake, da ae radio-postaja na osnovi zakona ekspro-priira
*	Novi most preko 8ave pri Zagreba ae astreza svojemu nameuu. Pred dnevi sta bila izročena prometu dva nova mostova preko Save pri Zagrebu, železniški ln pa most, namenjen cestnemu prometu. Po navdušenju, ki je spremljalo otvoritvene avečanostl. so se zdaj že pojavile tudi prve negativne kritike. O železniškem mostu pravijo, da Je zgradba na katero so lahko hrvatski inženjerji ponosni, ne da pa ae
Isto reči o mostu za ostali vozni promet. Njega gradnja nI v skladu z regulacijskim načrtom zagrebškega mesta ln ae ustreza
v kratkem presen v Novi dad. Najprej m preseli uprava bolniškega in pokojninskega sklada železniške direkcija nato ps Ae ostali oddelki Direkcija bo dobila s roj* prostore v poslopju aovosadaks banskr uprava
*	Nov krajevni repertortj sa Slovenijo. V prihodnjih dneh bo Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine nov kra jevni repertortj »Splošni pregled drevake banovine« Gradivo za knjigo Je sestavil državni statistični urad v Zagrebu po uradnih podatkih Knjiga bo vsebovala pregled vseh krajev dravske banovine s glav alml statističnimi podatki, pregled upravna sodne in cerkvene razdelitve dravske banovine ter seznam vseh državnih ln samoupravnih uradov, kakor tudi javnih zavodov ln ustanov. Delo bo zelo pregledno sestavljeno tn je za vsakogar potrebno Cena knjigi bo din 120.— za vezan in din 110.— za broširan izvod. Naroča se pri ekonomatu kraljevske banske uprave dravske banovine.
*	Za državne upokojence. Dravska finančna direkcija razglaša: Vs. državni upokojenci <-ke), ki so zase hi za svoje rodbinske člane dobili železniške legitimacije od dravske finančne direkcije, naj jih čimprej predlože tej direkciji zaradi po daljšanja veljavnosti za prihodnje teto. zlast Ae nameravajo legitimacije uporab
ljat takoj v začetku leta 1940 Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din ki je v legitimaciji nihče ne sme nalepiti sam Predložene poštne znamke al kolke bo direkcija upokojencem vračala ker jih ne more uporabiti Tud! denarja za znamke direkcija ne bo sprej e mala ker železniških znamk nima v zalo gl železniški legitimacij, naj vsak upokojenec priloži tudi od rezek (kupon) čekovne nakaznice, po kateri Je prejel pokojnino za zadnji mesec, ker je sicer mnogo krat težko ugotoviti njegovo stovetnost Tudi prošnji za novo železniško legitimacijo Je vselej treba priložiti od rezek (kupon) čekovne nakaznice za stroške pa je treba finančni direkciji poslati 20 din v gotovini.
*	Izletniški vlaki na Gorenjsko danes in
v nedeljo. Danes tn vnedeljo vozijo na Gorenjsko kot Izletniški sledeči vlaki: vlak št 920 na progi Ljubljana- -Bistrica Boh Jezero, v obratni smeri pa vi. St. 919. Odhod vlaka 920 lz Ljubljane ob 5.40. prihod vlaka 919 v Ljubljano ob 22.10. Na progi Jesenice—Rateče Planica vozi vlak št 8620 z odhodom z Jesenic ob 7.53 ln v obratni smeri vlak 8619 s prihodom na Jesenice ob 19.55.
*	štipendije za znanstvena dela Zveza akademsko Izobraženih žensk v Ljubljani opozarja članice na nastopne Štipendije: 1) Za šolsko leto 1940/41. je razpisana štipendija za znanstveno delo lz matematike, fizike, kemije, geologije ali biologije (psihologije tn patologije.) Štipendija bi se začela v drugi polovici maja 1. 1940. Znaša 250 angleških funtov letno Ta Štipendija ne velja za docentke ali profesorice na univerzah. 2) Enako za šolsko leto 1940./41 je razpisana štipendija za književno raziskovanje Daje Jo Ameriška zveza akademsko Izobraženih žensk Znaša 1.500 dolarjev 3) štipendija 150 angleških funtov je razpisana za kandidatko lz tlst« narodne zveze ki doslej še ni dobila redne štipendije Med te spada tudi naša zveza Prijavi se lahko za znanstveno alt književno raziskavanje. Prilaviti se Je takoj v tajništvu zveze. Pražakova 12/IH
*	Ce ste radijski naročnik, morate bit) tudi naročnik »Našega vala«, ki Je naš najboljši tednik za radio, gledališče ln film »Naš val« prinaša obširne sporede vseh važnejših evropskih oddajnih postaj, poleg tega pa tudi poseben Izvleček najboljših cddaj tekočega tedna Številka za prihodnji teden prinaša zanimiv članek »Radijski sprejemniki so časih tudi nagajivi« v katerem Imajo naročniki pojasnilo, kako naj postopajo v primeru defekta v sprejemni ku, dalje zabavno novelo »Kdo je zmagal«, rubriko »Radio ln televizija« s po ročili o najnovejših dogodkih po radijskem ln televizijskem svetu, zabavni kotiček ln filmski pregled. »Naš val« prinaša pole*? tega tudi zanimiv Kuprinov roman »Zavo Jevalcl sonca«. Novi naročniki dobe prejšnja nadaljevanja brezplačno Mesečna naročnina na »Naš vala stane samo 10 din naroča pa se pri upravi v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. Zahtevajte na ogled brezplačno številko! — Radijske naročnike opozarjamo že zdaj. da bosta posebno prihodnji dve številki »Našega vala« zelo aktualni.
*	Društvo Narodni dom, mladinski od-sefc, v Zagrebu, priredi v soboto 9. t. m v društvenih prostorih Berlslavičeva 11 svojo redno čajanko Pričetek ob 20
*	Mojstrski Izpit za mehanka je odlično napravil g. Slavko C e r a r iz Domžal Čestitamo! (—)
*	Himen. V nedeljo 26. novembra sta se poročila v Damžah g. Zdravko Vedlin. trgovec, tn Tilči Gašperinova, zasebna uradnica Mlademu paru telimo obilo sreče! (—)
*	Zaprta eesta Banovlnaka cesta I. reda
it 14, Dravograd—Slovenj Gradec—Velenje—Šoštanj—Letuš—Sv Peter v Savinjski dolini, odsek od km 27.000 do km 28.500 skozi Hudo luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doli čem in Velenjem bo za tri dni, to Je v soboto, nedeljo in pon-deljek 9.. 10. In 11 decembra zaradi raz-streljevanja skalovja za promet zapita V času, ko bo cesta zaprta, je možen promet med Slovenjim Gradcem in Velenjem le preko Vitanja
• Razbojniški napad ja flngtraL Na arotniški postaji v Kofcoru Varošu v vrbaski banovini ae je zglasil te dni kmet Vrljanovič in povedal, da ao ga na cesti med Prib ničem in Maalovarom napadli trije maskirani razbojniki, ki so naperil] nanj svoje puške, ta zahtevali ves njegov denar v znesku 15.827 din. Vrljanovičeve-
tta"topl111 Giuseope Lugo'
poje prvič t filmu	'
prekrasnem m zabavnem filmu
-ujajal tenorist, *'— m*tr--■**- Male, kraljevske rimske in pariSk* Velike opera — Petje tega fenouienainega pevca Carusovega glasu bo navdušilo slehernega poslušalca! - Glasbeni del: Puccinl: (vloga Rudolfa iz opere •Boheme«) Verdi, Leoncavallo, Blxlo la Valente. — Sodelujejo Ae: Orkester rimske radijske postaje tn zbor kraljevske opere!
hiNO UNION, teL 22-21	Predstave ob 14., 17., 19. In 21. ari
Emona film, Ljubljana
Doeetiaj aaJvt-Cp svetovni
— vvaknek bimm. VILM
BJUAN AHJERNE
JUAREZ
Reflja W1L Dleterie
PAUL MUNI	BETTE DAVIŠ
Tragedija MaSsimlHJs— Habsburškega la pretresljiva
Radi Izredne doMtlne Oima predstave ob 10.30, 14.46, 17, ll
UNO MATICA — TeL 21-14
Nabavite si rstepatoe v predprsdajt 1
Vsa Ljubljana Je odoševljena nad Oimoa ANDY HARDY NA DIVJEM ZAPADU
To Je aajveaelejšl ta oajzabavnejšl Olm popularnega filmskega Junaka M1CKKY liOONEVA. — Oglejte M ga te danes Nabavite al vstopnice v predprodaji! Bresplačno fotografiranje s Micke? Rooneyem se vrti danes od 10. ors dalj« v
KINO SLOGA - Telef. 27 30
ob 10.30, IS., 17., 19. In 2L uri —
kina Sloge!
Slike ss dobe dan kasneje v totodrogertj »▲drl)** v
teoburg-ort ulici
ga denarja naj ta bilo 70U0 d-a, ostali pa Je Ul zaslužek delavcev, ki so bi. capoetje al pri gozdnih delih prt Prtbiniču. Kmetu ni kazalo drugo, kakor da Je denar .zroči) napadalcem, ld so mu prizadejali tudi veliko rano na glavo. Preiskava pa Je dokazala, da Je Vrljanovič roparski napad flngl-ral, da bi se polastil delavskega denarja Tolkel se je sam s kamnom po glavi tn s prizadejal rane, denar pa Je zakopal na onem mestu kjer al Je izmislil ro parale napad.
*	Prireditev gluhonemih na Vrhniki Drevi ob 8. nastopijo v Sokolskem domu gluho nemi. na kar de enkrat opozarjamo Vrh ni čane. Mnogi ljudje domnevajo, da je nesli šečega človeka težko usposobiti za kako obrtniško delo. Pomanjkanje sluha m govo ra oaj bi bila temu glavna o* »rs V resnici je ps stvar drugačna k.er šolan gluhonem koncentrira vso svojo popolnoma normalno miselnost na delo. ki ga opravlja okolic* ga torej prav nič ne moti V dokaz temu bo nastopila skupina ljudi najrazličnej ših poklicev. Tudi tem ljudem je smoter da si z lastnim dolom ustvarijo samostojno eksistenco, saj imajo občutek velikega ponižanja, če bi padli « breme javnega vzdrževanja Opozarjamo na to činjenico posebno gospode mojstre katerih večina se neupravičeno otresa gluhonemih vajencev. Z dobro voljo in vsaj nekaj potrpljenja • človekom, katerega je usoda tako mačehovsko obdarila, lahko dosežejo uvaževanja vredne rezultate. Glavno pa je: s tem rešite propada človeka, ki je žrtev vladajo čib razmer in krute igre prirode. — lz krajev. kjer so ti ljudje že nastopili, smo bili. opozorjeni, da je njih prireditev tako z vzgojnega, kakor s splošno človeškega gledišča zanimiva — Obiščimo jih zato v velikem številu I
*	Polovična vožnja za udeležbo aa letni skupščini osrednje Zveze lovsk h združenj Ze letno skupščino,. Zveze lovskih združenj. ki bo 19 t m v Ulcnju, Je prometni minister dovolil polovično vožnjo vsem 'jdeležencem ki se izkažejo s polnomočji svojih banovinskih zvez Znižanje velja od odhodne postaje do Zelenike in nazal za odhod od 16 do 20.. za povratek o? ->d 18 do 22. t. m
9 Gozd je prodal tn ciganki dal 28.000 din — zavoljo njenih lepih očL V Kova-čevcih v travniškem srezu se Je nedavno pripetila nenavadna dogodivščina. V va« se je pritepla ciganska družina, s katero je bila mlada, čudovito lepa Jovanka Mar-ktčeva iz okolice Cazme. Kakor prtpove dujejo. Je Imela Jovanka tako zapeljlvt oči. da so nam ah ponoreli za njo vsi moški v vasi. V njene mreže se Je zapletel tudi mladi, bogati posestnik Milan, ki Ji je začel dvoriti bre* konca ln kraja. Jovanka ga Je brž spregledala ln na lepem zahteva la od njega 28.500 din ki da jih nujno potrebuje. Milan Je najprej Iskal posojila po vasi, a nihče mu ni dal denarja, ker so sosedje slutili čemu ga potrebuje. Zato je prodal svoj gozd za 50.000 din tn vsoto, ki jo Je zahtevala. Izročil ciganki. Kakor hitro Je Jovanka dobila denar, so cigani izginili. Sosedje so stvar sporočili orožnikom tn čez nekaj dni so Jovanko zajeli ln pri njej našli Se okrog 20.000 din.
*	Kokoši kradejo. Iz Skocljana oam pl-Sejo: V naši okolici že nekaj let kradejo neznani dolgoprstnikl kokoši ln drugo perutnino. Posebno se to dogaja pred večjimi prazniki. Tedaj se perutnina laže vnovči tn zato so tatovi tudi v teh časih najbolj aktivni Od pomladi nI bilo čuti o sličnib tatvinah, ker ie nekaj teh koko-šarjev prejelo za svoje delo od sodišča lepo plačilo. Zdaj pred pravniki pa so ko košar ji spet začeli nastopati. Pretekli teden je bilo pokradeno g Antonu Erženu, posestniku in gostiln<čiriu v Dobruški vasi čez noč iz kokošninka kar dvanajst kokoš! ln lep petelin. Da so tatovi laže odnesli kokoši so obenem ukradli tudi novo vrečo in nekaj prtov, ki so se sušili na vrtu Tatovi so i7hrall le nai1«»nSe in naltežie živali Iz okoliščin je razvidno, da je bilo več tatov Tatvina 1e bila nrav orometeno izvršena Vdrli so tatovi v kokošnlak pri stranskih vratih, jemali kokoši ven In jih oodalall dalie «!koz1 svlniak da hi iih kdo izmed domačih ne b11 slišal Tatvina je bila priiavliena orožnikom ki kliuh vestnim poizvedbam za tatovi 5® nimalo »ledov V sosedni vasi Grm ulja h pa so dva dni pozneje zmaniVale posestniku Hoče-variu tri kokoši. Tudi tu nI sledu za tatovi.
Ii Lliibffasie
u— Umetnostna razstava kluba »Lade«
v Jakop:čevem pav ljonu z izbrano zbirko slik in kipov različnih umetnos'n;h struj je dnevno odprta od 9 do 18. ure (ne samo do 17!) V mračnem času so razstavni prostori električno razsvetljeni, a ker so tudi stalno prijetno zakurjeni, nudi ogledovanje razstave v vsakem času obilo estetskega užitka Razstavo Lade. ki je zbudila veliko zanimanie tudi v Zagrebu in Beogradu, mora videti vsakdo kd^r hoče biti informiran o današnjem spanju slovenske likovne umetnosti Razstava se nepreklicno žanre 23 decembra ob 18 uri
u— Drevi ob 20.15 bo v Šentjakobskem gledališču deveta vprizoritev domače i*re z godbo in petjem »Kurent«, ki 1e doslej vedno napolnila dvorano. Pohit t" 7 nabavo vstopnic, ki se bodo dobile ob obi-
Daocs ob 14.30,16.30, 13.30, 20.30, jutri ob s. In A. mri
PESEM ZLATEGA ZAPADA
KINO MOSTE	KINO MOSTE
čajnih urah prt dnevni blagajni v Mestnem domu. Zadnja večerna predstava »Kurenta« bo Jutri, v soboto ob 20.15, v nedeljo pe edina popoldanska predstava i začetkom ob iS 15. Ker ao to nepreklicno /adnje predstave tega uspelega domačega dela Izkoristite priliko ln si ca oglejte Prihodnja novost bo Nušlčevs komedija *Uje£>
o— Našim gospodinjam la družinam v
vednost. Vse hvale vredno je, da so se tudi gospodinjske pomočnice zganila da prispevajo po svojih močeh sa socialne potrebe brezposelnih ln oslabelih stanovskih tovariši c S toplo In plemenito vnemo trtvu-tejo svoj nedeljski prosti čas ss pripravljalna dela za skušnje tn pevske vaje as dobrodelno prireditev v ta namen. Id bu danes ob 17. uri v Delavski t borni cL — Nekateri so pogrešenega mnenja da pomočnica ne sme pogledati preko zidu družinskega stanovanja dokler je v službi, sodijo nezaupljivo, da Jo vodi vsak korak Izven hiše na kriva pota da je zato kasneje raztresena pri delu tn podobno. Pravilno ravna s svojo pomočnico vendar ona gospodinja ki se zaveda da Ima pomočnica tudi pravico do svojega osebnega Izživljanja ki veruje v to, da bo pomočnica z večjim veseljem pri svojem dnevnem delu, če Ima v mladosti nekaj koristne Izpre-membe ter razvedrila poleg vsakdanjih poslov. — Vsaj skrbe dobre stanovske organizacije že same po svojem delovnem načrtu zato, da obvarujejo svoje članstvo pred vplivi, ki bi mu Škodovali. — Sprejmite zato prireditev z vsemi simpatijami, z ono dobro voljo, kakor ao jo izkazale pomočnice za svoje tovarištce s toplim srcem drug do drugega Najboljši odgovor naj bo vsestranski odziv k prireditvi Vstopnice se dobe v trafiki OUZD na Mi klošičevi cesti tn pri blagajni v Del zbornici pred prireditvijo Sedeži so po 20, 15, 10. 8 tn 5. stojišča po din 3.
Redna plesna vaja
AKADEMSKE JADRANSKE STRAŽE je ▼ soboto 9. decembra.
KAZINA
u— NOVO gledališče v Ljubljani V drugi polovici decembra se bo ljubljanski Javnosti predstav la skupina mladih Igralcev, ld so ustanovili »Gledališče mladih« Pod vodstvom režiserja Sintiča. absolventa iraškega konservatorija pripravlja skupina Bllchnerjevo tragedijo v 21 slikah »Voh ček« v novem prevodu dr. Franceta Be-zlaja Podrobnosti bomo Se objavih.
P RIM ARIJ
DR. Š A V N I K
NE ORDIN1RA DO 17. DECEMBRA T. L.
u— Slovenke! Srbklnje so te v čjlh krajih manifestirale za žensko volilno pravico. Kjerkoli so se vršila zborovanja, so povsod sijajno uspela Na tisoče žen Je napolnilo dvorane. Slovenke, storite tudi ve svojo dolžnost in napolnite dvorano Delavske zbornice v nedeljo 10. L m., kjer bo ob 10. dopoldne naše veliko zborovanje za žensko volilno pravico.
mimmBmmmmmmmmmmammmmmmm
6. plesna vaja „Sočeu
DREVI OB 20. URI v Trgovskem doma
VABIMO K OBILNI UDELEŽBI
Oeskoslovenska obec v Ljubljani va-
di članstvo na »Otroško miklavževanje« ki bo danes, v petek. 8. t. m. ob 15.30 v Na rodnem domu. Spored Izpolni lutkovna predstava ter otroci češke šola — V soboto. dne 9. t. m. prijateljski sestanek v mali dvoran »Kazine« ob 20 uri. — V ne-]jo, 17. t. m. bo božičnica češke šola s obilnim sporedom. Darila sa današnje ml-avževanje se sprejemajo od 15. ure dalje v Narodnem doma Obiščite vae navedene prireditve! kip. (—)
u— člani Udrutenja vojnih Invalidov naj se udeležijo blagoslovitve nove vojaške grobnice na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljan v nedeljo 10. t m. ob pol 12. dopoldne Vsak naj gotovo pride, ker moramo biti invalidi zastopani v častnem številu. Zbirališče ob 11. pred pokopališčem
u— Starešinska organizacija Preporoda
poziva vse Preporod ovce. da se udeleže otvoritve vojne grobnice na pokopališču pri Sv. Križu v nedeljo ob pol 12. Zbirališče bo do 11.15 ob grobnici desno. Ker je pokopan v tej grobnici poleg juden-burških in ostalih žrtev svetovne vojne tudi naš prvoboritelj Ivan Endllcher. js udeležba za vsakogar dolžnost
ČVOCM KINO SOKOLdiU DOM V 61SKJ — Telefon 41-79
FIlm, v katerem Igra
a*jbo<J
«»»»"' francoskih rresd
NJEN PRVI PLES
V	gl vlogah Harrj Baor, Bed, Pterre maocbar.
Ust* Jotrre* M Predstave danes ob 1., i, I. h i br jutri ob pol t. ari
v	dopolnilo: Panunountov
tednik! 9 e h • 11 1 rMete^t Bi sefcolskl klnsl
Prihodnji spored v nedeljo li t ■
P O Z O B I
Obnovljena zvočna aparatura!

o— genski Pokret poodva stoje ftlantcia tn vse pristašinje ženske volilne pravica da se udeleže zborovanja ki bo v Ljubljani v nedeljo 10 t m. ob 10. v Delavski zbornici Naj niti ena ne ostane doma.
o— JNAD Jugoslavija. Danes ob 18 bo T posvetovalnici Izredna seja centralnega odbora Tajnik L
o— Mozartovo tatinske mate sb kms> nju (Krtmungsmesse) ■ meSanlm iburum, AtirimJ aollsli tn urkeetroro bo danes trva-jal Sattueijev cerkveni pevski sbor pod vodstvom kapeliiika g Neftata c*> t.15 V franč.škanski cerkvi prt vedikl mat. Opozarjamo oa ta glasbeni dogoetek ljubitelje lepega petja to posebno Mos&rtov« glasba
o— ubotm sokolski mladim aa VV» js
namenjena telovadna akademija ld Jo bo ponovil viški Sokol v nedeljo 10. L m. ob 17. uri v sokolskem domu na Viču. S čistim dobičkom te akademije bo prirejena božičnica oa kateri bo obdarjena oajsiro-mašnejša mladina s potrebno obleko, perilom ln obutvijo. Akademija ki Je te 1. decembra dosegla velik uspeh, bo nudila vsem posetnlkom lep užitek Nastopili bodo vsi telovadni oddelki s Izbranimi točkami. Vsa ljubljanska sokolska društva bratsko vabimo, da se ■ svojo mladino udeležijo akademije. Vstopnina bo samo 2 din. Pokažimo s veliko udeieZbo svoje «okotako in socialno čustvovanje ta podprta® piecao-nlto akejo vtSkega Sokola! V nedeljo v* v sokolski dom na Viču!
u— Društvo zaščitnih sester obvešča članice ln nečlarilce, da bo sestanek V soboto 9. t m ob 17. v prostorih Aois m raš&tne sestra	_
o— z avtom čas severne Amerik*. Pre. davanje, kt ga je imel prejšnji teden mL Mitja SvigeiJ o potovanju 15.000 km čes Združene države, Js vzbudilo mnogo aaid-manja zaradi pestrosti n&JrajgllčnejBBi slik in pa zaradi mnogoterih splošnih b> drob nih zanimivostih iz ameriške pokrajine ta življenja Ker je bflo predavanje tBsyro-dano, da nekateri niso dob H reč vMopnto, tn ker se za to predavanje gotov« ts gl zanimajo, bo predavatelj ta večer vil v ponedeljek 11. L m. ob 20. v škanskl dvorani Zaradi obilnega sMk pa tudi aaracfl mnog h te novih mlvostl bo ponovno predavanja morda tudi te tiste, Id ao ga prvič. Prodaja vstopnic v naprej bo od bote 9. t. m. dalje v traflld ga v Selenburgov. ulici. (—)
a— Gostovanje »Mrakevega v Zgornji Šiški la t K%cnn>kn aori dramatik Ivan Mrak s svojo tragedijo »Start Rimljan« v novem Sokolskem domu v Zgornji Slški, Jutri pa v Narodni čitalnici v Kamn ku. Kar Js to dete prt nedanrnl krstni predstavi v LjubtJaiA, prt občinstvu kakor prt kritiki, dok vedo vw lik uspeh, opozarjamo občinstvo v Kamni, ku kakor v Šiški oa to Izredno annlmtvo piired te v. Snov tema delu Js aajote ll življenja našega meščanstva Avtor nam v petih skrajno dramatičnih silcah preOsta*. lja tragični Zlom to razsulo ljubljanska rodbine. Je to prvič med nami, <fe naš dramatik a lastno skupino predstavlja svoja dela
u— Sestanek ejartsi Di Isiiis pestusasM
ljudske iole sa Bežigradom bo v ponedeljek 11. L m. ob 20. v šolski telovadnici Predavala bo ga prof. Anica Cemejeva »O pomenu ti tanj a to knjige za otelas razvoj«. Vabimo vae starše, da as predavanja udeleže v čim večjem številu. Po predavanju bo imelo društvo »Sola te dom« letni občni zbor.
u— Dobrodelna prireditev v vetlščo sa brezposelne ln dlnjske pomočnice bo danes oh 17. v rani Delavske zbornica Peklamadja pevske točka tamburaii NSZ.
u— Na Ješlcl se knj^e družbe sa leto 194t. dobe pr! poverjenika Antonu Germeku. Ježi ca 104 (za Gasilskim domom). Dobe jih vsi stari In nosi naročniki a področja Črnuč. JežLce te 81» i bo. -
o— Akademska plesna vaja JASO bo v soboto ob 20. uri v Trgovskem domu Mojster Jenko bo učil novi ples »Park Parade«, še enkrat bo pa pokazal najnovejši angleški ples Blackpool Walk Igra plesni orkester Swing-Rhytm. Vabljeni!
u— Predavanje SPD. V torek 12. t. m. ob 20. priredi Slovensko planinsko društvo predavanje g. ravnatelja Kunavra. »Planinci in zvezde«. Predavanje bodo spremljali številni d.apozitivL Vstopnice so že na razpolago v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4/1. (—)
u— Drevi ob 20. url bo začetniško nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v »Kazini«. V nedeljo ot> 16. uri popoldanski ples. (—)
u— XIX. Slovanski večer, ki ga prireja JNAD »Jugoslavja«, bo 20. januarja 1940. Vljudno so naprošena vsa druStva, da to upoštevajo m naj tega dne ne prirejajo svojih prireditev.
u— Tatovi na Dolenjski oestt Včeraj ponoči so neznani tatovi vlomili v stanovanje Boškinovih na Dolenjski cesti *7. S ponarejenimi ključi so odbprli hišna in stanovanjska vrata ter iz predsobe odnesli sinovo suknjo rdečkastorujave barve, suknjič njegovega mlajšega brata bi sivkasto rujav nov klobuk Včeraj dopoldne so suknjič načfe otroci na bližnjem travniku, s suknjo ln klobukom pa je tat pobegnil. Gotovo ju bo skušaj vnovčiti na starini aH kje drugje. Svarimo pred nakupom!
Iz Celja
e— V matt dvorani Celjskega doma razstavljajo svoja slikarska dela gg. Didek Zoran, Klemenčič Dore in Stupica Gabri-jel. Razstava bo odprta od 10. do 20. t. m.
e— Na protldraginjskem zborovanju, ki ga bodo priredile svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev v nedeljo ob 9. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, bodo poročal; gg. Josip Gol-majer iz Ljubljane, Josip Petejan iz Maribora ter Jakob Vodop.vec tn Jožko Jurač iz Celja.
e— Baletni večer Maksa Kiin>o»a tn Irene Litvi nove, bo v soboto 16. t. m ob 20 v gledališču. Na sporedu so klasični, ka-rakterni in plastični plesi po glasbi Beethovna, Chopina. Straussa, Debussyja itd Baletni večer bo nudil lep umetniški uši tek.
e— Lastniki motornih voctl iz območja sreskega načelstva v Celju naj dvignejo prijave o potrošnj bencina v soboto ali nedeljo pri pristojnih občinah.
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE
podružnica CELJE, nasproti pošte — Cankarjeva cesta Domač pupilarno varen zavod, Izvršuje vse denarne pcsle. Najbolj varna naložba. — JAMSTVO DRAVSKE BANOVINE. Pojasnila brezplačno.
e— Umrla je včeraj v celjski bolnišnici v starosti 31 let Lizika Peerova, uradnica pri odvetniku dr. Gor Carju v Šoštanju Pokojni blag spomin, svojcem naše iskre no sožalje!
e— ObstrelO se je. Ko se je vračal 15let Bi posestnikov sin in dijak Robert Cimper man iz Orle vasi pri Braslovčah v torek okrog 17. s postaje v št. Petru v Sav njsk-dolini domov, mu je dal neki brivski vaje nec samokres. C i/m pe rman je ravnal s sa mokresom tako neprevidno, da se je samo kres sprožil. Krogla je zadela Cimpermana v levo dlan. Ponesrečenec se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Drzen vlom pri Kmetijski dražbi V noči od srede na četrtek so neznanci izvršili drzen vlom v prostore Kmetijske družbe v Aškerčevi ulici v Celju S silo bo odprl, skladiščna vrata in nato vrata ki vodijo v pisarno. Iz pisarne so odnesli 800 din gotovine, samokres tipa Walter in daljnogled. Nato so vlomih v sosedne prostore glavne tobačne zaloge, tam pa sc ukradli samo tri zavitke cigaret »Drava« Hotel, so tudi navrtati železno blagajno \ pisarni, kar jim pa ni uspelo Izgleda, da so Izvršili ta vlom isti zločinci ki imajr tudi na vesti nočne vlome v stanovanja k. so bili izvršeni v zadnjem času v Celju ln okolici. Policija je ukrenila vse, da čim prej izsledi vlomilce.
e— Dve žrtvi ubijalcev. Dne 28 novem bra je posestnik Josip Drozg pri Sv Petru na Medvedovem selu v prep ru napa del 731etnega posestnika Petra Tramška v njegovem hlevu. Udaril je Tramška večkrat z motiko ter mu prebil lobanjo in ga tudi poškodoval po ramenih Tramška sc prepeljali v celjsko bolnišnico kjer je v sredo podlegel poškodbam Drozga so aretirali in izročili sodišču. V torek pozno B večer se je pojavil 381etni Franc Babin i% Mozirja vinjen pred škrubejevo gostilno v Mozirju. Ker je bila gostilna že zaprta. je začel razb jati po . vratih nakar so mu odprli. V kuhinji je bilo več fantov ki so tam pili. Ko je začel Babin v vinjenosti groziti gostilničarld. so ga fantje vrgi; lz gostilne. Ker pa je zunaj še dalje kričal in zmerjal, sta stopila brata Franc in Ivan Šolar ven, napadla Babina tn ga udarila večkrat z lato po glavi. Zjutraj so našU Babina blizu gostilne mrtvega. Oba brata Šolarja so orožniki aretirali.
Iz M^riNfa
s— Domoljubno srce Maribora Kakor vsako leto. tako bo tudi letos na današnji praznik od 8. do 12. v prostorih pomožne iole v Razlagovi ulici razstava nabranih da ril, ki so namenjena za letošnje obdamva nje naše obmejne šolske mladine Na razstavi bodo razstavljena tudi lepa ročna dela, ki so jih izdelale marljive učenke osnovnih in meščanskih šol. Oglejte s1 prezanimi-v*» razstavo, ki priča o domoljubnem toplem srcu Maribora, ki utripi je za našo meja
a— Predavanje o raku V Ljudski univerzi bo predaval primarij ženske bolnišnice v Ljubljani g. dr Alojzij Zalokar o raku pri ženskah Po vzoru drugih držav je potrebno, da ae posveča čim več pažnje sistematični borbi proti raku zlasti ker število obolenj na raku stalno narašča Predavanje odličnega strokovnjaka bodo pojasnjevale aki-optične slike.
a— Protidragin fsko zborovanje priredijo tuk svobodne strokovne organizacije v nedeljo ob pol 10. v dvorani Sokolskega doma v Mariboru.
a- »Tam na gorah«, priljubljeno opereto bo izvajala dramska družina Sokola v Studencih Jutri, v soboto, in v nedeljo 10. t ju
a— Šahovske novice Na predsnočnjem tekmovanju v okviru božičnega Šahovskega turnirja so bdi doseženi sledeči rezultati:
Kukovec je premagat Audiča. K oster Nosa na. Babič Lukeša. Geržel* Marvina, Ha-
rotti Foraya. Mišura Ruparja, Cujznik Ba-karčiča Prihodnje kolo bo drevi. Stanje po 2 kol. Geržel j 2 Kukovec, Mišura. Ku-ster. Babič in Marotti 1 in pol. Poray, No-Mn, v. ,znik m Lukeš 1, Rupar pol. Ketiš, Marvin AuH'č <«	brez točke.
a— Zadnja pot Frana Cvetka. Ob veliki udeležbi vsega narodnega Maribora so včeraj položili k zadnjemu počitku zaslužnega narodnega ln prosvetnega delavca Frana Cvetka. Zastopana so bila poleg šolske mladine iz Krčevlne vsa nacionalna ln kulturna društva, v sprevod pa so se uvrstili tudi številni prijatelji ln znanci. . Pogreb je pričal, kako visoko je Maribor cenil pokojnika. Bodi mu lahka domača žemljica!
a— Pri tava motornih vozil Obrazce za orijavo motorn. vozil in obratnih motorjev no novi mm naredbi dobijo brezplačno pri tuk predstojniku mestne policije v sobi št 4 lastniki motornih vozil, ki so registrirana pn predstoin>«tvu in pa lastniki motorjev v območju Maribora.
a— Pobeeio dekle 17 le* na Vida Strna-1ova je izginila z doma na Betnavski 18 in se odtlej ni več vrnila domov Starši so v ' h za njeno usodo Policija poizveduje za pobeglim «i<»frWom
Iz Kranja
^LIKE ZA NOVE DELAVSKE KNJIŽICE DOBITE PRI
JUG-KRANJ
r— Nastop malih harmonikarjev. V nedeljo priredi pomladek Jadranske straže iz Domžal nastop malih harmonikarjev, in sicer v Narodnem domu v Kranju. Pri prireditvi nastopi okrog 40 fantkov in punčk v starosti 6 do 12 let. Mali harmonikarji bodo Imeli kar dva nastopa: dopoldne ob 10. za mladino, popoldne ob pol 16. pa za odrasle. Pridite vsi, da boste slišali, kako spretno igrajo malčki na svoje instrumenti.
Prvi bolgarski
večer v Ljubljani
Društvo bolgarskih akademikov »Hristo Botev« nas prosi za objavo naslednjih vrstic:
Doslej skoraj ni bilo znano javnosti, da v najzapadnejšem delu jugoslovanske zemlje, v lepi Sloveniji, študirajo mnogi mladi bolgarski inteligentje, zbrani iz vseh delov Bolgarije Pred tremi leti so položili bolgarski akademiki na Aleksandiovj univerzi v Ljubljani temelj svojemu društvu »Hristo Botev« z naslednjim programom:
1.	Po sistematičnem in načrtnem delu učvrstiti vezi in prijateljstvo z bratsko državo.
2.	Nepolitično, kulturne prosvetno delovanje
3.	Na temelju obojestranske pomoči in solidarnosti podpirati svoje člane itd.
Zaradi izrednih razmer doslej nismo mogli izvesti akcije za dosego ciljev kakor jih določajo društvena pravila. Sedaj smo navezali stike z vsemi slovenskim1 akademskimi društvi in se tako spoznali z akademiki tukajšnje univerze Že nekajkrat so na skupnih ekskurzijah s slovenskimi tovariši odmevale po krasni S'oveniji naše lepe narodne pesmi tako podobne slovenskim. Ti to-varilski stiki so nam vlili pogum za nadaljevanje započetega dela v Ljubljani Zdi se nam. da je prav zadnji čas primeren in važen za razširjenje in poglobitev vzajemnih stikov južnih Slovanov.
Letos stopa na?e društvo »Hristo Botev« prvič v javnost s skrbno pripravljeno prireditvijo. na kateri bodo imel' bratje Slovenci priliko slikati meiodiozne bolgarske pesmi, videti gibčna bolgarska kola in spoznati na*ega duha Štor'1' smo vse, kar je bilo v naših močeh, da bi nudili ljubljanski publiki večer, ki naj bi nas zbližal in navdušil Naša prizadevanja požrtvova'no podpira poseben damski komite iz vrst Jugoslov -bo'garske lige v Ljubljani Tako bomo dne 16 t. m bolgarski akademiki v Ljubljani prvič stopili v družahn« življenje Ljubljane s svojo prireditvijo ki bo združila pesem s plesom in ki bn poVa/a'a ude-'ežencem bolgarsko-elovensko družabnost Zato si dovoljujemo opozoriti ljubljansko javnost na značaj in pomen te naše prireditve.
Odbor društva »Hristo Botev«
Naše d lisce
DRAMA
Petek, 8. ob 15.: Emil n detektivi Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20.; George Dandin Izven Znižane cene od 20 din navzdol
Sobota. 9.- Tri komedije Premiera Pre-
mierski abonma. Nedelja 10. ob 15.: Neopravičena ura. Izven Znižane cene. Ob 20 Tri komedije. Izven Znižane cene
Sodobno mladinsko Igro »Emil in detektivi« Ericha Kfistnerja bodo ponovili danes popoldne pri znižanih cenah. V nasprotju ž romantiko in poezijo pravljic nudi ta sodobn stvarna igra mladini vpogled v nevarnosti vsakdanjega življenja.
Ob 20. oodo igrali Molierovo komedijo »George Dandin« z Danešem v naslovni vlogi. Ta klasična francoska komedija kaže vse vrline dramatika Moliera: duhovitost. lahkotnost, satiro, blesteče dialoge in sijajne igralske naloge. Zasedba je ob čajna.
Premiera treh francoskih komedij bo v soboto za premierski abonma. Courteline je zajel v udarnih, duhovitih in nadvse zabavnih slikah zgodbe iz vsakdanjega pariškega življenja in je pokazal celo vrsto značilnih pariških tipov v »Boubourocheu« varanega ljubimca v »Stalnem gostu« način pariškega uradovanja v sodni dvorani, v »Pr ljudnem komisarju« pa analogno dogodek na policijskem komisarjatu. Komedije so lahkotne, brez pretenzij, da bd razvile kake globlje probleme, a bodo nudile vsem, ki ljubijo razvedrilo, prav zabaven večer. Igrali bodo Boubourochea Cesar, stalnega gosta Kralj in priljudnega komisarja Cestr.
O P E A
Petek, 8. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Ob >0.: Sabska kraljica. laven. Znižane cene od 30 din navzdoL Gostuje Josip Qost.č.
Sobota, ».: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patvon. Izven. Izredno Bližane cene od 24 din navzdoi. Nedelja, 10. ob 15.: Poljub. Izven. Izredno «nHh»M cene od 24 din navzdol. Ob 20.: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Danes popoldne bodo ponovili izvrstno opereto »Pri belem konjičku«, ki je po si-žeju in izvedbi nadvse zabavno delo lažje vrste. V naši uprizoritvi so posebno lep uspeh dosegli naši najboljši komik Zupan kot originalni ribniški tovarnar Kotenina. Modest Sancin kot natakar Leopold in Pe-ček kot »lepi« Stanislav V ostal h partijah se niso nič manj izkazali Poličeva, Barhi-čeva, Japljeva in B. Sancin. — »Sabska kraljica«, ki jo bodo uprizorili zvečer je
najbolj Minil del, ki predstavlja mogoče najserioanejfo
uprizoritev na našem odru v letošnji naftni. V partiji Assada bomo spet slišali našega priljubljenega rojaka Joe jpa GoettCa, čigar vsak nastop že sam po sebi privabi številno občinstvo, ki zna ceniti vrline tar ko odličnega pevca. Razen njega bodo še nastopili Kogejeva, Heybalova. Sokova, Janko, Lupša in Doln čar. Dirigira fltri-tof. Režija je Debcvčeva.
ŠENTJAKOBSKO gledališče Zadetek ob 20.16 Petek, 8.: Kurent, j Sobota, 9.: Kurent. Nedelja. 10. ob 15.15.: Kurent
MARIBORSKO GLEDALf8CB
Petek, 8. decembra, ob 15. uri: »Celjski grofje«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Lepa Vida«.
TrimnS naše glasbe v Beogradu
Beograjska kritika, ki )e znana po svoji strogosti, o Skerjančevi simfonični kantati
Beograd, 7 decembra
Gostovanje naše Glasbene Matice s Sker-jančevim »Zedinjenjem« je b»l resnično velik dogodek ne samo za slovensko kolonijo, temveč za vso kulturno javnost prestolnice. O tem priča navdušeni sprejem pri občinstvu. prav tako pa zaslužena hvala, ki so je polna poročila recezentov v beograjskem dnevnem tisku. Za primer naj navedemo aamo nekaj stavkov iz ocene uglednega kritika dr. M. M. v »Politik,«.
Užitek je bil. pravi med drugim, slišati v Beogradu simfonično Kantato »Zedinje-nje« ugled <iega slovenskega skladatelja L. .*1 Škerjanca ki kot skladatelj tudi v celotni jugoslovenski glasbeni kulturi zavzema vidno mesto: doživeti iskreni pesniški izraz Gradnika, tega nosilca zdrave moder ne poezije v Sloveniji in misel ki jo je izvedel v svojih dveh sonetih iz ciklusa »De profundis«; pa doživeti zvočno izoblikova nje te misli po Skerjančevem stvaritel jskem duhu in fantaziji, a vse to v izvedbi avto ritativnega. velikega ansambla solistov zbo ra in orkestra pod resnim umetniškim vodstvom Mirka Poliča. Škeijanc je povsem pravilno nazval svoje delo <»simfonična kan tata«, ker je instrumentalni zvok v tem an samblu nadvse resno izkoriščen, da takore koč nosi one globoke psihološke drobce, na katerih počivata Gradnikova poezija in ideja .. Škerjanc je globoko občutil smisel teksta, v njegovi duši je bil čisti stva riteljski nemir, ko ga je sprejel vase, da ga
poustvari: »Popnimo se na najvišje naše planine! Samo s planinskih višav lahko vidiš rojstvo jutrnje zarje, samo z vrhuncev se ti odkrije pot v daljnjo bodočnost!«
To je dominantna misel Gradnikova, ki ustvarja vizijo nacionalne afirmacije: Smo bratje? — Bratje smo! — To afirmacijo je Škerjanc upodobil na širokem podstavku jasno doživi jene muzika'ne forme, sugestiv-no in neposredno ... Naj bodo sestavni elementi njegovega dela novoromantičnega aH impresionističnega značaja, naj naletimo med njimi na poudarke slovenskega realizma. pa celo folklorizma (kilo) ali linearnega konstruktivizma polifonega značaja itd. — zmerom in povsrd občutiš krepKo roko skladatelja, ki je — čeprav delo zato ni enotno-pošteno dal iz sebe vsako stilno nl-anso Škerjanc ni filozofiral. ko je ustvarja' »Zedinjenje« Pel je in pel je iz polnih prsi oplojenih z melodijami, ki so tu in tam prav svobodnega modernega kova, in iskreno je muziciral. a to več velja kakor kakršnokoli rezomranje to je ustvarjanje v polnem smislu besede Zato je bil vtis močan in globok Globok tudi zato. ker lz celote razbereš neposredno fizionimijo Skerjančevega muzikalnega duha, ki bo, naslonjen ob impresionistično n;anso novoro-mantizma daleč od vsakega nacionalističnega konstruktuizma. našel svojo pot
Enako poln hvale je kritik o zboru, orkestru, solistih in dirigentu Mirku Poliču.
Prehrana za Ljubljančane v sili
Za prehrano Ljubljančanov bo treba iss vagonov pšenice in Se nekaj vlakov drug'Ji živil na mesec
Ljubljana, 7. decembra
Ko je iz§la uredba o rezerv.r prehrani prebivalstva, je mestna uprava pri novem zaščitnem uradu takoj ustanovila tudi prehranjevalni odsek.
Odsek je predvsem ugotovil da potrebuje Ljubljana za svojih S5.000 prebivalcev vsak mesec za prehrano 255 vagonov pšenice. 13 vagonov olja in masti. 13 vagonov sladkorja. 6 vagonov soli. 5 vagonov kav nih surogatov in 46 vagonov fižola m ječmena Sladkor in sol bo mestna občina seveda morala kupiti pri monopolski upravi druga živila pa iz proste roke kolikor jih je mogoče sploh dobiti. Najtežje vprašanje pri nabavi rezervne prehrane je bilo pa seveda denar. Mestna občina je prosila Dr žavno hipotekarno banko za posojilo 20 mi lijonov, vendar pa še ni rešitve ker pro?njo proučuje oddelek za proučevanje kreditov v kmetijskem ministrstvu Zato je mestni občini priskočila na pomoč testna hranilnica s posojilom 5 milijonom din ter s tem omogočila, da je za Ljubljančane v najhujšem primeru pripravljene že precej prehrane.
Po mlinih ob Kamni*ki Biftrici *e vskla-diščenih 250.000 kg pšenice, v ljubljanskih skladiščih p« 520.000 kg p«enice Vsa ta pšenica je že plačana in je veljala s tovornino,
vrečami in prevozom ter vskladiščenjem
1.600.000 din Se za 100 000 kg pšenice je ps nakup že zaključen m jo dobimo v Ljubljano še ta mesec. Ostanek bo mestna občina nabavila sukcesivno. Stroški za vso pšenico so preračunjeni na 7.650.000 din Kar se soli~tiče je že vseh 6 vagonov na razpolago v skladišč h monopolske uprave v tukajšnji tobačni tovarni Kadar bo mestna občina to sol potrebovala, jo bo tudi prevzela in zanjo plačala 900.000 din
Kakor smo že poročali, je Kolinska tovarna pokaza'a pri nabavah rezervne hrane zares zgledno meščansko in socialno zavest Zagotovila je 12.000 kg kavnih surogatov ki so prehranjevalnemu odboru vedno na razpolago po sedanji dnevni ceni. Nadalje sta že kupljena in vfkladiščena 2 vagona t. j. 20.000 kg ječmenove žitne kave za ceno 65.000 din. Ta kava je v skladiščih pražarne »Zike« in pražarne »Adri-je« Pri Prvi hrvatski tvormci olja v Zagrebu je mestna občina kupila 15.000 kg olja in zanj plačala nad 175.000 din Za mast je prehranjevalni odbor v velikih skrbeh, ker vse tvrdke pravijo, da nimajo blaga. Če ne bodo posredovale višje instance, je na-' bava rezervne hrane sploh iluzorna. Težava je tudi s fižolom zarad' slabe letine.
i
Draginja in državm uslužbenci
še pred kratkim je bilo največje zanima nje vseh slojev, ali bo vojna kje ie in kje še bo. iznenada pa so nas začeli zanimati domači dogodki, ki so se pojavili v neposredni zvezi z vojnimi dogodki izven naše države Draginja' Draginja! doni vsepovsod. Ponavlja ga vse. kar živi od dela svojih rok in svojega duha. Vendar jih je mnogo ki zdaj na račun draginje dobro žive in iim gre pšenica bujno v klasje Draginja! Ta klic ponavlja danes predvsem državni uslužbenec Razumljivo, saj jo on najbolj občuti. Že od kar živimo v svobodni državi, je ta klic pri državnem u«'»'žbencu bil vsa leta živ se g'asi1 na vseh zborovanjih sestankih in shodih, bil poudarjen v vseh resolucijah in zahtevah na državno ur>ravo. ker je bi' gmotni položai državnih us'už bcncev vsa povojna 'e*a do danes zelo siromašen
Državn' uslužbenci so že v pretekli vojni povsem obubožali »n doprinesli veliko žrtev na oltar domovine Po vojni jim p'ače niso bile primerno zvišane. dob:va'i so vedno le toliko, da so za silo životari'i in de'n'i dol gove nanrej Danes skoraj ni nezndo.'žen"ga državnega uslužbenca Vsi imajo neporavnane obveznosti in k temu družine za katere morajo skrbeti. V takem stanju so jih zatekM evropski dogodki Kma'u je nastanila draginja, ki narašča iz dreva v din. Vsi sloji so se začeli g;bati, pr^ducenti in prodajalci izjavljajo javno, da so primorani
povijati cene. bodisi zaradi dražje produkcije. bodisi zaradi večjih prevoznih stroškov. bod;si iz nam znanih, toda ne navedenih razlogov. Vse navija cene Paralelno se je pojavila akcija za povišanje plač delavcem in privatnim nameščencem, celo nekatere občinske uprave so že svojim uslužbencem zbolj<a!e plače. Zelo hvalevredno!
Kaj pa državna uprava9 Ali ona kaj razmišlja, kako živijo njeni uslužbenci in kako bodo živeli v teh težkih časih? Državna uprava je že vsa zadnja leta priznavala, da so državni uslužbenci slabo plačani in da jim ie treba plače zvijati, a od'agala je zvišanje od leta do leta. Draginja je zdaj še huje pritisnila. Državnemu uslužbencu gre za njegov obstoj in za obstoj njegove družine. Smo država, ki ima vsega v izobilju, ki lahko druge zalaga in izvaža na desetti-soče vagonov živil m drugih dobrot. Ali bo naš državni uslužbenec stradal, ko bomo mi druge za'agaH? Naš državni uslužbenec nima n:ti za sprotn kje. da bi si ustvarjal zaloge Mnoge shrambe so polne dobrin, moke. riža, s^dkorja in podobnega. Shrambe državnih us1užbemcev so prazne.
Ko so cene potrebščinam padale, je državna uprava svojim uslužbencem brez po-sebn;h ceremonij znižala plače. Danes hna isto ob'ast in moč, naj se posluži iste logike in rstih zakonov in naj ravno tako hitro, kakor je znala plače zniževati, zdaj tudi plače zvišuje.
Pleva! mu je
Nenavadno podel
Poljane, 7. decembra Hudobnost ljudi ne pozna mej. O tem se je moral prepričati posestn k Anton Bizjak v Zgornjem Brdu občina Poljane. Kakor je tako potrebno, je posejal Bizjak pred tedni na svojih njivah ozimno pšenico. Mož seveda niti najmanj ni mislil na to. da se bo našla podla duša ln mu vso setev pokvar la. Ko je ogledoval Bizjak te dni Kvoje njive, je začuden opazil, da ne poganja iz tal aamo pšenica, marveč tudi neki plevel, ki ga je posejal neznanec kar po
a! mod pšenico
primer maščevanja
vseh treh njivah. Ugotovili so, da je slob-než nasul po Blzjakovih njivah kokalja in graščee. škoda Je znatna, ker je vsa setev uničena, za novo setev pa je še prepozno. Njive so si ogledali tudi občinski cenilci, orožniki pa iščejo podleža. Sumijo, da ima grdo dejanje na vesti neki moški, ki je na Bizjaka jezen. Ta moški je Bkja. ku obljubil maščevanje. Osumljenec tfoer odločno zanika krivdo, kljub temu pa bo moral na zagovor zaradi suma uničevanja tujega imetja.
I Finci o sovjetskih vojakih
Rim, 7. decembra. AA (Štefani). Današnji »Corriere della Sera« objavlja zelo zanimivo poročilo svojega posebnega vojnega dopisnika s Finske. Dopisnik pohvalno piše o ženskih prostovoljskih enotah, ki se bor v prvih bojnih vrstah. Nato govori o finskem vrhovnem poveljstvu ln o svojih razgovorih z nekaterimi generalštabnimi oficirji, ki služijo pri vrhovnem poveljstvu. Ti oficirji z največjo pohvalo govore o generalu Mereskovu, glavnem poveljniku sovjetskih čet, ki operirajo v Kareliji. Kot nepristranski nasprotniki, je rekel dopisniku pri tej priliki nek ugledni višji oficir, moramo reči, da generalu Mereskovu glede današnjih operacij v Kareliji nismo mogli oporekati v nobeni stvari ali pa mu očitati ksfcSno taktično napako. Nasprotno dajejo poveljniki posameznih podrejenih mu p-vtis, da niso kos svoji nalogi. S tem je treba pojasniti težke izgube, ki so jih rdeči pretrpeli ie v začetku svoje ofenzive.
»In kaj mislite o samih rdečih vojakih?« je vprašal dopisnik »Kot čete — je odgovoril finski oficir — so rdeči vojaki dobri in vztrajni v defenzivL Lahko se pa reče, da kažejo v napadu precejšnjo resig-nacijo in sicer v večji meri, kakor pa dejansko hrabrost ter so zato pri svojem napredovanju zelo počasni. Očividno je, da ta vojna ne more navdušiti vojakov. Nikjer med to borbo nismo mogli opaziti primerov kake volje za pobudo pri nižjih starešinah sovražnika.
Švicarska sodba
o finskem vojaku
Bern, 7. decembra. AA. »Basler National Zeitung« je dobila od svojega dopisnika iz Helsinki ja tale dopis:
Vsi, ki so videli Fince na fronti, soglasno izjavljajo, da so Finci odlični vojaki ln da imajo nenavadno sposobno vrhovno poveljstvo. Sovjetski poskus, da bi s tanki zmedli Fince se je popolnoma izjalovil. Posebno hvalijo finski podvig pri ponovnem zavzetju Pečenge, ker so finski oddelki morali v eni sami noči maršlrati 130 km daleč ter jim je to omogočilo, da so Ruse presenetili tn jih v boju na nož potisnlM nazaj In jih premagali.
Češki politik umrl
Pariz, 7. dec. AA. (Havas) Po poročilih iz Prage je tamkaj umrl bivši minister Emil Franke. Bil je svojčas prometni minister, leta 1937. pa prosvetni minister.
Prenos poslov na banovino Hrvatsko
Beograd, 7. dec. a. Danes sta bili Izdani uredbi o prenosu poslov Iz resora kmetijskega ministrstva ln ministrstva za socialno politiko na banovino Hrvatsko. Obe uredbi vsebujeta podrobne določbe, kateri posli preidejo na banovino ln katere posle splošnega značaja bosta še nadalje opravljali obe ministrstvi. Banovina Hrvatska prevzame tudi razne dosedanje državne ustanove s področja teh dveh ministrstev, v kolikor se nahajajo na njenem ozemlju ln nimajo splošnega vsedržavnega značaja.
Zvečer sta bili nato objavljeni še uredbi o prenosu poslov s prosvetnega in trgovinskega ministrstva na bansko oblast v Zagrebu. Uredba o prenosu poslov prosvetnega ministrstva določa med drugim, da se bodo odnošaji med državo in verskimi zajednicaml tudi v bodoče urejali enotno In da bo zato osnovano posebno ministrstvo za vere. Po uredbi o prenosu poslov trgovinskega ministrstva ostanejo skupne vse zadeve, ki se nanašajo na zunanjo trgovino in na enotno državno trgovinsko politiko. Nadzorstvo nad karteli se prenese na bansko oblast.
Kraljevi namestniki so končno podpisali tudi uredbo o prenosu poslov ministrstva za gozdove in rudnike, tako da so ostali neprenešeni samo še posli notranjega ministrstva in ministrstva za telesno vzgojo. Tudi ti dve uredbi pa bosta izšli v najkrajšem času.
Pomanjkanje soli v Subotici
Subotica, 7. dec. o. Po vsej Subotici je nastalo veliko ogorčenje, ker je zmanjkalo soli. Nekateri špekulanti so aamreč razširili glasove, da bo sol podražena. Zato so vsi začeli nakupovati sol v večjih množinah in je včeraj v Subotici skoro ni bilo več mogoče dobiti. Medtem je bila vest o podražitvi soli uradno z vso odločnostjo demantirana.
Pristojnost Državnega sveta za Hrvatsko
Beograd, 7. dec. p. »Službene novinec objavljajo uredbo ministrskega sveta o pristojnosti reševanja upravnih sporov na področju banovine Hrvatske. Po tej uredbi je upravno sodišče v Zagrebu pristojno za obravnavanje upravnih sporov, ki so nar stali zaradi odredb državnih upravnih oblastev v banovini Hrvatski. Proti odločitvam upravnega sodišča v Zagrebu so možne pritožbe na državni svet v Beogradu, če-gar sklepi so obvezni za upravno sodišče v Zagrebu ln upravne oblasti v banovini Hrvatski.
Zagrebška mestna podjetja ne bodo zvišala plač
Zagreb, 7. dec. o. Dopoldne je bila seja zastopnikov mestnih gospodarskih podjetij, na kateri so razprav j ali o prošnji mestnih delavcev za povišanje plač. Ugotovili so, da bi znašali izdatki za povišanje plače pri vseh mestnih gospodarskih podjetjih 6,736.900 dinarjev, kakor tudi, da se glede na to prošnji delavcem do 1. decembra leta 1939. ne more ugoditi. Nasprotno je bilo sklenjeno, da se vsem mestnim delavcem izplačajo božičnice in sicer oženj enim po 200 dinarjev, neomenjenim pa po 150 din.
Premestitve v davčni službi
BeOgiad, 7. decembra. AA. Premeščeni so: za davčnega Inšpektorja v 6. skupini na davčno upravo v Šmarju pri Jelšan Ludvik AvSič, dozdaj v Ptuju; za davčnega inšpektorja 6. skupne na davčno upr«fc-vo v Ormožu Janko Rožaj, dozdaj v Brežicah; za višjega davčnega nadzornika «. skupine na davčno upravo v Ljubljano (Ljubijana-cnesto) Rudolf Zrimšek, dozdaj v Ormožu in aa višjega davčnega nadzornika 6. skupine na davčno upravo v Ptuj Rudolf Podkrejšek, dozdaj v Šmarja pa*
Kulturni pregled
Razgovori in stiki v Zagrebu (VIK)
Pri dr. Nikoli Andriču
V prostorih »Zaklade Narodnih novina« V Frankopanstki uJcl ima svojo sobo ustanovitelj in dolgoletni urednik morda naj-vcčje leposlovne zbirke na vsem slovanskem jugu g. dr. Nikola An dri 6. Bivši pamočnrk ministra Stjepana Radiča, bd bil ogledna osebnost hrvatskega kulturnega sveta tudi tedaj, če bi njegovo ime ne bilo nerazdrnižljiv© združeno z »Zabavno bibliotekoc, kaikor se imenuje ta njegova znamenita zbirka. Dr. Nikola Andrič, čigar sedemdesetletnice so se pred dvema letoma s primanjem ln hvaležnostjo apom'njali hrvatski ln mnogi drugi slovanski listi, je tudi sicer kot slavist in rosnanist zaoral vidne brazde v hrvatsko slovstveno kultura Bil Je dalga leta dramaturg zagrebškega gledališča in Izprva
desna roka znamenitega upravnika Stjepana MileC ča leta 1920- P® Je postal sam intendant tega reprezentativnega hrvatskega gledališča. Njegovo književno delo sega daleč nazaj v drugo polovico osemdesetih let prejšnjega stoletja V starem »Vijencu« je objavil nešteto esejev ln Člankov ie francoske literature. Mnogo se bavi s hrvatsko narodno poezijo, o čemer pričajo knjige, ki Jh je izdala Matica Hrvatska. založnica njegove študije »Pod absolutizmom«.
V siažbi hrvatske Kultur«
Znanstveno in slovstveno udu dr. N. Anda-iča še čaka bdibliografa, da bi postalo preglednejše. A tudi bibliografija ne bo povedala vsega, kajti Izmed 600 zvezkov »Zabavne biblioteke« nI bilo nobenega, ki ne bi Sel skozi njegove roke. in neštett prevajalci so se morali na t'-hem zahvaljevati njegovim skrbnim popravilom, če je kritika priznala da prevodi ustrezajo zahtevam. Tako je dr. Andrič izdal 630 bodisi originatoh, bodisi prevedenih del, pri čemer ni upoštevanih 62 dram, ki jih je prevedel kot dramaturg za zagrebško gledališče in tudi ne številne razprave, študije ln članki, ki jih nekdo ceni na 700. To obsežno delo je bdito omogočeno na trdni podlagi, ki si jo je g. dr. Andrič pridobil v slavistični šoli V. Jagiča, kjer se je naufll vseh slovanskih jezikov ter v rornoan lstLčnl šoli Mayerja-Lipskega na Dunaju tn Gastona Parisa v Parizu, kjer se mu je na stežaj odprl svet romanskih jezikov.
Njegova obsežna erudicija pa ni bila samo v službi hrvatske gledališke in književne kulture, marveč še prav posebej v službi hrvatškosrbskega jezika. Avtor »Bramiča jezika hrvatskoga« je tudi eden tomed prizadevnih puristov, tankočutni poznavalec vseh odtenkov domačega književnega ježka, njegove strukture, leksl-kalnega in frazeološkega bogastva in ak-centoJofikih norm. Kot prodoren poznavalec narodne govorice in ljudskega izrazoslovja, ki si je mimo tega izostril jezikovni okus zlasti v šoli francoskega stila iz slavne književne tradicije, je lahko vplival na razvoj hrvatskega pismenega jezika in se zlasti upiral vplivom germanske frazeodogije.
Dr. Nikola Andrič Je v usodnem letu 1914. ustanovil »Zabavno biblioteko« za prevode lz svetovnega slovstva Prvo leto je izšlo 12 knjig, od leta 1917 pa po 24 knjig na leto. Lansko leto je ta edinstvena južnoslovanska biblioteka dosegla 600 »vezkov in obenem žal prenehala izhajati.
Dr. Nikoli Andriču se še ne pozna breme let; kaže živahno zanimanje za vse, kar se dogaja doma in po svetu in ne-ugneino nadaljuje svoje znanstveno dela Eleganca njegovega nastopa ln duhovitost njegove konverzactje kažeta svetskegn So veka enako kot e rudi ta,
»Zabavna biblioteka«
Govorila sva predvsem o njegovi »Zabavni biblioteki«. Dejal ml je, da je bila njegova zbirka nekaj časa tako pril^ib-Ijena, da so se prodajale vse knjige.
Zadnja leta sem Izdajal »Zabavno biblioteko« v lastni režiji brez kompanjonstva »Zesnaljske tis kare«, s katero sem pred 37 leti začel izdajati to zbirko svetovne beletriatike. Zanimanje hrvatskega občinstva za te izdaje Je znatno popustilo in se je državna tiskarna ki je sicer mnogo-kratna milijonarka, zbala morebitnega deficita. Nato sem se opogumil, da s svojo skromno pokojnino na lastno pest nadaljujem Izdajanje te biblioteke. Sreča mi ni bla mila in sem v treh letih nabral 200 tisoč dolga prt omenjeni tiskarni. Da U mi ne bih pognali hiše na boben, sem ponudil banski upravi, ki Je najvišj. gospodar te tiskarne, okrog 700.000 dinarjev vredno knjižno zalego, za to ogromno protivrednost naj bi ml zbrisala dolg v znesku 200.000 dinarjev, dele po dolgem prosjačenju mi je bila izkazana milost, da so sprejeli od mene darilo v znesku pol milijona dinarjev, vendar pa so poleg tega zahtevah še 40 000 dinarjev v gotovini, kar sem moral mesečno odplačevati od svoje siromašne pokojnine. Tako vidite, kako so v zadnjih letih pred uredita vijo hrvatskega vprašanja »podpirali« hrvatskega književnika.
Zaradi te »naklonjenosti« bi Ml skeraj prišel na beraško paKoo.
Antologije svetovne poezije
_Da M moja »Zabavna MMlotefca« dostojno stopila v zgodovno sva se odločite jaz in direktor »Tiskar« Narodbik no-
vina«, g. Klrin, da 'izdamo kot zadnje zvezke in v posebnem formatu nekoliko antologij svetovne poezije. Kdor pozna našo književnost, je moral sam opaziti, kako malo so pri nas Hrvatih prevajali poezijo drugih nairodov. Antologije, ko so že ijzšle ali še izidejo, imajo namen zamašiti vsaj nekatere vrzeli in dati vzpodbudo prevajalcem in kulturno odgovornim založnikom. Priznati pa je treba, da prevajanje poezije ni nikjer, zlasti pa ne pri nas lahka zadeva. Ko sem znanemu prevajalcu, prijatelju Isi Verkanoviču ponudil uredn'štvo »Antologije ruske lirike«, ml je dejal, da zelo dvomi v dober uspeh takega načrta, zakaj dobro antologijo ruske lirike bi mogli zaradi sorodnosti rm in akcenta izdati samo Slovenci. Vzllc temu smo se opogumiti in kot šeststoti zvezek »Zabavne bibl'oteke« je izšla antologija italijanske lirike, ko jo je domača in italijanska kritika sprejela prav ugodno. Nato Je izšla antologija ruske lirike od Puškina do najnovejš'h pesnikov z uvodnimi študijami Josipa Badaliča ln Nikolaja Fedorova. Kot nadaljnji zvezek pripravljamo antologijo poljske lirike v prevodu odličnega poznavalca poljskega jezika m literature profesorja Benešiča, dalje zvezek francoske lirike, ki ga bo uredil naš znani romamst dr .Slavko Ježič. Mislimo tudi na cvetober češke in slovaške poezije ki naj bi ga preskrbel v Pragi žive« hrvatski pesnik Božo Lovrič. Manj verjetna, vendar pa zaželjena bi bila antologija rimske lirike v novih prevodih našega morda najbolj nadarjenega prevajalca klasične poezije Slavka Tekliča. Vsekako smo skušali s temi antol ogl lami začrtati pot. katero naj V drugi nadaljevali s popolnejšimi sredstvi
proučevanje narodne poezije
Na vprašanje kakšna bo nova zbirka Hrvatske narodne poezije, ki jo pripravlja za MH, je g .dr. Andrič odvrnil:
—	V zadnjih treh mesecih delam intenzivno samo na zb rkah narodnih pesmi, ki so me sicer vedno močno zanimale. V kratkem izide pri MH zbirka novih usfco-šfcih in hajduških narodnih pesmi. Zanimalo vas bo da bo ta zbirka, ki sem ji napisal obširen kritičen uvod, posvečen važnim problemom naše narodne poezije, prinesla nove dokaze, kako in v čem se hrvatska narodna duša razlikuje od srbske. To sta sicer že slutila Murko in Ge-seanann, vendar utegne moja zbirka haj-du&kih pesmi o Mjatu Tomiču pokazati tipično hrvatsko pojmovanje hajduštva. Poleg te knjige sem v zadnjem času pripravil še dve drugi zbirki narodnih pesmi Ena med njimi bo vsebovala zgodovinske in uskoske pesmi, med njimi pesmi o bojih Berislaviča bana in Frankopana s Turki, o Kulin-banu, o Zrnjskem pri Sigetu in tako dalje. Vprav mogočna je hrvatska narodna pesem o boiih s Turki pred Dunajem, kjer nastopa tudi poljski kralj So-bjeski. Ta pesem ima po nekaterih značilnostih kar shakespearski značaj.
—	S hrvatsko m srbsko narodno pesmijo se bavim že toliko let, da upravičeno prihajam k nekaterim sklepom splošnega značaja. Ti sklepi bodo razloženi v razpravah. ki še iizdejo. Jasno se Jcaže, da so Srbi najmočnejši v izrazito epskih pesmih, Hrvati pa v romancah in ba^dah. Tu di Murko in Gesemann priznavata, da nima noben narod takih narodn?h balad ln romanc, kakor jih Imamo Hrvati. Sine ira et studio bo treba Izvesti temeljito revizijo postanka mnogih narodnih pesmi glede na hrvatski oonosno srbski kulturni krog. Opozarjam v tem pogledu zlasti na razpravo prof. Banaševiča, ki je obdelal zvezo med francoskimi Chanson de ige-stes« ln srbsko narodno poezijo, kakor jo poznamo iz Vukovih zbirk. V tej razpravi imamo nekatera kar presenetljiva odkritja, ki med drugim kažeio, kako važna je bila minulh stoletij kulturno posredovalna vloga Hrvatov, kar je umljivo glede na njihov položaj med zapadom in vzhodom.
O kulturnih stikih med Slovenci in Hrvati je dejal g. dr Andrič da je kot predsednik akademskega društva »Zvoninrr« na Dunaju že zgodaj podpiral to kor stno zbliževanje. V »Zabavni biblioteki« je izdal z lepim uspehom v prevodu Cankarjevega »Martina Kačurja« ln Krai<rierievo »Mlado ljubezen«. Zadnji dve desetletji so se naši stiki vedno bolj rahljali in naposled močno poslabšali.
Ne dvomim, da Je želja vsakeara pravega Hrvata in Slovenca, da bi se naši on-nosd čimbolj popravili in razvili v smotrno urejeno sodelovanje.
Tako je zaključil zaslužni hrvatski kulturni delavec svoje izjave.	—o.
Zapiski
V SPOMIN PROFESORJU GOLUMBKU
Poljska vojna je zasekala občutne vrzeli tudi v vrste poljskih kulturnih delavcev. Kot nedolžpa žrtev je v tistih peklenskih varšavskih dneh pade! v hladni objem smrti univ. prof dr. Josef Golombek. Ob tej žalostni vesti se nam je storilo milo. saj je biJ gospod profesor naš dobeT znanec, naš iskreni prijatelj. Ni še minulo leto. odkar je poln bratske ljubezni in mladostnega og nja bival v naši sredi. Odkritosrčen ljubi telj Jugoslavije in njenega duha ie prišel v našo državo, da bi nam v svojih predavanjih pokazal poljsko kulturo. V Ljubljani nam je govoril o Slovackem, s'avnem poljskem rcm&ntiku, ter o -»M'adi Poljski«'. Najbolj oseben pa je bil v svoiem predavanju o Poljski. Z iskreno ljubeznijo do svoje domovine nam je najprej opisal njene naravne lepote, potem pa prešel na nje~ no zgodovino, polno herojskih podvrgov pa tudi najmračnejših žaloige-r. Z veščo besedo nas je popeljal skozi bogastvo poljske literature, likovne umetnosti in g'asbe.
In v usodnem razvoju dogodkov je moral sedaj tudi on darovati svoje življenje za domovino. Kakor pa je smrt odličnega moža strašna nesreča, je brla zan j samo zaželena rešitev, ker mu je prihranila vse neštete bridke ure, ki jih preživlja v teh težkih dneh vsak Poljak in ki so po končani bojni vihri morda še temnejše
I S profesorjem Golom bkom je lefel v 1 grob eden največjih poljskih ljubiteljev Jugoslavije Svojo aktivno Ijubezeu je najlepše dokazoval s svojim neumornim delom. Bil je odličen poznavalec jugoslovanske literature in jo je v svojih predavanjih vneto posredoval svojim slušateljem na varšavski univerzi V njegovem delovnem krogu pa mu je bila vodilna ideja goreče stovsno-filstvo. Tako se je z vsemi močmi zavzemal za poljsko-jugoslovansko kulturno pogodbo. Toda nasilna smrt je presekala vse lepe načrte in praznih rok, s svinčeno — težko žalostjo v srcih žalujemo za tem svojim dobrim prijateljem.
Eda Stadler.
Zapozneli odmev razstave bolgarske knjige v Ljubljani. V sofijskem »Miru« z dne 2 t m. je tzftel feljton o bolgarski knjižni razstavi v LJubljani tz peresa književnika Matveja Valeva. Pisec se v glavnem Sklicuje na podatke, ki mu jih Je dal Ob priliki nedavnega obiska v Sofiji organizator ljubljanske razstave g. V. Bučar. G. Valev dovtipno glostea izostali Obisk skupine bolgarskih pisateljev, ki se je napovedala za tiste dal to čl je prihod je bil nenadno preklican iz razlogov, ki samo vzbujajo željo po smotrnejši to trdnejši organizaciji naših kulturnih stikov.
Knjiga o banovini Hrvatski. Zagrebška Binoza je izdala v redakciji dr. V. Pav-lakoviča priročn k. ki bo dobro zabil za
informativne podatke o avtonomni Hrvafc-ski. V njem so zbrani vsi potrebni podatki o politični administrat vni ln ekonom ski strukturi.' V uvodu Je historiat poga Janj aa sporazum in odmevi sprejeti! sklepov v vsej jugoslovenski javnosti. Na ! to slede osebn. podatki o bonski oblasti ^ ;• Zagrebu ter razni komentarji, izjave L i zahteve v zvezi z državnopravnim položa ' jem Hrvatske, Informacije glede ureditv ostale države, glede prenosa kompetenc ; centralne vlade na avtonomno itd. Posebc; je obdelana pristojnost banovine, skupne in državna na področju BH. Slede podatk o finančn samostaJnosti, o »plašni pro svetni politiki, o zgodovinski seji hrv. na rodnega zastopstva 29. avgusta t. L z go vori voditeljev. Posebno poglavje obravnava prebivalstvo banovine Hrvatske po številu in veri, dalje štev Vo Hrvatov, razde litov banovine po upravnih edindcah, okra i je in občine po nazivih in številu prebi valstva, V drugem delu je s podrobn m podatki prikazano kmečko in narodno gospodarstvo. V knjigi je tudi besedilo vsefc uredb, ki so v zvezi z BH in seznam denarnih in zavarovalnih zavodov ter indu-strijSk h podjetij.
Andrč Maorols je izdal prt Galllimard-v Parizu drobno knj žico »Les Origines de Ia guerre de 1939«.
GeorgeS Duhamel je kljub vojnemu času objavil nov roman v ciklu »Chroniquc des Pasquier« z naslovom »Le Combat con tre les Ombrcsc.
ŠPORT
Planinski svet pred božičnimi prazniki
Markacije do planinskih postojank so že postavljene
Ljubljana, 7. decembra
Gore Slovenije so v tem času ko se solnce nagiba nizko na nebu, pripravljajo na sprejem smučarjev. Bela mana polagoma pada na planine in pobočja v naših gorah ter narašča tako, da bo predvidoma za božične praznike najprimernejša podlaga za smuk. Pričel se bo lep čas za planince, ko bedo v beli obleki vabile neskončne gorske poljane.
S prvim dolinskim snegom ožive vznožja gora in številni oboževala naših gora se bodo zbirali v Bohinju. Kranjski gori, v Ratečah Kamniku in vseh drugih važnejših izhodiščih za smučke izlete v naše planine. Širni krog smučišč od Bohinja tja preko Triglavskega sveta do skrajno severno-zapadnih predelov na Vršiču in v Planici, ceia gorska vrsta vrhov v Karavankah s čudovitimi pog'edi proti jugu. Širne poljane v Savinjskih planinah okrog Krvavca. Velike Planine fn Korošice in zadaj za njimi krasna smučišča Radithe do Smrekove«, od Kope do Peska na Pohorju — ves ta širni svet bo v prihodnjih dneh domovanje posetnikov smučarjev-planinccv. Ni lepšega od združitve smuke z uživanjem lepot v zimski gorski prirodi.
Odločiti se bo treba, kam usmerite smučke za praznike. Slovensko planinsko društvo je že prve dni preteklega meseca prosilo železniško upravo, da naj upošteva šte-
vilne praznike v dragi polovici decembra in prvi polovici januarja ter dovoli popust pri vožnjah na državnih železnicah tudi ob navedenih praznikih, kot je bil*, to uvedeno s polnim razumevanjem v letošnjih veliko nočnih in binkoštnih praznikih. Pričakujemo vsak dan ugodne rešitve Nadalje je SPD tudi že v novembru zaprosilo šolsko oblast, da naj pravočasno objavi čas trajanja letošnjih šolskih počitnic o božiču, da se morejo starši pravočasno odločiti, kam naj krenejo s svojo mladino n« bele poljane Tudi v tej zadevi je pričakovati rešitev v prihodnjih dnevih
Zimske markacije do planinskih postojank SPD. ki bodo oskrbovane za božične praznike, so že postavljene ter bodo varen kažipot na izletih smuiarja planine« Slo vensko planinsko društvo bo prihodnji teden objavilo razne smuške ture. da se bo smučarjem lažje odločiti, kam nai krenejo za božič Kdor želi sedaj podrobne informacije za sestavo svoje ture. naj se obrne na pisarno SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1. Slovensko planinsko društvo bo tudi letos objavilo točna vremenska poročila o snežnih razmerah v okolišu svojih postojank, ta poročila bodo objavljali v društvenih okencih pn vhodu v pasažo z Aleksandrove ceste, na Tyrševi cesti v okencu na stavbi Kreditne banke in pred izhodom glavnega kolodvora v Ljubljani.
Pred jubilejem olimpijskega odbora
JOO bo te dni slavil ao letnico obstoja
Pred 20 leti, in sicer natančno na dan
14. decembra 1919., je bil na pobudo gg. prof. dr. Franja Bučarja in takratnega majorja Svetomirja Djukiča, ki je bil v službi v Zagrebu, ustanovljen Jugoslovenski olimpijski odbor.
Ustanovni občni zbor, ki je bil obenem likvidacijski občni zbor za Hrvatsko športno zvezo — je bil v Gunduličevi ulici št. 29 in je bil na njem Izbran naslednji odbor.: predsednik dr. Franjo Bučar, podpredsedniki major Svetomir Djukič. dr. Ciril žižek ln pok. dr. Bogdan Malec, tajnika dr.»Ante Jakovac in dr. Ante Pan-dakovlč, blagajnika Ferdinand Budicki in 2eljko Berger, zapisnikar Pavao Kaudcrs, arhivar Vladimir Očič, revizorja dr. Krojač in dr. Stevo Ulmanski ter odborniki: Doležal, dr. Berce, dr. Milan Dečak, major Hala, dr. Fedor Lukač, dr. Stjepan Krasnik dr. Ivan Lipovšfak, Milan Meniga, dr. Laza Popovič, dr. Josip Reberski, dr. Ivan Spevec, dr. Milorad Stražnicki, pok. poručnik Gjuro Subotič, prof. Fran Šuk-lje, dr. Lujo Thaller, Veljko Ugrinič, ka-petan Miloš Vldakovlč, Hlnko W0rth, Momčflo 2ivanovič univ. prof. Branko Popovič. ing. MIlan Mlodragovič. Joso Goreč ln inž. Stanko Bloudek. Za delegata v mednarodni olimpijski odbor sta bila takrat določena dr. Franjo Bučar in major Svetomir Djukič. Nekaj pozneje so bili v poslovni odbor Jugoslovenskega olimpijskega odbora za vsako športno panogo izvoljeni še strokovnjaki, in sicer: za nogomet Veliko Ugrinič, za lahko atletiko Miroslav Dobrin, za sabljanje pok. Milan
Senk, za kolesarstvo MIlan Meniga, za ja-
nanje kapetan Miloš Vidakovič, za tenis dr. Stevan Hadži, za gimnastiko dr. Stjepan Krasnik in za st relski šport pok. poručnik Gjuro Subotič.
Od omenjenih športnih delavcev, ld so stopili v prvi odbor JOO, so Se danes aktivni v raznih funkcijah upravnih, Izvršnih ali krajevnih olimpijskih odborov gg. prof. dr. Franjo Bučar, general Svetomir Djukič, dr. Stevan Hadži, Veljko Ugrinič, Joso Goreč in Miroslav Dobi^n.
Major Djukič je bil od leta 1912. delegat kraljevine Srbije v mednarodnem olimpijskem odboru ter je v tem svojstvu neposredno, deloma pa tudi s pomočjo zunanjega ministrstva, hitro dosegel, da je bil novi Jugoslovenski olimpijski odbor čimprej sprejet v članstvo. To se je zgodilo na seji mednarodnega olimpijskega odbora v Anversu leto 1920., ko so bile tamkaj VH. olimpijske igre. Pri tej priliki Je bil izbran Se drugI član CIO lz kraljevine SHS, in sicer prof. dr. Franjo Bučar na predlog švedskega generala Bal-cka.
Naš olimpijski odbor, ld za enkrat kljub novim razmeram v političnem in marsikje tudi že v športnem življenju. Se ni doživel nobene spremembe, bo to svoj pomembni jubilej svečano proslavil konec prihodnjega tedna v Zagrebu. Podrobnosti sporeda še niso znane, ve pa se toliko, da bodo glavni del svečanosti Izpolnila zelo aktualna predavanja o pretekli, sedanji ln bodoči organizaciji našega športa.
Mladina bo igrala za pokala
Zanimiv junlorsld nogometni turnir na igrišču Mladike — v nedeljo ves dan
Razen letošnjega majskega turnirja bodo marljivi Marsovci priredili v nedeljo še pokalni turnir juniorjev. Za to prireditev so povabili juniorje treh moštev, in sicer Slavije, Mladike, ln Most. Ravno pri teh moštvih bodo lahko nastopili igralci prvega moštva, tako da bodo vse tekme res zanimive ln napete.
Mars nastopi z svojim najboljšim moštvom, 3aj bodo moštvo ojačlll Igralci prvega moštva. Slavija je favorit turnirja, ker so dokazali junlorji. da se znajo boriti v prvenstvenem tekmovanju in zasedajo nad vse častno drugo mesto v tabeli. Prav tako so nevarni simpatični igralci Mladike, ki so zelo borbeni tn žilavi. Moste bodo poslale v boj same . dobre Igralce ln videli bomo v nedeljo res tipično prvenstveno borbo mladih moštev, ki se znajo včasih bolj vroče boriti na zelenem polju kakor pa njihovi starejši tovariši.
Tekme bodo v znamenju borb za dva lepa pokala, ki so ju Marsovci pripravili za ta pokalni turnir.
Ali sem prispeval za | sohotski dom v Trnovem?
V nekaj vrstah
Finski narodni praznik
Minulo sredo je finski narod, to Je oni mali narod na severu, ki ga Številni majhni ta tudi veliki narodi gledajo kot vzor športnega dela in športnih uspehov, slavil svoj narodni praznik tn 22-letnico svoje narodne svobode. Letos Je to jubilej zatekel ta miroljubn* in marljivi narod v razmerah, ki so precej enake najtežji časom njegovega narodnega življenja. Danes sto spet na kocki njegova samostojnost ln svoboda. Finski narod se za te svoje največje pridobitve bori z ono samozavestjo in hrabrostjo, kateri se Je športni svet čudil že v olipipljsklh stadionih ln tekmo-vališčih vsega sveta, kadar so nastopali In zmagovali slavni zastopniki finske atletike Kolehmainen, Nurml, Ritola, Mftki, J&r-vinen in Se veliko Število drugih. Te lastnosti samozatajevanja, borbenosti tn hrabrosti je finski narod v teh dneh odnesel s seboj v strelske Jarke, kjer se mora v težkih pogojih boriti z mnogo močnejšim nasprotnikom.
Finski narod Js toliko storil s
olhnpizem ter s tam pridobil na--
tn toliko spoštovanja, da se v tak dneh vse simpatije mm njegovi NJim se pridružujejo tndi športni pljsld kroži Iz Jugoslavije s Iskre— tejR da W hiwf! fssl «mprej In fhnholj^ ihIkhH sa prijateljski finski Miri, »s magmi
I spet na torišča športe ta oBiuplua svoje velike naloge.
Prvo srečanje med nstanovtteljl JOO
Na V. olimpijskih Igrah leta 1912. V tockholmu so prvič nastopili tudi tekmo* /alci predvojne kraljevine Srbije, ln sicer Oušan Mlloševlč v teku na 100 m ta Dra^ ■ iitin Tomaševlč maratonu. Mlloševlč js zpadel v predtekmovanjlh, medtem ko je Tomaševlč med 62 tekači zasedei S7. me-ito, kar je bilo za takratne razmere dovolj ugodno.
Kot delegata Srbije so btli takrat v
i tockholmu kapetan Svetomir Djukič, poručnik, Dragislav Vojinovič ta Inž. Jovič. [z Zagreba je bil na tej olimpijadi prvi predsednik JOO prof. dr. Bučar. Ko so taco sedeli na tribuni, se Je naenkrat obrnil kapetan Djukič ta dejal svojemu tovarišu: i Poslušaj, tukaj nekdo govori srbsko«. — »Ne, hrvatsko«, Je odgovoril prof. dr. Bučar in z veseljem so si bratje po Jeziku segli v roke. Tamkaj v Stockholmu sta se prvič spoznala general Djukič ta prof. Bučar, potem pa se spet nista videla dolgih 7 let, dokler se nista decembra 1919. sestala kot glavna pobornika ideje za ustanovitev Jugoslovenskega olimpijskega odbora.
+
Kakor smo na tem mestu Ce zabeležili,
se naš državni prvak BSK že dalj časa pripravlja za velike turnejo v Južno Ameriko, vendar pa stvar kljub temu, da bi Igralcem to večmesečni Izlet v neznane mirne kraje ugajal, nikakor ne gre prav od rok. Ker Je premet z Južno Ameriko po morju zdaj v rokah samo italijanskih parobrod-nih družb, o katerem pa seveda ni znana kako dolgo ga bo mogoče vzdržati, se klu-bovo vodstvo boji, da bi moštvo po končani turneji ne imelo možnosti povratka v Evropo. Zaradi tega Je uprava BSK zahtevala od organizatorjev turneje, naj v eni ameriških bank zastavijo garancijsko pismo v višini milijon dinarjev, kateri znesek bi služil beograjskim nogometašem kot zavarovalnina v primeru, če bi se ne mogli pravočasno vrniti v Beograd. Ce bodo v Ameriki sprejeli Se ta pogoj, Je precej verjetna da se bo BSK kratko pred Božičem lz Genove odpravil na pot čez morje.
Današnji praznik bo prav za prav povsod potekel brez pravega športnega sporeda, ker spada med one termine na prehodu iz Jesenske v zimsko sezono Za nogomet pa je vreme v teh dneh še najbolj prikladno, toda tudi v tej panogi danes ne bo omembe vrednih dogodkov Izjemo si je lahko privoščil samo zagrebški Gradjanski, ki bo Imel zanimivega gosta lz Bukarešte. ln sicer jesenskega prvaka Raplda To moštvo bo ostalo v Zagrebu tudi še v nedeljo. ko bo nastopilo v drugi tekmi — proti Hašku.
Sestanek delegatov klubov, ki Ljubljanski nogometni podzvezi. bo danes ob 10. v pi««trnl T.uvenske nogometne zveze. Na dnevnem redu bo organizacijsko vprašanje beroče nogometne podzveze v Ljubljani.
STR Moste. Za pokalni turnir Marsa se razen igralcev, ld so Igrali prvenstveno tekmo z Svobodo, odrejajo Se Koprivec. Tla-kar ln Baječ. Vsi v poštev prihajajoči igralci naj si preskrbe zeleno opremo in se sigurno udeleže sestanka, ki bo v soboto ob 19.30. Zadržani naj se Se v teku današnjega dneva opravičijo pri načelniku.
Iz življenja na deželi
Iz Litije
i— Žrtev tragične prometne nesreče na poslednji poti. Emila Koprivnikarja smo pokopali na praznik zedinjenja K slovesu je prišla tolikšna množica, kakršno na deželi le redko vadimo. Pogrebci so prišli iz vseh krajev, kjer Je imel pokojni ugledni mizarski mojster poslovne zveze Gasilci so prišli tudi lz vsega okraja. S praporom se je udeležila pogreba tudi »Lipa«, ki je Štela pokojnika za člana in dobrotnika. Prišlo je tudi več uradnih predstavnikov iz Ljubljane in drugod. Bana Je zastopal sreski načelnik g. dr. Gregorin. Na čelu sprevoda je stopala zagorska rudn ška godba, za njo gasilske čete iz vse župe. Ob grobu so se poslovili trije govorniki. Rejd malih živali so spustili nekaj belih golobov, ki so zaplahutali nad grobom svojega društvenega gospodarja.
BLED. Zvočni kino predvaja danes, fcn tri in v nedeljo velefilm v naravnih bas*, vah »Ljubezen v džungli«. Predgra zvočni film Tannhftrser ln šale. (—)
DOLNJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« bo predvajal danes ob 16. tn 20. velo-film »Tarzan zmagovalec«, v glavni vlogi J. WeJssmttller ta O. Sullvan. — Sledi v soboto In nedeljo prekrasni flim »Rdeči plašč«. Dodatek Fokov tednik ta kulturni film. Ne zamudite! (—)
GORNJA RECI CA PRI LAŠKEM. V nedeljo 10. L m. bo blagoslovitev tn otvoritev novega dela šolskega poslopja Slovesnost se začne ob 10. s službo božjo, nato pa bo blagoslovitev ta otvorttev. Dosedanji gola, ki je Imela samo eno učilnico, pridobi z dozidavo dve Šolski sobi ta pisarno. Stavba je solidno ta lično Izdelana ta bo v ponos naši dolini.
KRANJ. Kino Narodni dom prtkasujs danes na praailk, Jutri ta v nedeljo Do-rothy Lamourjevo v prekrasnem barvnem eksotičnem filmu »Ljubezen v džungli«. (-)
NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sok* skem domu bo predvajal danes na praznik ob 18. in 20.15 ter v nedeljo ob 16., 18. ln 20.15 glasbeni velefilm »Koncert v Tiro-Mh«. (—)
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v petek (na praznik) ob 15. ta 20.. v so* boto ob 20. zv. ta v nedeljo ob 15. in 20. v*, tefilm »Ona ln njenih 100«. V glavnih vlogah Slavna pevka Deanna Durbnova. Med dodatki dva zvočna tednika: Untversum la PsraffluntOT. Sledi »Ulična glasba«. (—)
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes in jutri zvečer ob 20. ln v no. del jo ob 15.15 ln 20. vel častni češki film »Poročnik Rjepkin«.
SEVNICA. Te dni Je bila prestavljena učitelj ca gdč. Mimica Beljanov« lz Dra-gatuša v Sevnico. Sevnlčani Jo prav toplo pozdravljamo v svoji sredi. Na Soli so zdaj zaposljeni 18 učiteljev hi trije veroučitelj^ tako da Je šolski upravitelj g. Bonča Leopold t snah zakona oproščen pou6ev»> nja. Zato vrši samo upraviteljske
INSJEJURAJTE V »JUTRU* I
Italija izven vojne
Izredni varnostni ukrepi so deloma odpravljeni, deloma omiljeni — Gospodarstvo v polnem razmaku
Rim, 6. decembra
V prvih septembrskih dneh je tudi Italija, kakor številne druge nevtralne države, odredila celo vrsto varnostnih ukrepov. Pod orožjem so bili mnogi letniki rezervistov; krasna italijanska mesta so se zvečer pogreznila v temo in vse je bilo že pripravljeno za izselitev prebivalstva iz večjih centrov. Toda že v drugi polovici septembra je postalo jasno, da Italija vsaj zaenkrat ne bo intervenirala, in odrejeni ukrepi »za vsak slučaj« so se začeli drug za drugim ukinjati. Od tedaj naprej se razmere vedno bolj normalizirajo, kar je na zunaj najbolj vidno po zopetni nočni razsvetljavi mest m po odpustu velikega števila rezervistov iz vojaške službe Avtentično potrdilo, da se Italija res vrača v čas pred 1. septembrom, je prinesel nedavni službeni komunike ki je sporočil, da je od su-hozemne vojske ostalo pod orožjem le še 860 tisoč mož, ne vštevši seveda mornarico in letalstvo. Te vojaške s;le so razporejene tako, da onemogočajo vsak pritisk s katere koli strani in dajejo Italiji možnost svobodne in neodvisne odločitve v vsakem primeru, ki bi lahko nastopil v bodočnosti. Posledica italijanskega zadržanja je bil med drugim tudi sklep francoske vlade, da so iz vojnega stanja izvzeti vsi departma-ji ob italijanski meji.
Od vseh vojnih ukrepov 90 ostali v celoti v veljavi le še oni, ki določajo veliko omejitev avtomobilskega prometa. Njihov namen je, da bi se zbrale čim večje rezerve bec;na z ozirom na težje pogoje novega nabavljanja. Po italijanskih cestah krožijo le avtobusi, službena vozila in vozila diplomatskega zbora, dočim so zelo redki zasebniki, ki imajo dovoljenje za dnevno porabo po pet litrov. Da pa bi se ohranila zasebna vozila v uporabnem stanju, je sedaj določeno, da lahko dobi od 8. decembra naprej vsak lastnik avtomobila po 30 1. bencina na mesec, kar bo zadostovalo, da bo vsaj mestni lokalni promet v veliki me-rs otonovijen. Policijska ura je že podaljšana do ene po polnoči, le ples« smejo trajati samo do polnoči, kar pa zadostuje za italijanske razmere, ki skoraj ne poznajo nočnega življenja.
Pač pa so se cene skoro vsega blaga tudi v ItaHji nekoliko zvišale, kakor povsod po svetu. Kava je pošla že pred izbruhom vojne, ker jo Brazilija ni hotela dobavljati v zameno za vino in industrijske proizvode, temveč je za njo zahtevala zlato, kar pa Italiji ni konveniralo. Kavo je zamenjala čokolada, vendar se sliši, da bodo najbrže tudi v tem oziru kmalu kaj ukrenili in da bo prišla vsaj omejena količina kave zopet v promet. Z ozirom na pomanjkanje živine so določeni za vsa gospo-
dinjstva dnevi brez mesa, vsak četrtek in petek v tednu. Ker pa so na razpolago številne ribje jedi, se to skoro ne opaža. Omejitev glede mesa prihaja najbolj do izraza v gostilnah in restavracijah kjer smejo gostom servirati le po eno mesno jed. Omejena je tudi uporaba železa. Najbolj prizadeta je Italija v tujskem prometu, ki je seveda močno padeL V tej gostoljubni deželi je sicer skoraj vse ostalo po starem in je t nemirni Evropi Italija resničen kotiček miru, toda tujci ne prihajajo zaradi težav v svojih lastnih državah.
Zato pa vlada velika živahnost v italijanski industriji, trgovini in paroplovbl Slednja posreduje danes veliki del evropske trgovine. Železniške in paroplovne zveze so zopet vse vzpostavljene in Se razširjene. Splošno se priznava, dasi točne j še številke niso na razpolago, da italijansko gospodarstvo po izbruhu vojne ogromno zasluži. Italijanski promet z Veliko Britanijo in Francijo je postal že skoro bolj živahen kakor oni z Nemčijo. Italija je začela dobavljati črni premog predvsem iz Anglije, ker je prevoz nemškega premoga po železnici predrag. Gospodarska skrivnost je, kako je prav za prav sedaj s sueškimi tarifi. Nekateri zatrjujejo, da se le deloma plačajo v zlatu, drugi pravijo, da se sploh vse plača v italijanskih lirah. Vse kaže, da so tukaj zavezniki na tihem že priznali Italiji dalekosežne koncesije. Zaradi teh ogromnih zaslužkov se je italijanska paroplovba brez prehudega protesta podredila dosedanji angleški pomorski kontroli. Proti njeni poostritvi in proti razširjenju blokade tudi na nemški izvoz, je Italija seveda protestirala enako kakor druge prizadete države, saj je doslej posredovala velik det nemškega izvoza. Vsi so tukaj prepričani, da se gotovo bodo našle in morale najti kompenzacije na drugi strani. Stalni angleško-italijan-sk? gospodarski odbor se bo še posebej ba-vil z vprašanjem, da omili angleško kontrolo nad italijanskimi parniki in najde nadomestilo za upadek pri prevažanju nemškega blaga. Angleški veleposlanik v Rimu je prinesel iz Londona v tem oziru po zatrjevanju merodajnih zelo dalekosežna pooblastila. Poostrena zavezniška blokada, ki je izzvala toliko razburjenja m skrbi v nevtralnih državah, je zato bila sprejeta v Italiji razmeroma mirno.
Pri opisanih razmerah ni čudno, da je italijansko ljudstvo polno zaupanja v bodočnost in da se splošno pričakuje, da tudi decembrski sestanek velikega fašističnega sveta ne bo prinesel nobenega iznenade-nja, ako se ne bo mednarodni položaj bistveno izpre menil.
Dr. O. A.
eležke
Kaj bo določal novi volilni zakon
Kakor smo že včeraj poročali, je vlada na svoji seji v sredo zvečer začela raz-pravijati o novih političnih zakonih. Najprej je bil na vrsti zakon o volitvah poslancev Vlada je v sredo sprejela glavna načela zakona, nato pa imenovala ožji odbor, da bo na osnovi sprejetih načel v podrobnosti izdelal ves zakonski osnutek ki bo nato prišel prihodnji teden zopet pred ministrski svet v razpravo in sklepanje.
Kolikor je o določbah novega zakonskega načrta doslej znano, določa zakon tajno glasovanje s kroglicami, proporčne liste in kandidatne liste po okrožjih. Vsako volilno okrožje bo imelo najmanj 360.000 in največ 440.000 prebivalcev en mandat bo vsake okrožje izvolilo devet do enajst poslancev. Zakonski načrt v sedanji obliki ne določa okrožij, temveč prepušča to nalogo posebni uredbi, ki jo bo izdal ministrski svet. Mesta Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo volilna okrožja zase. Okrožno kandidatno listo bo moralo podpisati najmanj sto volilcev. V načrtu pa so tudi državne kandidatne liste, katerih vsako bo moralo podpisati pet predlagateljev ln bo moralo na njej biti najmanj deset nosi1 cev okrožnih kandidatnih list.
Določbe o volilni pravici so enake, kakršne so bile v dosedanjih zakonih. Izvoren je lahko vsak moški državljan, ki je star trideset let ter obvlada v govoru ln pisavi državni jezik. Voliti pa bo sme! vsak moški državljan, ki je star 21 let. Tudi ostale določbe so v glavnem enake onim v dosedanlih volilnih zakonih, zlasti za knr<ih iz dobe pred 6. januarjem 1929. Redna poslovna doba narodne skupščine trala štiri leta.
Teden sokolskega tiska
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je naročil vsem sokolskim društvom in četam v državi, da posvete od 10. do 17. decembra posebno pozornost razširjenju sokolskega tiska. V zvezi s tem naročilom bodo 10. decembra v vseh 2300 sokolskih editii-ncah predavanja o sokolskem tisku; predavanja bodo obvezna za vse sokol sko članstvo, številna društva pripravljajo tudi razsta/vo sokolskega tiska. Razstavljeni bodo poleg sokolskih tudi listi, ki podpirajo sokolsko misel, kakor tudi izvodi 1 stov z napadi na jugoslovensko sokol-sfcvo.
Proti špekulantstvu
v politiki
V »Zagrebačkem listu« objavlja b.vši po slane c HSS dr. žiga Scholl oster članek proti vmešavanju nepoklicanih elementov v hrvatsko javno in politično življenje. Med drugim piše:
»Neodgovorni elementi skTcujejo politične sestanke na katerih poskušajo priti do vpliva v našem političnem življenju. Izgleda, da mnogi ne morejo ali pa ne marajo razumeti bistva ln pomena prave demokracije. Danes je ed ni predstavnik politične volje hrvatskega naroda dr. Vladko Maček. kateremu je narod ponovno poklonil svoje popolno zaupanje. Zato moramo verovati v ljudi, katere je dr. Maček postaval kot svoje zaupnike na razna mesta. Predvsem velja to za komisarje mestnih ln podeželskih občin, ki so bili vsi postavljeni šele po predhodnem pr Stanku dr Mačka. V raznih hrvatskih mestih so se po
javile skupine ljudi, ki so hotele dobiti pod svoj vphv imenovane komisarje. Tudi v Zagrebu je bilo tako. V ta namen so sestav 11 nekak odbor za reorganizacijo zagrebškega občinskega gospodarstva. Glavni cilj tega odbora je bil ta, da bi se osnovala nekaka generalna direkcija za vsa zagrešita mestna podjetja, ki naj bi jo vodil neki generalni direktor. Zagrebčani pa bi imeli čast plačevati tega generalnega direktorja in njegove nameščence, čeprav vedo da so zagrebška mestna podjetja povsem v redu vodena.«
Prekrstitev zagrebške
Akademije znanosti
V torek popoldne se je nadaljevala izredna skupščina Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Edina točka dnevnega reda je bila sprememba imena. Po dolgotrajn; razpravi je bil končno soglasno sprejet sklep, da se spremeni dosedanje ime v ime »Hrvatska akademija znanosti in umetnosti.«
Kar pa je po pravilih akademije vezana sprememba Imena na zakonodajni sklep, je sporočilo predsedstvo akademije zaklju-. ček skupšč ne banu dr. Šubašiču, da ga potrdi s posebno banovinsko uredbo z zakonsko močjo.
Usoda radijske oddajne postaje v Zagrebu
Kakor smo že poročali. Je uvedlo ministrstvo za pošte in brzojav razlastitev zagrebške rad.jske postaje, ki je dozdaj last »Radio Zagreb d. d.« Pojavljale so se razne kombinacije, kdo naj prevzame upravo zagrebške radijske postaje. Nekateri so predlagali naj prevzame upravo radijske postaje vodstvo Hrvatske seljaCke stranke, drugi so bil za Seljačko slogo, tretji zopet za zagrebško mestno občino ali za hrvatsko bansko oblast. Sedaj pa poročajo beograjski listi, da bo prešla oddajna
puN^B v mmmm	1 ■ J	■ ■
ld jo bo najbrže upravljala a pomočjo ta, sestavljenega lz delegatov hrvatskih
kulturnih organizacij.
Nacionalni program Jugorasa
Glavni organ Jugorasa »Jugoelovenakl radnlk« je objavil za 1- december uvodnik v katerem pravi med drugim:
»Mi vidimo večno jamstvo za politični, kulturni, gospodarski napredek našega naroda ln države v kosovsko-kajmakčalan-skem simbolizmu ln jugoslovenskem nacionalizmu, ki sta položila temelje naše narodne in državne svobode. Jugosloven-ski nacionalizem je tudi edina in najboljša naša obramba pred negotovo bodočnostjo, ki lahko vsak trenutek postavi pred nas najbolj resna vprašanja.«
Sestavni del Jugorasa Je, kakor Je splošno znano, Zveza združenih delavcev a svojim glasilom »Slovenskim delavcem«.
Kmetijska zbornica
in kmečke organizacije
»Kmetski list« poroča, da je prevzela Kmetijska zbornica za Slovenijo od Kmečke zveze, ki je podeželska organizacija JRZ, njeno glasilo »Orač«, ki bo v bodoče izhajalo kot uradno glasilo zbornice. »Kmetski list« pripominja k temu, da imamo takih glasil menda že 16, da niti ne omenjamo »Kmetovalca«, ki izhaja že nad 50 let. Zato se mora vsak kmet ki bo v obliki zborničnih doklad moral prispevati k novemu glasilu, upravičeno vprašati, čemu taki nepotrebni Izdatki. Ali mar samo zato, da so Kmečko zvezo rešili njenih bremen ? V Sloveniji obstoja tudi »Zveza slovenskih kmetov«, stanovsko društvo naprednih kmetov. Kmetijska zbornica kot prisilna organizacija vseh kmetov v Sloveniji pa vdržuje stike samo s »Kmečko zvezo«.
Volitve na zagrebški univerzi
Na zagrebški univerzi se nadaljujejo volitve v strokovna društva Na veterinarski fakulteti je dobila frankovska lista 71 glasov, HSS 60, levičarji 39. Od 234 upravičenih slušateljev se je volitev udeležilo 170. V medicinskem strokovnem društvu so dobili levičarji 201 glas. HSS 154 in frankovci 152 glasov. Na Trgovski visoki šoli je dobila Hsta Kmetsko-demokratske koalicije 110 glasov, frankovci 45 in levičarji 90. V strokovnih društvih klasičnih filozofov, matematikov in fizikov so zmagali frankovci.
Drugi tabor med našimi Nemci
»Die Donau«, glasilo onega dela naše narodne manjšine, ld se ne priznava k nacionalnemu socializmu, objavlja celo vrsto člankov o prilikah med našimi NemcL V uvodniku razpravlja, zakaj govore Nemci v Jugoslaviji o politiki, sedanji vojni in gospodarskem položaju naravnost nemogoče stvari. Po mnenju lista je to pripisati dejstvu, da »čita velik del Nemcev v Jugoslaviji samo tiste liste ln posluša samo tiste radijske postaje, ki pišejo ln govore tako, kakor prija njihovim željam Zato so povsem enostransko obveščeni. Sploh izgleda, da so se nekateri jpafti rojaki povsem odrekli samostojnemu mišljenju in trezni presoji tega. kar čitajo ln čujejo.«
V drugem članku, v katerem govori o političnih smernicah Jugoslovenskih Nemcev, trdi »Die Donau«, da streme njihovi ideologi za iztrebljenjem krščanstva ia duš nemške narodne manjšine. Med drugim piše: »Pazljivo smo proučili vse osebnosti, ki se vsiljujejo danes naši manjšini za voditelje in ideologe. Na žalost smo morali ugotoviti, da pripada velik del med njimi falirantm dijakom aH pa drugim napol izobraženim mladeničem. To so ljudje, ki rajši »marširajo« tn kriče svoj »Hell«, kakor da bi se lotili resnega dela. Kleve-tajo poštene nemSke ljudi tn sanjajo samo. kako bi postali čim prej vsaj majhni vodje«.
Jugoslovenska svečanost v Bratislavskem gledališča
Slovaško-Jugoslovenska liga v Bratislavi je priredila v slovaškem narodnem gledališču svečano proslavo Jugoslovenskega državnega praznika. V ta namen so uprizorili opero M. P. Musorgskega »Hovan-šč na«. Pred predstavo Je tmel slavnostni govor slovaški pisatelj, univ. prof. dr. A. Mraz.
Položaj Židov na Poljskem
Nemške okupacijske oblasti na Poljskem so, kakor poroča »Neue Zflrcher Zeitung«, izdale posebne odredbe za 2ide na poljskem ozemlju. Zidje morajo odslej kot viden znak svoje rase nositi na desnem rokavu 10 cm širok rumen trak. To ne velja samo za moške, temveč tudi za ženske in otroke. Razen tega je Zidom prepovedano pojaviti se na ulici ali v javnih lokalih v času od 5. popoldne do 8. zjutraj. V tem času ne smejo zapustiti svojih stanovanj. Kršitev te prepovedi se lahko kaznuje s smrtjo, v vsakem primeru pa z ječo ln visoko denarno globo.
Nemška knjižna razstava v muzeju kneza Pavla v Beogradu
V muzeju kneza Pavla v Beogradu bo prihodnji teden od 9. do 18. t m reprezentativna razstava nemške knjige. Obsegala bo zlasti pesništvo in znanosti, in bo s 4000 zvezki vsebovala vse, kar je od nemških publikacij novejše dobe mednarodnega pomena. V znanstvenih krogih bodo posebno zanimale objave na polju medicine, tehnike in arhitekture, kmetijstva in gozdarstva. Splošno bo zanimanje za skupine modroslovja, vzgoje, glasbe in umetnosti. Središče razstave tvorijo nemške objave o Jugoslaviji, ki so ia po številu zelo obsežne.
Posebno kulturno ozdaje bo dobila razstava po zgodovinskih dokumentih o nemško-jugoslovenskib kulturnih stikih. Poleg drugih znamenitosti bodo razstavljena pisma Vuka Karadžiča Jakobu Grimu. pisma Herderja in Kopitarja itd Razstavljen bo rokopis slovite Rankejeve »Zgodovine srbske revolucije«, ld je nastal v zvezi s poročili Vuka. Dosedaj malo znani dokaz tega sodelovanja tvori zemljevid Srbije, katerega sta oba raziskovalca skupaj narisala. Poleg pisem in rokopisov bodo videti tudi dela teh slovitih mož v prvih izdajah, med njimi tudi na Dunaju iziSle knjige v srtx>-hrvatskem jeziku.
Na strani obeh teh zgodovinskih del bodo stale nemške izdaje lz zadnjih let, iz katerih se vidi udeležba Nemcev na jugoslovanskem prosvetnem življenju. To so zlasti osebni zapisi praškega slavista Gesemanna iz svetovne vojne (»Beg«), epsko opisovanje srednjeveške zgodovina Srbov po R- Weegeju v knjigi »Nema-njldi« (knjiga je izšla te dni), novi prevod »Gorskega venca« gospe K. Jovanovič, novele dr. Iva Andriča, Jugoslovanskega poslanika v Berlinu, v prevodu dr. A Schmausa, in kot izbor knjižne razstave novo izdana zbirka »Srbske narodne pesmi« v znani zalogi Insel-Verlag v Leipziga
Pri slovesni otvoritvi razstave 9. t m bodo predavali odlični raziskovalci Balkana in pesniki. Dne 12. decembra bo govoril znani monakovski raziskovalec Balkana profesor dr. Franc Dčlgcr o temi »Balkanski narodi in nemško raziskovanje« in dne 15. decembra bo nemški pisatelj dr. Pavel Alverdes (izdajatelj tudi v inozemstvu znanega časopisa »Daa In-nere Reich«) čital lz svojih knjig.
Obiskovalci rassteve imajo na železnicah polovično
Borba proti podmornicam
Neanano Je, koliko nemških podmornic so doslej Angleži ln Francozi že potopili. Po mnenju nekaterih vojnih strokovnjakov je število potopljenih nemških podmornic dokaj večje, kakor pa je bilo objavljeno. Admlraliteti obeh zapadnih mornaric baje nočeta objaviti pravih podatkov, ker nočeta, da bi nemška admiraliteta poslala prekmalu nadomestne podmornice v morske predele, kjer ao operirale potopljene podmornica. Po ameriških vesteh je bilo doslej potopljenih ie nad 40 nemških podmornic, od tega kakih 30 od angleških ter 10 od francoskih vojnih ladij. Nemci a svoja strani zagotavljajo, da Ae niso Izgubili več ko tri podmornice. Gotovo pa je, da so vae nemške ladjedelnice zaposlene s gradnjo novih podmornic.
Glavno orožje proti podmornicam so ie vedno, kakor med svetovno vojno vodne bombe, ki imajo obliko jeklenih barelov sa bencin ln vsebujejo od 50 do 150 kg eksploziva. Preden jih zalučajo v morje, jih morajo tempirati, da eksplodirajo v zaželeni globini pod morsko gladino. To globino je mogoče tempirati od 5 do 40 metrov. Vodne bombe spuščajo neposredno z ladje v morje, ali pa jih mečejo s posebnimi Thornycroftoviml metalci vodnih bomb. Z njimi so danes opremljene že vae lažje edini ce vojnih mornlc, posebno pa Se tor-pedovke ln torpednl rušilcl, ki vozijo s seboj do 50 vodnih bomb.
Thornycroftov metalec vodnih bomb je enocevnl možnar, nagnjen v kotu 50 stopinj. Kaliber mu je 25 cm. Težak je do 2 ton. Z njim je mogoče zalučati vodno bombo do 150 m daleč. Angleži Imajo baje sedaj že metalce vodnih bomb, ld mečejo bombe do 850 m daleč.
V boju proti podmornicam so pričeli uporabljati Angleži v sedanji vojni tudi posebne »potapljajoče se granate«. Izumili so jih Američani. Po svojem učinku so potapljajoče se granate povsem sllčne vodnim bombam ter Imajo tudi obliko valja. So pa priročnejSe od njih, ker jih je mo-' goče izstreliti lz navadnega topa in to dosti dalje, kakor pa vodne bombe.
Posebno vlogo igra v borbi proti podmornicam podvodni prisluškovalni aparat, s katerim je mogoče ugotoviti oddaljenost, smer ter brzino vožnje podmornice pod morsko gladino. Angleški listi pravijo, da Ima njihova mornarica sedaj nove prisluškovalne aparate, ki jih je kratko pred izbruhom vojne Izumil neki nemški emigrant. Aparat izžareva na vse strani okoli sebe električne žarke. Cim ti zadenejo na steno podmornice se odbijejo ln vrnejo proti svojemu žarišču ter s tem Izdajo podmornico.
Za zaščito luk ln morskih prelivov uporabljajo podmorniške mreže, spletene is močnih jeklenih žic. Mreže segajo do 60 in še več metrov globoko pod morsko gladino. Ako se podmornica zaplete v tako mrežo si navadno poškoduje vijake ln krmila ter je prisiljena se dvigniti na morsko površino. Poleg tega pa se sprožijo poaebne rakete, ki so pritrjene na plov-cih vrh mreže. S svojim pokom opozorijo stražne ladje, da se je zapletla v mrežo podmornica, na katero prlčno potem ladje metati vodne bombe. Največja taka mreža je bila postavljena med svetovno vojno v Otrantskem prelivu. Bila je dolga 66 km. Ujela pa se je v njo ena sama podmornica. Za polaganje ln čuvanje podmor-nišklh mrež uporabljajo posebno zgrajene ladje, ki Imajo zelo široko m prostorno krma
Nevarno orožje proti podmornicam so tudi »podmorniške pasti«, ki so Jih prvič uporabljali Angleži med svetovno vojno Bile so to običajno male ribiške ladje, toda oborožene z daljnosežnimi topovi, ki pa so bili tako spretno skriti, da jih podmornica ni mogla opaziti. Ko Je podmornica zapazila tako ribiško ladjo skozi periskop se je navadno dvignila na morsko povrSino ter jo s strelom lz topa pozvala naj se ustavi. Torpediranje takih malih ladjic je namreč predrago in jih zato potapljajo podmornice z granatami tz topov, ki Jih imajo na palubi. Ribiška ladja se je na ta poziv podmornice ustavila ter takoj spustila rešilni čoln v katerega je zlezel del posadke. Ko Je rešilni čoln od-plul primerno daleč od ladjice Jo je pričela podmornica obstreljevati v prepričanju, da nI nikogar več na krovu. V tem trenutku pa je preostala skrita posadka na »pod-morniškl pasti« odkrila sljrite topove ter
vsula na nič hudega slutečo podmornico is ivojih brzostrelnih topov točo granat Preden se Je moštvo podmornice dobro zavedelo, zakaj gre, Je bila podmornica navadno že zadeta ali vsaj hudo poškodovana. Na ta način so Angleži uničili med svetovno vojno nad 30 nemških podmornic.
Po statističnih podatki lz svetovne vojne pa Je vendarle bilo največ podmornic uničenih od vodnih bomb in min. Nemčija Je med svetovno vojno Izgubila 210 podmornic, novih pa Je zgradila 768. Zato računa angleška admiraliteta, da bodo Nemci tudi v sedanji vojni, dokler bodo Imeli dovolj surovin, sproti nadomeščali izgubljene podmornica.	D. V.
Francoska vojna mornarica
V	vojni proti nemškim podmornicam igra zelo vidno vlogo tudi francoska mornarica, ld je s svojimi edinicami že potopila okoli 15 podmornic. Tako vsaj zatajujejo francoska poročila.
Francoska vojna mornarica Je Imela ob izbruhu vojne 2 bojni ladji tipa »Dun-querque« po 26.500 ton. Obe bojni ladji str oboroženi z 8 topovi kalibra po 33 cm in lahko vozita po 60 km na uro. V sestavu francoske mornarice so dalje 3 modernizirane bojne ladje tipa »Provence« zgrajene 1916. leta z 8 topovi po 34 cm. V sestavu rezervne mornarice sta še 2 bojni ladji tipa »Corbet« z 12 topovi kalibra 305 cm. Zgrajeni sta bili leta 1914. Križar k Je 7 po 10.000 ton. 6 po 7600 ton, 3 po 7200 ton ln 1 šolska križarka. Posebnost francoske mornarice je velika 6000-tonska križarka za polaganje min.
V	sestavu francoske vojne mornarice Je bilo dalje ob izbruhu vojne 32 velikih tomednih rušilcev. 27 navadnih rušiloev, 12 toroedovk po 610 ton ln 78 podmornic, 16 novih topni čark po 2000 ton ter 25 starih toDničark s tonažo od 450 do 1000 ton. Posebnih lovcev na podmornice ima francoska mornarica 25 po 100 ton tonaže. Pole? tera Ima 10 motornih toroedovk in ene?a nosiVa letal z 22.^00 tonami ter eno matično ladjo z 10.000 tonami za hidro-avione.
V	prvih tednih lanunrla mesca bo uvrščen v sestavo francoske vojne mornarica ve'iki bolni brod »Richeilieu«. ki bo ime! 35 000 ton tonaže. Pruei bolni brn^ Iste tonaže bo dovršen do srede prihodnjega leta.
Novi ande?W obalni topovi
Angleži so zgradili za obrambo rvoje obale pred morebitnimi napadi z morske strani posebne dalekosežne topove. ka'ibra 24.4 cm. Topovi so montirani na Železnikih vagonih in izstrelijo 172 kg težko granato 22.6 km daleč; vsak top lahko ustreli štirikrat na minuto. Cev sama ie težka 270 centov. Cel top z vagonom pa tehta 840 centov.
Nemški letalci o poletih nad Anglijo
NemSki listi objavljajo razgovore z nemškimi letalci, ki so se vrnili iz poletov nad Anglijo. Nemški letalci govore z velikim spoštovanjem o anglcflci protiletalski obrambi in angleških letalcih. Med drugim stoji v enem teh poročil:
»Hudo se motijo tisti naši dobri ljudje, ki mislijo, da so poleti nag Anglijo navadni sprehodi. Angleški protiletalski topovi streljajo prekleto dobro. Marsikatero naše letalo je že dobilo strel ▼ krila ter bilo prisiljeno se takoj obrniti, aH pa tndi pristati na odprtem morju. Anglešk, lovci so okretni in njihove strojnice odlične. Po'eg tega moramo vedno računat še s tem. da je angleških lovcev lahko že več pod nebom kakor naših letal, ko pribmimo do angleške obale. Poleti nad Anglijo so zvezani tudi t velikimi fizičnimi napori. Cesto morajo ostati posadke nemških letal do 10 ur nepretrgoma v zraku. Po cele ure morajo letalci uporabljati aparate za vdihavanje kisika. Angleška protiletalska artile-rija se izpopolnjuje od dne do dne. s tem pa tudi rastejo nevarnosti združene s poleti nad Anglijo. Domovina se mora zavedati, da znajo tudi Angleži streljati in da niso ravno majhen sovražnik.«
Občni zbor Narodnega izse! odbora v LJubljani

LJubljana, 7. decembra Nocoj ob 18. je bil v klubski sobi kavarne Zvezde občni zbor Narodnega izsdjeni-Skega odbora v Ljubljani, ki je zelo lepo uspel Občni rbor je vodil predsednik dr. Joža Bohinjec, ki je po ugotovitvi sklepčnosti in ostalih formalnostih najprej prisrčno pozdravil zastopnike vseh naših nacionalnih organizacij, med njimi zastopnike Ciril Metodove družbe prvomestnika inž. Mačkovška in go. Nilko Potočnikovo, za Sokola g. Svajgerja, za ZKD dr. Bajiča, za Vodnikovo družbo tn aa »Zvonček« dr. Karlina, NSZ g. Makšeta ter za Društvo privatnih nameščencev g. Tavčarja. Naprosil jih je, da tudi v bodoče poleg svojih nalog ne pozabijo na delo, ki je posvečeno skrbi naših izseljencev, ki si služijo svoj kruh v tujini. V izčrpnem poročilu je orisal delo, ld ga je dosedaj izvršil narodno-
! izseljeniSki odbor, in predložil nove smer-• niče za delo. ki naj bi ga bodoči odbor v mejah možnosti uveljavil.
Po poročilih ostalih funkcionarjev so bili pri volitvah sog'asno izvoljeni v novi odbor: predsednik dr. Joža Bohinjec, podpredsednik g. mž. Mačkovšek, tajnik Fran-i ce Juvan, blagajnik g. Fran Jeran: odbor-' nški: Davorin Ravljen, dx. Stoja« Bajič, namestniki ga. Nilka Potočnikova, dr. Božidar Vodušek, Veri Svajger, dr. Branko Alujevič; v nadzorstvo: gg. Joško Pogačnik, dr. Ivan Jančič (Maribor), Jožko Zemljič; namestniki: gg. Gngelbert Gangl, Rasto Pustosiem-šek, Andrej Uršič.
Na občnem zboru se Je določila letna Sa-narina 10 din. Novemu odboru želimo pri njegovem plemenitem delu obilo uspeha in podpore pri merodajnih čini tel jih in pri javnosti
Akcija državnih nameščencev
za zboljšanje prejemkov
Ljubljana, 7. decembra Nocoj ob 19JO so sklicala Sreska učiteljska društva Ljubljana, Ljubljana okolica ia Ljubljana npadni del skupno zborovanje v telovadnici šole na Grabnu s dnevnim redom razpravljanja o povišanju prejemkov.
Številne zbrane udeležence vseh trdi društev, Id štejejo skupaj okrog 600 članov, je poadravil predsednik ljubljanskega društva učitelj Vekoslav Mleku! ter podal besedo poročevalca Dragu Supančiču. tajniku ljubljanska sekcije učiteljskega udruženja. ki je v svojih izvajanjih, podprt s nazornimi principi utemeljeval zahtevo po povišanju prejemkov.
Po referatu g. Draga Supančiča je bila na zborovanju soglasno sprejeta resolucija, kakršno so na svojih nocojšnjih zborovanjih sprejela tudi ostala ljubljanska strokovna društva državnih nameščencev, ki so sklicala zborovanja s istim namenom.
Spomenice bodo poslali vsem ministrom, banu, senatorjem, prihodnji teden pa odide v Beograd deputacija vseh nam ešč enakih organizacij, ki bo spomenico izročila ministrskemu predsedniku, podpredsedniku ha finančnemu ministru ter hkrati z obširnimi dokazi podala težki položaj vseb javnih nameščencev ki nujno čakajo zboljšanja svojega položaja.
Finska vas Peli os
Finski vojskovodje
Maršal Mannerheim In general von Oesch
Oči vsega sveta so te dni upale ▼ dva
moža, ki držita v rokah vojaško usodo finske ljudovlade proti sovjetski nadmoči. Prvi od teh dveh mož je maršal Manner-he m. ki je bil letos 28. novembra imenovan za vrhovnega poveljnika finske armade. Karel von Mannerheim ima zdaj dva in sedemdeset let. Izšel je iz šole ruske voj-ke pod carskim režimom. Ko mu je bilo štirinajst let, je stopil v kadetnico, kate--ro je L 1889. zapustil v činu kavalerijske-ga poročnika. Udeležil se je ruskojapon-ske vojne kot podpolkovnik, med svetovno vojno pa je bil poveljnik neke konjeniške brigade v Varšavi, pozneje pa je vodil ruski oddelek na rusko-rumunski mejL
Ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, je odšel na Finsko in je 1. 1918. prevzel tam-kai osnovani vojaški odbor. Organiziral je bele proti rdečim ter skupno z nemškim generalom vod der Goltzem, ki se je z nemškim; četami izkrcal v HangOju. vodil bitko pri Lahtiju in Tammerforsu. To je bila bitka, ki je soodločila svobodo Finske. Finci si takrat niso mogli sam; pomagati, zato je tedanji prezident Svinhuf-vud poklical na pomoč Nemce. Z njihovo pomočjo so res zmagali, toda nemški vpliv
na Finsketm je zavoljo tega tako narasel, da je Mannerheim odložil vojaško poveljstvo. Umaknil se je v zasebno življenje. Ko se je L 1933 začel mednarodni položaj poslabševati, se ga je vlada v Helsinkih zopet spomnila in ga imenovala za maršala.
šef finskega generalnega štaba Karel Lenart von Oesch je za celo četrt stoletja mlajši od Mannerheima. Oesch je švicarskega pokolenja, njegov oče je bil tvorni-čar v V borgu. Prvotno se je posvetil naravoslovju. Kmalu je zaslovel kot botanik. Kakor mnogo mladih Fincev, se je tudi Oesch priglasil v vojsko, ko je videl, da je na tehtnici usoda Finske. Toda zgodil se je čudež: ko je bila vojna končana se ni vrnil k svoji botanki. temveč Je ostal pri vojakih, šel je v Francijo, obiskoval tam vojaško akademijo, bil imenovan za poveljnika garnizije v Viborgu, poetal kmalu vodja šole za generalštabne oficirje ln 1. 1930. mu je bilo izročeno vodstvo finskega generalnega štaba. Skupno _ maršalom Mannerheimom sta preuredila in modernizirala finsko vojsko. Zdaj velja vse njuno znanje in prizadevanje vojaški obrambi Fjiske.
Svetovna razstava I v Rimu
V Rimu ao izvršili prva dela za zgradbo »mramornatega mesta« za svetovno razstavo, ki se bo vršila L 1942. v tem mestu. Že doslej so morali na razstavnem prostoru izkopati 5.5 milijona kubičnih metrov zemlje, ki ao jo uporabili za zravnan je taL
Največ izkopavanja so imeli za pripravo SS cest in trgov, ki so skupaj dolgi nad 32 km. Cestno omrežje zavzema površino 800.000 kvadratnih metrov Ogromno dela zahteva tudi gradnja 900 m dolgega in 120 m širokega jezera s površino 92.000 kvadratnih metrov in 200.000 kubnih metrov voda V to jezero bo bonel iz višine 27 m 25 m širok slap v podobi velikanske pahljače. Pod njegovim lokom bo vodil prometni prehod.
Pomoč na nepravem mestu
Zdravnik ln filozof Hans KOnkel pripoveduje v svoji novi knjigi zgodbo o nekem prijatelju živali, ki ga je neki svilorejec povabil k sebi. Rejec je gosta povedel k zabojem, v katerih so se gosenice bublle ln mu je pokazal kokon, lz katerega je hotel neki metulj baš z največjim naporom svojih sil na prosto Prijatelju živali se je metulj zasmilil. Vzel je iglo ln pomagal nastajajočemu metulju iz svilenega plašča. Zmagoslavno je pogledal rejca ki je pa dejal brezčutno: »Hoteli ste živali pomagati in ste jo bržkone uničili. Bojev in muk, ko si krči pot na prosto, potrebuje, kajti baš to mu daje moč, da lahko razvije krila.«
Blokada ln protiblokada
Med Maginotom
in Siegfriedom
Nemški žaromet sveti francoskim pionirjem pri deln
Francoski tednik »Choc«, ki velja za resen in dobro poučen list, pripoveduje sledečo idilično zgodbo iz »bojev« na francosko-nemški meji:
.Pred Maginotovo črto, tik ob levem, francoskem bregu Rena je delal neke noči oddelek francoskih pionirjev. Možje so. seveda v popolni temi, kopali jarek.
Nenadno se je na nasprotni, nemški strani zasvetil žaromet in trak svetlobe se je naperil na francoske pionirje. Vojaki so odvrgli orodje in se skrili. Cez trenutek je svetloba ugasnila pionirji so odšli na delo. In spet se je zasvetil žaromet, spet so se Francozi kakor en mož vrgli na tla. To se je ponovilo nekoliko-krat, tako da je pionirjem postala stvar končno že preneumna
Gospa Bastfaninijeva v Londonu
V London je prispela s svojimi štirimi otroki žena italijanskega veleposlanika Bastianinija. Angleški družabni in tiskovni krogi so jo sprejeli z veliko simpatijo ter hvalijo njeno očarljivo osebnost, odlično izobrazbo ter sijajno jezikovno znanje. Ko je bil nje mož še italijanski poslanik v Grčiji, je kot pospeševateljica umetnosti storila mnogo, da je prišlo do zbližanja med obema državama. V Londonu se nadejajo, da bo imela veliko ulo-go tudi za angleško-italijansko zbližanje v družabnem in kulturnem pogledu.
Če še ne veš, zda] izveš:
da je zapustil dr. Slegmund Freud, ki je umrl letos v Londonu, okoli pet milijonov dinarjev gotovine. Knjižnico pa Je podedovala njegova hči Ana, ki mu je zadnja leta pomagala pri delu;
da znašajo stroški za mobilizacijo holandske vojske doslej že nad dvesto milijona'/ holandskih goldinarjev;
da so prt zadnjem ljudskem štetju v Rumuniji naštel. nad tisoč oeeb, ki so prekoračile stoto leto starosti.
da je ameriški senator Landon sestavil odbor, ki ima nalogo proučiti vprašanje vračila vojnih dolgov evropskih držav Ameriki;
da so na belgljsko-holandskl meji odkrili tajinstven predor, zaradi katerega so odredile vojaške oblasti obširno preiskavo;
da je umrl kitajski maršal Upejfu, ki Je Imel velik vpliv na severu Kitajske. Upejfu Je vedno odklanjal vlado sprave, na čelo katere ga je hotela postaviti Japonska,
Svoje delo morajo dovršiti, v ostalem pa gre to delo v svetlobi bolje izpod rok. Tako so ga nadaljevali celo uro v svitu žarometa. Nič jih ni pri tem motilo. Toda nenadno je žaromet spet ugasnil. Razočaran, da bi moral sedaj nadaljevati delo v temi, je eden izmed Francozov zaokrožil roke pred usta in zaklical na ono stran na ves glas: »Lumiere!« (Luč!) Z druge strani pa je prišel čez trenutek odgovor v nemščini: »Trenutek. V bateriji imamo okvaro, vrnemo pa se takoj!«
Prvi lord angleške admirali te te VVinston Churchill je izjavil, da smatra Anglija za svojo prvo dolžnost, da onemogoči sleherno nemško trgovino na morju
Lahki tanki finske vojske
Izumrla prestolnica
Iz Helsinkov se Je izselilo četrt milijona ljudi
pripravljeni na pohod
Smrt angleške princese Lufze
Najstarejša hči kraljice Viktorije
V Londonu je umrla v starosti 91 let princesa Luiza, vojvodinja Argyllska. Bila je najstarejši otrok angleške kraljice Viktorije. Ko se je 1. 1871. poročila z mar-kijem of Lome, poznejšim vojvodo Ar-gyllskim, je bilo to po mnogih desetletjih prvič, da se je neka angleška princesa poročila Izven kakšne vladarske rodbine. Zakon je ostal brez otrok.
Princesa je imela umetniške nadarje-
nosti in se je bavila s slikarstvom ter kiparstvom. V Kensingtonskem vrtu stoji kip njene matere, ki je njeno delo. Po princesini smrti je vojvoda Connaugh'slci. ki šteje 89 let, najstarejši član angleške   kraljeve rcdbine. Izmed otrok kraljice Viktorije živi poleg njega samo še princesa Beatrika, mati bivše španske kraljice.
Finska konjiča
Finska vojska šteje vsega skupaj samo dva polka kavalerije. — Na sliki vidimo oddelek konjenikov v napadalni vežbi
H e 1 s 1 n k L Južno pristanišče ln glavni trg
Poročevalci vseh agencij, ki se mudl>o na Finskem poročajo, da nudijo Helsinki v zadnjih dneh sliko Izumrlega mesta. Od tri sto t.soč prebivalcev, ki jih je bilo v metropoli pred konfliktom z Rusijo, je ostalo v mestu samo še kakšnih 50.000 ljudi. Hoteli, trgovine in restavracije so povečini zaprte. Cestna železnica in avtomobilski promet sta skrčena na najmanjšo mero. Taksiji pa so sploh Izginili s prizorišča. Le tu in tam se pojavi na ulici ropot vojaških avtomobilov ter motoc klov. Vtis tišine še povečava dejstvo, da v
Helsinkih od nedelje dalje neprestano sno-ži. Težki kosmi pokrivajo ulice ln jih za-grinjajo v bel.no. Skoro vsi tujci so se izselili Uredništva listov so ostala v mestu, prav tako neobhodno potrebni mestni uradniki in delavci, brez katerih bi življenje popolnoma zastalo. Polic, ja ln gasilci se takisto niso izselili Dnevniki izhajajo normalno, toda uprave imajo zaradi izselitve naročnikov ogromno dela ln Jedva obvladujejo naloge, ki jih jim Je zastavila vojna.
Izmišljena senzacija
Praški raznašalec je poskusil delati zgodovino•••
Vsaj v naših dneh kolporterjem ni težko izklicevati kakšno posebno senzacijo v dnevnem tisku, ki naj bi pripomogla, da bi šli listi iz njihovih rok v prodaja Vendar so dnevi, ko posebnih senzacij ni, in tu si mora spreten kolporter na ta ali oni način pomagati, gotovo pa ne tako. kakor je poskusil 251etni praški kolporter Franc Zeleny, ki je že pred devetimi meseci nekega dna ko ni bilo posebnih senzacij, dosegel prav lepo prodajo s tem, da si Je senzacijo enostavno izmislil s klicem: »Nemčija zasede Madžarsko in Bolgarsko!«
Vse Je hotelo seveda zvedeti, na kakšen način se to dogaja in preden so kupd ugotovili, da jih je mladi mož potegnil za nos, je ta svojo igro ponavljal že v drugi ulici Nekaterim pa vendarle ni prijalo, da bi jih na takšen način goljufal, zasledovali so ga in so ga izročili najbližjemu stražniku. Zeleny je prišel pred sodnika šele sedaj. Državni tožilec je zahteval
Demanti izpod neba
V	geofizikalnem laboratoriju Carnegle-jevega zavoda so z Rdntgenoviml žarki preiskali črne, trde kristale lz proslulega meteorskega žrela v Arizoni ln so ugotovili, da gre za prave demante. TI demanti sicer niso iste kakovosti kakor okrasni demanti, so pa dobri črni demanti tiste vrste, kakršne uporablja industrija ln ki prekašajo po vrednosti srednjevrstne dragulje.
Pred mnogimi leti, ko so prvič menili, da bi utegnili biti v ostankih pradavnega ogromnega meteorja demanti, so delali poskuse, da bi se dovrtali do njegovega Jedra, ld leži globoko zakopano v zemlji. V globini kakšnih 400 m so vrtala zadela ob material, ki ga niso mogla predretl. Poskus, da bi do tja izkopali rov, se nI ob-nesel, ker ga je preprečila talna voda
Gramofonske plošče pri izpitih
V	Ameriki imajo ugodne načine za izpite. V kolegiju Russella Sagea pismenemu izpitu ne pripisujejo »osebne važnosti, a pred izpitno komisijo izpitniku tudi ni brezpogojno treba priti. Važnost polagajo na to, da učenci angleščino dobro obvladajo in da bi njih izgovorjavo lahko mimo ocenili, morajo učenci med letom odgovarjati na zastavljena vprašanja v gramofonske plošče. Končna izpit obstoii potem v tem. da si dado profesorji predvajati vse plošče in izrečejo nato svojo sodbo. Med tem ko sklepajo o kandidatovih uspehih za celo leto. opravlja kandidat lahko mimo svoje zasebne posla
Nemci bodo zamenjali vojake na bojišču
Neki nemški vojaški strokovnjak je objavil članek, v katerem oznanja da bo vodstvo nemške vojske začelo zamenjavati formacije starejših bojevnikov iz svetovne vojne z mlajšimi letniki, ki še niso b'li v vojni Zamenjava se bo začela takoj pri moštvu, dočim bodo specialisti zamenjani šele pozneje.
Pilotke ▼ angleški vojski
Angleška vlada je začela uvrščati v svojo vojsko tudi pilotke, ln sicer obstoji njih naloga v tem. da vod jo novozgrajena letala iz tvornic na letališča, kjer bodo aeroplani stacionirani.
Mraz na zapadnem bojišču
Reuterjeva agencija poroča iz Londona, da je nastalo na zapadnem bojišču sirovo vreme. Neprestano pada hladen dež, ld onemogoča vsakršno gibanje večjega obsega.
Obfiojeni vodja ameriških nacistov
»Exchange Telegraph« beleži, da Je bil te dni v Ameriki obsojen na pet let ječe Fritz Kuhn, vodja nemških nacistov v Zedinjenih državah. Kuhn je poneveril denar lastne organ zacije ter je ponaredil podatke o tem v društvenih poslovnih knjigah._
Postani in ostani itan Vodnikove družbe!
naj ga kaznujejo zavoljo razširjanja neresničnih vesti. Obtoženec se ie zagovarjal, da ni mislil nič slabega, hotel je samo prodati čim več Izvodov. Obsodili so ga na dva tedna strogega zapora ln 100 kron globa
Izvidniško letalo
Nemško Izvidniško letalo tipa Dornler pred startom nad sovražno področje
ANEKDOTA
Nedavno so izšli spomini vdove velikega ameriškega državnika prezldenta Wilsona. Spomini ne vsebujejo mnogo politično zanimivega materiala, pač pa razne dogodivščine iz življenja pokojnega preziden-ta.
Ko je bfl Woodrow Wllson gost angleškega kralja v Buckinghamski palači, Je po večerji vprašal kralja Jurija V., kakšno je bilo njegovo prvo srečanje z ameriškimi vojaki na zapadni fronti. Kralj Je omenil neki del zapadne fronte, kjer Je prisostvoval reviji ameriškega polka, kije odhajal v strelske jarke. Ameriški of.cirji so pozabili povedati svojim vojakom, pred kom defilirajo. Zato so ameriški legionar-ji začudeno gledali starega generala s brado.
»Pričel sem Jli poslušati, kaj govora med seboj«, je nadaljeval kralj Jurij. »Ea reči vam moram, da so me pošteno prestrašili. Cul sem nekoga med njimi, kako pritajeno vprašuje svojega tovariša kdo je prav za prav ta visoka zverina, miimo katere morajo defilirati. Tovariš mu je pojasnil, da je to moja malenkost. Mož pa ni verjel. Začudeno me je še enkrat pogledal ln dejal: x5e bi bil to res kralj, potem bi nosil krono, ne pa navadno kapo.«
»Mene Je kar streslo ob misli, da bi moral nositi s seboj kraljevsko krono, k; me je že dovolj ožulila, ko sem se potil pod njo med kronanjem.«
VSAK DAN ENA
»Kam pa, kam v tej .temni noči?« »Iščem stanovanje . . .« »Kako, zdaj, ob tej uri?« »Da . . . Iščem namreč svoje lastno stanovanje . . .«
i»Texaa Ranger«^
Dobovec se preboja
Fodk umska vasica z vnemo stremi po razmahu in napredku, a v svojem priza4evan|u potrebuje pomoči
Dobovec, 6. decembra, Dobovčami srno poleg nove ceste do Trbovelj veseli tudi svojega zasebnega gospodinjskega tečaja, ki odlično uspeva. V avgustu smo začeli, predsedstvo pripravljalnega odbora je sprejel organizator in duša tečaja, akademik Karel Trotošek, ki je prav tedaj na domačem posestvu vTro-tonku preživljal svoj letni oddih. Za podpredsednika smo izbrali Šolsko upravite-ljico Hedviko Juršičevo, tajniške posle je prevzel domači župnik, blagajniške pa kar sam župan Friderik Knez. Pri vpisovanju na začetku septembra se je prijavilo 20 go-jenk. Z rednim delom smo pričeti sredi oktobra. Poleg predsednice in župnika poučujejo v tečaju tri požrtvovalne gospodinjske učiteljice — praktikantinje, Vida Kosmova, Štefka Sedejeva in Nada šumi jeva. Ko srno bih v stiski za prostor, je župnik tečaju kar celo župnišče stavil na razpolago, dobršno mero pa je prispeval
tudi v živežu. Gasilci so posodili mine in
klopi, tako da smo vsi Dobovčani brez razlike pomagali pO svojih močeh.
Nekateri malodnšneži so se bali, da bo ogenj polagoma pojemal, a so se v svojem črnogled ju ušteli. Število gojenk Je v teku časa naraslo na 28 in pri marsikateri hiši so že kar mlade prevzele gospodinjstvo. Prepričani smo, da bo usoda kmečkega stanu takšna, kakršna bo kmečka mladina, ki bo nekoč prevzela naše domačije, in priznati moramo,da je naša mladina v odlični šoli. Ker pa vodstvo tečaja nima nikakih denarn h sredstev, go-jenke pa so po večini hčerke malih kmetov in delavcev, prosimo Dobovčani vse dobre ljudi in posebej še številne prijatelje Kuma in Kumljancev, da našemu prizadevanju v denarju aH v blagu priskočijo na pomoč. Za vsak prispevek bomo iskreno hvaležni.
zapeli »Le naprej bres miru«, s čimer je bila akademija, ki je trajala preko 2 uri, zaključena.
Pokazan je bil trud, pa tudi sad uspešnega dela v telovadnici, kar naj bo vsem v dokaz, da Sokol v Ormožu dela. Zdravo!
Uredimo ulice v Rožni dolini!
Ljubljana, 6. decembra
S priklopitvijo nima mestna občina z Rožno dolino posebnih skrbi in stroškov, ker so imeli Rožnodolci že poprej kanalizacijo, vodovod in električno razsvetljavo. Tudi vse ceste so že bile pravilno utrjene. Rožnodolci pa nujno želimo, da bi mestna občina posvetila nekoliko pozornosti nadaljevanju tistih ulic, ki so bile že pod mestom pred priklopitvijo. O tem je pisalo »Jutro« pred dobrim letom. Iz mestnega magistrata so takrat tudi odgovorili s kratko notico, toda ukrenili niso ničesar. Od samih obljub pa tudi skromni Rožnodolci ne moremo živeti.
Mestni magiotrat naj bi poslal strokovnjaka ali pa komisijo, da si ogleda pomanjkljivosti, omenjenih ulic. Naj si ogleda žitnikovo ulico! Od h. št. 17. do št. 25. je pred leti nekdo napravil zasilno pešpot po travniku. To pot so začeli uporabljati tudi vozniki, posebno mlekarice, ker ceste sploh ni. Sedaj je pot že tako razorana, da se na njej ne moreta srečati dva pešca, oziroma mora eden stopiti v globoki in blatni kolovozni jarek, ki je ob deževju do vrha v vodi. Po tej ozki poti pa švigajo tudi kolesarji! Ker je bivši lastnik teh travnikov (Tonnies) že pred vojno deloma navozil temelje za cesto, bi ne bilo prevelikih stroškov, če bi se uredila vsa žitnikova ulica do Ceste VIII. Istotako se končata Levčeva in Kocenova ulica pred blatnim jarkom in zamočvirjenim travnikom. Nadaljevanje Levčeve ulice je na drugi strani travnika (nekdanja Cesta L).
Po tem travniku pa je mogoče dose& nadaljevanje ulice le ob suhem vremenu, z vozom pa sploh ne, čeravno je tudi tukaj že navožen temelj za cesto.
škrabčeva ulica se neha (namreč utrjena cesta) pri lični leseni vili, potem je treba spretno balansirati preko dveh jarkov, nato pa hoditi več 100 metrov po blatnih travnikih, da prideš do nadaljevanja Skrabčeve ulice (preko žitnikove ulice). Tu sta dve lepi enonadstropni hiši, ki spadata v škrabčevo ulico, a nobena nima dovoza. Ob obeh jarkih v Škrabčevi ulici je že nad leto dni navoženega dovolj gradiva, da bi se mogla jarka zasuti te delati cesta. Seve bi se moral najprej urediti kanal. Tako urejena Škrabčeva ulica bi se nato preko ozkega, deloma praznega vrta nadaljevala po Cesti VI., ki sega preko Glinščice (nov lesen most!) v kolonijo »Stan in dom«.
Naravnost smešna Je Ažbetova ulica, ki se odcepi od Skrabčeve ulice pravokotno na desno. Ob tej ulici so tri lepe vile Nadaljevanje ulice zapirata dva ograjena vrta, potem pa sledi širok, deloma zamočvirjen travnik. Onstran vseh teh ovir se nadaljuje Ažbetova ulica. Kako naj najde tujec to nadaljevanje?
Nujna zadeva je tudi nadaljevanje Ceste XII. (od ribnika do bivšega Kollmannove-ga posestva). Izginejo naj pri tej priliki tudi visoke smreke, ki delajo vrtovom in hišam na Cesti V. in X. občutno škodo.
A. B.
Razvitje dečjega prapora v Ormožu
Sokolsko društvo Ormož je v soboto In
nedeljo priredilo v proslavo praznika narodnega zedinjenja telovadno akademijo, združeno z razvitjem dečjega prapora. Akademija je kakor prejšnja leta tudi letos v vsakem pogledu dobro uspela, telovadci so s svojo izvežbanostjo pri prostih vajah in na orodju zadovoljili številno občinstvo, ki ni štedilo s ploskanjem.
Pred pričetkom akademije sta spregovorila starosta br. Ivan Rakuša in načelnik br. Alfonz čurin, ki je omenil, da je telovadba v preteklih mesecih precej trpela, ker sta dva prednjaka bila na orožnih vajah, razen tega pa tudi vsled bolezni vaditeljev, ki niso mogli redno vaditi oddelkov. Dečji prapor je lastnoročno vezla in poklonila deci ormoškega Sokola načelnica s. Marta, Horvatova, kateri se je br. načelnik v imenu dece in društva za dar iskreno zahvalil. Prednjaški zbor je sklenil zaprositi za kumstvo dolgoletnega vaditelja dece in bivšega tajnika društva, br. Lipeta Izlakarja iz Maribora.
Br. starosta je pred zbrano deco razvil mm prapor in ga s kratkim nagovorom izročil praporščaku br. Milanu čurinu, ki je obljubil, da bo prapor ponosno čuval. Kum br. Izlakar je na prapor pripel spominski trak, nakar je v globoko zamišljenem govoru dejal, da sokolstvo ravno mladini posveča vso pozornost da jo tako hoče že v mladih letih pripraviti na pravo sokolsko življenje, že v ranih letih hoče vcepiti v mlade duše vso ljubezen do rodne zemlje, do domovine, do materinega jezika, v najvišji meri pa do našega kralja Petra II. Pozval je deco, naj redno poseča telovadbo, da krepi svoje mišice in da že tudi v mladosti sledi besedam Viteškega kralja — Mučenika, da je vsak Sokol od zibelke do groba dolžan služiti le Jugoslaviji. Po njegovih besedah je imel pri-godno deklamacijo br. Savo Polak, s čimer je bilo razvitje prapora končano.
Takoj za tem se je pričela telovadna akademija. Najprej je nastopila višja moška deca s precej težko vajo »Sedmorica«, ki je pri občinstvu vzbudila viharno plo-
skanje. S plesom po narodni pesmi »čuk se je oženil« se je tudi najmlajša ženska deca prav dobro pokazala. Vrsta moškega naraščaja je prav dobro nastopila s preskoki preko koze in s prostimi preskoki. Sledile so proste vaje nižjega oddelka moške in višjega oddelka ženske dece, nakar je nastopil ženski naraščaj z vajo »Gimnastika današnjih žen«. Priznati se mora, da so se telovadke res potrudile tako, da je ta težka in naporna vaja bila brezhibno podana. Istotako se je potrudil moški naraščaj z gimnastično vajo »Gibi«, ki jo je izvedel skladno in strumno. Nato so nastopili člani s težko vajo »Po novi poti k staremu cilju«, pri kateri so prišli do izraza vsi gibi mišičevja ln je bila izvedena skladno in elastično. Ravnotako so dobro izvedle članice svoj »Mistični ples«. Za zaključek je nastopila na dvovišinski bradlji vrsta ženskega naraščaja, na visoki bradlji pa vrste članov. Obe vrsti sta izvajali težke obvezne in poljubne vaje in občinstvo jih je nagradilo s ploskanjem. Po predelanem programu, so se na odru zbrali vsi telovadci s tremi prapori ter
...1 ntAi ■* *
prt dremam
TržfgSe, 7. decembra
Na Miklavževo se je zgodila ▼ naši vasi nesreča, ki bo hnela za ponesrečenca, 52 let starega J. Blažiča, posestnika is Tržišča, hude posledice. Bbžič je žagal pred šolo na lastni cirkulariri drva in ob tej priliki se je krog njega zbralo dosti otrok, ki so z zanimanjem gledali, kako gre delo od rok. Delavci so z veliko naglico podajali drva Blaiiču in je ta v« čas lepo žagal brez kake nezgode.
Okrog poldne se je pa zgodila nesreča. Blažfč je iznenada zagledal izza krožne Sage malo poleno. Sprva ga je hotel pustiti in žagati brez presledka dalje. Tedaj ga prešine spomin ns nedavno nesrečo uslužbenca g. Prijatelja, ki mu je vrglo poleno z veliko silo v trebuh, da je dobil res nevarne poškodbe. Zato se je hotel taki nesreči izogniti in poleno pravočasno odstraniti. Bil je pri tem na moč previden. Visok, kakor je, se je kar moči stegnil, vendar kljub temu ni dosegel polena. Zato se je nagnil naprej, kolikor je mogel, da bi z desnico odrinil nevarno poleno, dočim se je s levo roko prijel za suknjič, da bi ga ne zagrabila cirkularka. Vkljub dovoljn! pažnji le ni zajel s pogledom, prave razdalje med levico in žago. Zato ga je cirkularka zadela m mu prizadela nevarne poškodbe. Sprva sploh ni začutil bolečin ki je hotel kar žagati dalje. Ker so pa gledalci v strahu, zakričali, ]e pogledal okrog in pri tem opazil, ds ima levico vso krvavo in seveda tudi obleko. Cirkularka je zadela štiri prste, srednja dva se držita le na koži, dočim sta stranska dva prsta močno razmesarjena. Naložili so ga na voz in odpeljali v Krmelj k zdravniku g. dr Paviinu, ki mu je nudil pomoč, in ga poslal dalje v ljubljansko bolnišnico. V vlaku, na katerega je bilo treba čakaiti vse popoldne, Je trpel Bla-žič silne bolečine Tudi ta primer kaže. kako potrebna je boljša zveza na progi Sevnica—Trebnje bod& proti Ljubljani ali Zagrebu.
Iz Hrastnika
h— DilMul praznik sa je praznoval pri
nas prav lepo. Zs.prti so MH vsi trgovinski ln Obrtniški lokali. Delo v kemični tovarni je počivalo V steklarni so delali samo pri pečeh. Rudnik je pa delal le zaradi vefikih naročil, ki jih ima letos. Ob pokievetlh je bila v cerkvi Krstusa Kralja služba božja, katere so se udeležili so-kolska mladina, zastopniki naših industrij, zastopniki društev In mnogo drugega obd nstva. Sokol in gasilski četi so prisostvovali maši v krojih in z društvenimi prapori. Po službi božji je bila v Sokolskem domu proslava s skoro preobširnim sporedom. Vse točke so bile dobro izvedene. Zvečer je pa bila v Sokolskem domu sokolska akademija z zelo dobro izbranim sporedom. Dvorana je bHa nabito polna. Tudi na zunaj se je posnalo, da je bfl državni praznik, terjfr ves Hrastnik je bil odet v državne zastave.
Iz Trbovelj
i— Za vratna davi ca je nepričakovano ugrabila življenje sedemletnega Igorja Baltazarja-Kuharja Fantek je bil zaradi svoje ljubkosti in izredne bJstroumnostl ljubljenec vseh, ki so ga poznali Zlasti pa je bil pri srcu svojemu dedu Tonetu Kuharju in skrbni babici Eli, katerima je bil pri vseh težkih udarcih usrdne dni žarek veselja. Smrt malega Igorčka Je globoko potrla dobra reditelja, ki sta mu b;la vzgojitelja. Prijatelji in znanci so malega pokojnika spremili k poslednjemu počitku Globoko užaloščenim svojcem naše toplo sožalje, malemu Igorčku lahek sen med krilatci. — Rodbna Kuharjeva se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem in znancem za izraze iskrenega sočutja.
Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je v no« od 6. do 7. t m. umrl v Divači po dolgotrajni bolezni naš ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
RENČELJ RUDOLF
bivši občinski tajnik nakelske občine na Krasu
Pogreb pokojnika bo dne 8. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti na divaško pokopališče.
DIVAČA, 7. decembra 1939.
IVANKA roj. GOMBAC, soproga; DANICA, hči; IVAN, brat —
in ostalo sorodstvo.
NA VIDEZ S! it POMLADILA ZA 10 LET!
Poglejte te fotografije iste mlade dame!
f
f	' J i

Gospodična Brassade pripoveduje, kako Je postala na videz za mnogo let mlajia In Se enkrat bolj privlačna
»Presenečena in navdušena sem zaradi divne lzpremembe moje zunanjosti. Vse prijateljice mi zavidajo in povprašujejo po moji skrivnosti. Znanci pa mi neprestano čestitajo zaradi moje prekrasne polti. Evo, kako sem to do6egla:
Vsak večer uporabljam rožnato hranilo za kožo Tokalon. Ta vsebuje »Bioeel«, presenetljiv vitalni element mladosti, ki ga je odkril neki profesor dunajskega vseučilišča.
Ona hrani in olepšava, ko spite. Koža po« stane čvrsta in brez gub. Čez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, da se mi razkroje zajed&lci in zožijo razširjena znojnice, ter da mi koža postane sveža, jasna ln velurno-gladka.«
Vsaka žena, ki se poslužuje te nege lepote samo tri minute na dan, lahko postane na videz za mnogo let mlajša — ter dobi krasno polt. S hranami za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne.
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VIN*
obvaruje brlpe. — Gostilničarji ga tanke naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINKO V A Iz 8REMSKIB KARLOVCEV, Fruška gora.
Pe*fe U, puh
__Kemično e i 4 ^ Q„ r
' Martbor- Aleksandrova lfl
Moške zimske suknje, hubertose in razne dežne plašče nudi najceneje tvrdka
F. I. GORIčAR
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
pos*^
prvovrstna
polnitev posteljno perje,
puh, gotovi zglavniki s perjem ali žimo madraci, volnene odeje, puhnate odeje
„W E K A",
MARIBOR,
Aleksandrova e. is
Cenik na željo
Mkk
E N 0 IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
zato
Od Vas Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnlafca — Swsk>lik*ln.
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5-Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
Premogovnik
črnega ali svetlega premoga, ki je zmožen za stalno poslovanje in dobavo, naj naslovi ponudbe na Publicltas a. d., Beograd, poštni pretinac 60, pod »Ugljenl rudnik«.
Beogradska banka
išče za stalno dobavo
I.a apna
večjo količino od samega proizvajalca z lastno apnenico. Ponudbe na Publicitas a d., Beograd, poštni pretinac 60, 60, pod »I.a kreč«.
POSTELJNO PERJE
po din 8.—, kemično očiščeno .	Din	10.—
čehano in kemično očiščeno . .	Din	30.—
na roko čehano ln kem. očiščeno Din	45.—
mešano gosje čehano . • • .	Din	55.—
pol puh beli ....»••	Din	95.—
nvi gosji puh.......0111	100.—
beli gosji puh. . Din 175, 200,	220,	240.—
Vzorce dobite brezplačno pri „ L U n a " samo Glavni trg 24, Maribor
Beogradska banka
za komercialni tehnični oddelek Uvoz-Izvoz
išče družabnika,
sposobnega, ki bi sodeloval v poslih tudi z lastnim kapitalom na temelju skupnega sodelovanja. — Pismene ponudbe na Publicitas a. d. Beograd, poštni pretinac 60 pod »Saradnikc.
Zane Grey:
33
Zakon zapada
Roman
Cal je bil sedel na skalo in se zagledal v širno pokrajino, nekdanja lovišča ponosnih, svobodnih Apašev, ki si jih je bila njegova rodbina v težkem boju z naravo priborila za dom. Sanje njegove mladosti so bile zdaj uresničene, dosegel je bil, česar si je tako vroče želel, in vendar se je čutil na. smrt nesrečnega. Nesmiselno je bilo še dalj lagati samemu sebi — za srečo mu je manjkalo nje, Georgije Stockwellove!
Naj je bila storila kar koli — moral si jo je osvojiti. Ali je bilo res nemogoče? Ali mu ni bila dovolj jasno pokazala svoje naklonjenosti — ali jo je mogel tisti edini nesrečni dan povsem iz-premeniti? Ne, narobe, zaradi njegovega takratnega ravnanja ga je morala le še bolj čislati kakor prej _ a seveda, rajši bi umrla, kakor da bi mu to priznala.
Kaj naj torej stori?	___..
Vrhovi prastarih, grčavih dreves so zašumeli, kakor da bi mu odgovarjali: »Vztrajaj, bon se za to, kar hočeš doseči!«
Šestnajst mož, samih članov Thurmanove rodbine, je pod vodstvom Garda -piumana, kijebil na glasu, da je najboljši »stavbenik« v vsej okolici zlagalo obtesana bruna za Calovo hišo. Tudi
sam je vneto pomagal, stari Henry je ukazoval: »Ena, dve, tri ho — ruk!« — in vsakikrat je obležalo novo bruno tam. kjer je moralo ležati Vs-ko posamezno bruno je bilo skrbno in natančno ob-tesano, tako da so ostajale med njimi le ozke reže, ki jih je bilo treba pozneje zamašiti v mahom.
Gard si je bil vzel svojo lastno kladaro za vzorec. Prav za prav so gradili dve koči. vsako po petnajst čevljev široko in po dvajset čevljev do^o, ki sta bili spojeni s skupno streho; vmesni prostor med obema je bil nekakšna pokrita veža. Potrebne deske za pode, vrata, oknice in stenske omare so bili z mezgi privlekli iz žage, kajti za vozove ali avtomobile je bila pot prestrma. Stekla za četvorico oken so bili dobili iz Globa in jih z največjo previdnostjo takisto na hrbtih mezgov sto-vorili na stavbišče.
To delo je bilo vsem v zabavo, tako da si je mogel v soboto pred božičem stari Henry okrog poldne obrisati potno čelo in zadovolino reči:
»Tako, ljudje božji, stvar je opravlj na — in prekleto imenitno se nam je posrečila.«
Zares — Calovi hiši ni bilo enake v vsej Tontski krajini! Kako velika je bila in kako prostorna, nad vhodom je imela celo podstrešje, kamor je vodila lestvica in kamor si mogel spraviti zalogs Henry Thurman je bil zlasti ponosen na veliki, odnrti kamin in na posteljnake, mize in stole, vse delo
domačih rok.	.
»Tako, sinko, tvoj dom je nžred.« je rekel <-aiu, ko je še enkrat obhodil vse prostore. »Pred božičem pridi še enkrat v ,Zeleno dolino' da si vzames štedilnik za kuhinjo in razne potrebščine za živ-
ljenje. Če ti dam potlej še nekaj konj in potrebno goved, sem storil vse, kar morem storiti zate.«
Cal se mu je zahvalil z večjo ganjenostjo, nego si je maral priznati. Pri kosilu, ki je bilo po Ser-gevi zaslugi v proslavo velikega dne posebno slavnostno in obilno, je bil dobre volje in obraz se mu niti ni zmračil, ko je nekdo menil:
»A res, v redu bo vsa reč šele tedaj, ko si izbereš ženo in napravimo tu gori svatbo.«
Vsi so pritrdili, kajti za naselitev je bilo po njihovem mnenju brezpogojno treba žene.
V veseli razposajenosti niso prizanašali Calu z zbadljivimi opombami, tako da je bil fant nazadnje kar hvaležen, ko je prišel Tuck Merry in z občo veselostjo, ki jo je zbudila njegova prikazen, nekoliko odvrnil pozornost od Cala. Tuck je namreč jahal zelo majhnega konja, tako da so se mu dolge noge malone vlekle po tleh, kar je bilo res neskončno smešno videti.	..
Dcbričina ni nikoli zameril, če so se norčevali iz njega in zaradi tega so ga imeli vsi radi, da, kar k rodbini so ga že šteli, ne izvzemši niti Enoha — ta je namreč domneval za njim skrivnost ki jo je hotel šele dognati.
»Pravi gosposki dvorec,« je rekel Tuck, ogledujoč si novo stavbo; »upam, Cal, da ne boš pozabil, da sem ti jaz nažagal deske zanj.«
»Kako bi pozabil,« je odvrnil Cal, »daj, vstopi,
da vidiš tudi notranjščino.«
»A nikar mu z glavo ne preden stropa, ta dolgi greh!« je Enoh smeje se zaklical za njim.
Potem je moral Tuok Merry sesti k njim in kositi z njimi — vsi so si brusili kljune obenj, a Tuck
ni. zameril niti najbolj nerodnih šaL Tem bolj čudno je bilo, da je pozneje ob neki dokaj nedolim opazki mahoma prijel Enoha za jezik.
Pospravili so bili in so že hoteli kreniti na pot proti domu, ko je Enoh vprašal Cala, ali jih nekoliko spremi. Cal je rekel, da ne, ker se mora s Tuckom Merryjem še nekaj pomeniti, na kar je Enoh, ki je bil, čeprav ni hotel priznati, skrivaj zmerom ljubosumen na ljudi, ki jih je imel Cal posebno rad, razdraženo odvrnil:
»Seveda — tvoj štorkljasti prijatelj ti je zadnji čas pač ljubši od rodnega brata!«
»To na žalost ne bo res,« je zaklical Tuck Merry, ki je bil slišal njegove besede, »sicer bi te pa prosil, da pustiš moje dolge noge vendar že kdaj pri miru — saj se tudi jaz ne norčujem i« tvoje zapeljive velekumare.«
Za trenutek so vsi osupnili, kakor da bi bilo treščilo vanje — le stari Henry se je sam pri sebi tiho namuznil.
»Zapeljiv je moj nos — kaj hočeš s tem reči?« je nazadnje vprašal Enoh.
»Tolikšen je in tako nemaren, da človeka kar
srbi, da bi ti jo dal po njem,« je Merry mirno odvrnil.
Zdaj so se vsi zagrohotali, rtv to je pognalo Edo-hu kri v glava
»Norec neumni — ti da bi me topel?«
»Iz srca rad; če bo treba,« je odvrnil Tuck, ti se je očividno kanil enkrat; sa vselej otepsti zbad-Ijivk, s tem, da je sasoU najmočnejšemu m druščine.
HALI OGLASI
CENE
ALI
OGLASOM
Po SO par u besedo, Din &.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 8.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo sad, U Iščejo služb. Najmanj« znesek ca enkratno objavo oglasa Din U.—. Dopisi In ženitve ae saračonajo po Din Z.— aa vsako besedo, Din 8.— davka ga vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— aa iifro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek aa enkratno objavo oglasa Din 20.—, Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— aa besede, Din 3.— davka ga vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 8.— sa ftlfro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek aa enkratno objave oglasa Din 17^—»
Kam pa,kam ?
Gostilna Martine
Zg. Šiška!
Danes Pavličev jazz! — Od lična namizna in buteljčna Vina! Dobra kuhinja!
320551-18
Ne pozabite danes
obiskati gostilno pri Panju, Vegova ul. 10, katera vam Budi fine domače krvavice in pečenice ter razna druga topla in mrzla jedila, toči »e priznano izborni dolenjski cviček in fina štajerska vina, vedno sveže pivo, žganje, likerji itd. Danes in vsak večer igranje klavirja,
tetje in razne druge doma-e zabave. Zato pridite še danes in ob vsaki priliki za-bajaite samo v Vegovo ulico, kjer se boste vedno najbolje in najceneje zabavali. Na veselo svidenje — sc priporoča — Tone Huč.
32064-18
Pri Putrichu
danes, jutri in v nedeljo Zabava s plesom. Vljudno vabljeni.	32114-lb
Miklavžev večer
daritev daril ob 9. zvečer lo prijetna domača zabava $ prvovrstno jazz-godbo. — Vljudno vabi gostilna Polj-iak, Smartinska c. 22.
32084-18
Službo dobi
Simpatično dekle
mlajše, ki ima veselje do gostilne in bi opravljalo tudi nekaj drugih hišnih del, po možnosti z znanjem nem ičine iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljivo dekle«.
32030-1
Natakarico
prikupno, čedno, izurjeno, takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
32031-1
Frizerko ali frizerja
iščem za takoj. Plača dobra Samo dobro moč. Mila Pet-kovič, Domžale.
32061-1 Pisarniško moč
tudi začetnico sprejme trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo sposobna«,
32063-1
BlagajniČarko
S trgovsko izobrazbo sprej-Ponudbe s prepisi izpričeval na oglasni oddelek Jutra pod »2200«. ___ 31954-1
Natakarica
poštena in zanesljiva, vajena tudi gospodinjstva lahko dobi takoj ali s 1. januarjem gostilno na deželi na račun. Naslov v vseh posl. Jutra.	31950-1
Dve prodajalki
S večletno prakso za modo in konfekcijo tajeoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna prodajalka«.	32018-1
Postrežnico
iščem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
32039-1
Simpatično
natakarico
zmožno kavcije za novo ure jeno krčmo vzamem takoj. Prednost imajo izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna natakarica«.
32043-1
Pekovskega
vajenca
2 i do 2letno učno dobo sprejme pekarna v Ljubljani Naslov v vseh posl. Jutra.
32093-1
Potujoča kapela
Sče 2 učenki z dobrim glasom. Začetna plača 200 din in vsa oskrbo. Kapelnica Mariia Dimič, poste restan-te Niš.	32107-1
Frizerka ali frizer
vešča vseh del, prvovrstna moč, dobi stalno mesto, takoj ali po dogovoru pri tt. Ivan Mrak, Radovljica aa Gorenjskem.	32000-1
Damskega
frizerja (-ko)
zmožnega vodne, železne in trajne ondulacije sprejmem. Nastop takoj ali 17 .t. m. Vyborny Vekoslav, Slovenji Gradec.	31989-1
Mlado dekle
iSče službo v boljši družini. Govori francosko, prilika konverzacije. Naslov v vseh posloval. Jutra.
32104-2
Perfektna kuharica
mlajša, z dolgoletnimi spri-čevali, sposobna tudi za druga opravila v gospodinjstvu dobi takoj ali kasneje mesto. Oglsite se od 9. do 11. dopoldne v Puharjevi ul. 14-1, Mahorčič,
32109-1
Manufakturist
agilen in pošten, premeni mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«.
31929-2
Modelnega mizarja
za livarno iščemo. Ponudbe pod »Person« poštni predal 307.	31121-1
Službe išče
Trgovski sotrudnik
zmožen nemščine, vajen ma nufakure in špecerije menja službo kamor koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsestransko verziran«.
32066-2
261eten fant
vesten trezen, nekadilec išče kakršno koli službo. Po poklicu mizarski pomočnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Deloven«.
32076-2
Trisob. stanovanje
za to stanovanje prevzamem vodstvo gospodinjstva ali varstvo otrok ali popolno preskrbo ene osebe, Sem dobra gospodinja, bivša učiteljica z znanjem jezikov, muzikalična, družabna tei vajena bolniške postrežbe in dietne kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sporazum 222«.	32067-2
Trgovski pomočnik
išče službe v trgovini z mešanim blagom, zmožen vodstva podružnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Razpolaga s kavcijo«« 32056-2
Manufakturist
verziran tudi v galanteriji, modi, konfekciji, agilen in pošten, z večletno prakso, dobrimi referencami in vešč nemščine, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 272«.
30825-2
Vajenci (ke)
Fotografsko
vajenko
sprejme foto Mancini, Tržaška cesta, Ljubljana.
32075-44
Vajenca
za avtomehaniko iščem. Sv. Petra c. 85.	32097-44
Pouk
Uspešno poučujem
francoščino in klavir, grem tudi na dom. Diplomirana v Parizu. Cen j. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Večletna praksa«.
31860-4
Prodam
Trgovinski inventar
za. trgovino z mešanim blagom takoj ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
32033-6
1
| G. Th. Rotman
SAMBO IN PETER
POTUJETA
Sambo in Peter sta kar koprnela od radovednosti po tej daljni in skrivnostni deželi in sta se takoj dogovorila, da jo skupaj mahneta tja. Obrnila sta se do velbloda Grbina ter ga vprašala, ali bi ju mogel spraviti v Egipt.
Amerikansko
železno peč
z nočno razsvetljavo, fino, prodam. Naslov: Martin Divjak, Rajhenburg.
32029-6
Baker
Partijo 250 kv. m za kritje stanovanjske vile proda po 100 din za kv. m »Alpeko«, Ljubljana,
32065-6
Plinski štedilnik
majhen, in železna postelja naprodaj. Ogled Jenko: Go sposvetska 7-L, desno, od
12. do 13.
52044-6
Lep jaket
s telovnikom za velika vitkega gospoda prodam. Delov, nik: ogled od 8. do 10 in od l5. do 16. Nedelji od 10. do 1. Dragičevič, Knaf-
ljeva 13.
32010-6
Prodam
par močnih, težkih in zdravih konjev z.vso opremo in tovornimi vozovi po zelo ugodni ceni. Informacije v pisarni: Peklar, Maribor, — Tomšičeva ul. 34.
31125-6
Kupim
Smrekovega čresla
zdravega, suhega, zdrobljenega, kupim pet vagonov. Cenjene ponudbe z navedbo cene franko vagon, pod šifro »Čreslo« na ogl. oddei. Jutra.	31985 7
Knjige
Slovenske novejše knjige
kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra.	32055-8
Nemško izdajo
Švejka
kompletno kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
32101-8
MUJJLI1J.I
Krupp
Junkers Diesel 4 in pol ton čiste nosilnosti 90 ks, sko raj nov, naprodaj zaradi nabave večjega, dalje Blitz 3- in Chevrolet 2-tonski.
O. ŽUŽEK, zastopstvo Krupp, Ljubljana, Tavčar-čarjeva 13.	32020-10
BMW motor
500 ccm dam za pianino. Tržaška cesta 27-11, levo — informacije po 17. dnevno. _ 32025-10
Avtomobile
osebni in tovorni na oglje in dve novi motorni kolesi 200 ccm zelo ugodno proda Cizel, Sv. Petra c. 85. _32099-10
BMW in PUCH
oba 200 ccm, nova, 2 avtomobila in različne avtopla-šče zelo ugodno proda Cizel. Sv. Petra 85.
32100-10
Opel P-4
dobro ohranjen, nove gume, nujno naprodaj za din 9000. Informacije: Ostrož-nik, trgovina. Pasaža, Nebotičnik.
31130-10
Rabljeno kolo
znamke Styria, renovirano in zelo dobro ohranjeno. Z dy-namo in elektr. lučjo ugod no prodam. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »700 din«.	32021-11
Damsko in moško novo kolo
znamke Adler zelo ugodno proda Cizel, Sv. Petra c. St. 85 .	32098-11
Pohištvo
Jedilnico
bogato izdelano prodam v Ljubljani, Gosposka 10-11.
32048-12
Oblačila
Tri ženske plašče
eden nov, dva nošena za močnejšo postavo po ceni prodam. Mlekarna Jenko v Slomškovi al. 9.
32102-13
Les
POZOR!
Prodam cca 500 kub. m lepe bukovine. Ponudbe z navedbo cene in plačila se naj glase za stoječ les v gozdu 4 km od žel. postaje ali frko postaja do 15. dec. 1939. Založnik, Slovenji gradeč Cankarjeva.
32028-15
Kapital
Mlada dama
prosi situiranega gospoda denarne pomoči. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo zelo nujno«. _31924-16
Knjižice
Obrtne banke
kupim proti takojšnjemu plačila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjižice«.
31937-16
Vsako množino
hlodov
(Erdstimme), borovih, me-cesnovih in smrekovih, v eksportni kakovosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jalta pod »Les«. 31962-1)
Hmelovke
(smrekove), sekane to zl mo, dolžine 6 do 9 m kupim več tisoč. Skrajne ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Hmelovke«.
31906-15 Iščemo posojilo
proti založbi importnega inozemskega blaga, čigar vrednost stalno rase. Plačamo visoke obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Večji znesek«.
32090-16 Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnjemu plačila
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
32094-16
V najem
Pekarno
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro idoča«.
32040-17
Lokali
Lepe in svetle
prostore
za delavnico takoj ugodno prodam. Industrijski tok in telefon v hiši. Naslov v vseh posl. Jutra.
32054-19
Brivsko-frizerski
salon
dobro idoč, s precejšnjim številom abonentov prodam zaradi odhoda iz Ljubljane Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost«.
32026-19
Mlekarno
dobro vpeljano, ugodno pro dam zaradi selitve. Naslov v vseh posl. Jutra.
32042-19 Brivnico
v bližini Ljubljane prodam za prav nizko ceno, event. tudi samo inventar. Pojasnila Rožič, Celovška 79, Si ška.	32110-19
Slaščičarno
prodam za nizko ceno. Po-izve se na ogl. odd. Jutra.
32111-19
Mlekarno
na prometni cesti prodam za 6000 din. Takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31119-19
Posest
Za velik pension ali hotel v Zagrebu
2a večje trgovsko podjetje oddam hišo v mirnem centru. Interesenti s kapitalom naj se javijo pod št. 54868 na Pubiicitas, Zagreb.
31991-20
Velika ogelna
tronadstropnica
v centru Zagreba naprodaj. Prikladna za velike urade, z malo investicijo hotel ali pension. Cena 3,000.000 din Ni potreben ves kapital. Resni interesenti naj pošljejo ponudbe na Pubiicitas Zagreb pod »Sigurna investicija«.	31990-20
Parcelo
v centru ali okolici Ljubljane kupim, proti gotovini, brez posredovalcev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela št. 96«.
31996-20
N A P R O D A J:
HIŠA, novozidana, petstano-vanjska, 600 kv. m vrta. Cena 280.000 din. Hipoteke 160.000 pri Mestni. Šiška. HISA, novozidana. tristano-vaniska, 600 kv. m vrta, Cena 185.000 din. Hipoteke 110.000. Bežigrad. HIŠA, štiristanovanjska, donosna, cena 220.000, Kode-ljevo.
PARCELA, 780 kv. m po
80 din za kv. m, Podrožnik. Brezplačne informacije daje Realitetna pisarna Adamič, Gosposvetska c. 7, Vis-a-vis Slamiča, Telefon 48-79.
32106-20
Če kupite
ali prodate hišo, parcelo, posestvo, obrnite se na priznano, solidno m kulant-no realitetno pisarno Pra-njo PRISTAVEC, Erjav čeva cesta 4a. Vse informacije so brezplačne.
?98 20
Dvostanovanjska novozgrajena vila
z vsem komtortoro in ne kaj hipoteke takoj naprodai. Je v severnem delu bežigraj skega okraja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »320.000«.
3193* 23
Tri do pet-
stanovanisko hišo
v bližini sv. Krištofa ali % Sp. Šiški takoj kupim. Ev. tudi parcelo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«.
32057-20
HALO!
informacije o vsakovrstnih trgovskih poslih, preskrbe osebnih, trgovskih in hipo-tečnih posojil, naložitev ka pitala v podjetja, dalje in formacije o prodaji in nakupu hiš, parcel itd. preskrbi informacijska pisarna v Ljubljani »Jugo-Kredit« v Beethovnovi 15-11.
32078-20
Lepa stavbišča
z elektriko, vodovodom naprodaj. Pojasnila v trgovini Bitenc, Viimarje.
32117-20
Večstanovanjsko
hišo ali vilo
v bližini mota kupim. Cena do 400.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo »Gotovina«.
31131-20
Stanovanje
Eno in dvosobno
stanovanje
oddam mirni stranki za js. nuar, Mirje, Kolezija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »II. nadstropje«.
31986-2
Dvosob. stanovanje
komfortno takoj oddam v Herbersteinova nI. 27, poleg urarja Habichta.
32059-21
Sončno sobo
toplo, in kuhinjo oddam gospodični uradnici. Tobačna 16.
32058-21
Dvosob. stanovanje
na dvorišča, prikladno tudi za manjšo obrt, v hiši industrijski tok in telefon, takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.
32053-21 Kuhinjo in sobo
oddam osebi s stalno službo. Cesta na Loko 30. 2a 2)0 din.	31995-21
Stanovanje — iščete? oddajate?
Obrnite se takoj na Realitetno pisarno Ljubljana, Gosposvetska 3-1.
32069-2i
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami in sadnim vrtom oddam v Rožni dolini. Informacije daje Realitetna pisarna Adamič, Gosposvetska 7.	32046-21
Dve sobi
in kuhinjo ali eno sobo In kuhinjo takoj oddam. Velika čolnarska 1).
32112-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam resni stranki z januarjem ali februarjem. Staničeva 21-1. Istotam prodam nov pisalni stroj Kappel, pokrit umivalnik, igralno mizo.
32087-21
Stirlsob. stanovanje
z vtem koofortom takoj oa dam. Dolenjska cesta 33.
32038-21
Dvosob. stanovanje
g pritiklinami in s souporabo kopalnice kakor tadi caražo oddam s 1. januar-jem. Naslov v vseh posl. Jutra.	32080-21
Dvosob. stanovanje
t kabinetom in pritiklinami oddam s 1. januarjem. Istotam oddam opremljeno mesečno sobo v Medvedovi ul. 19a. Ogled popoldne.
32077-21
	32	ZSE	m
mHFmaiHB			
Tri do štirisobno
stanovanje
išče čista stalna stranka, točen plačnik, za januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ne predrago«.
32068-2la
Enosob. stanovanje
v bližini Kolinske tovarne iščem za januar. Ponudbe na naslov Pavlič, Tyrševa 35 pri Kimeswengerju.
32036-2 la
Stanovanja
iščejo stranke v realitetni pisarni ADAMIČ, Gosposvetska 7, vis-a-vis Slamiča. Hišni posestniki prijavljajte jih tadi pismeno.
32105-21a
Trisob. stanovanje
komfortno oddam s 1. januarjem. Poizve se v Beograjska ulica 22, Bežigrad, 3. do 4. popoldne.
32106-2
Enosob. stanovanje
komfortno iščem v bližini centra ali kolodvora. Točen plačnik. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Februar«.
32U6-21a
Dvo ali enosobno
stanovanje
z večjim kabinetom iščem v severnem delu Ljubljane po možnosti takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del«. 3U20-21a
Sobo odda
Lepo prazno sobo
sončno, s centralno kurjavo in uporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	320)2-23
Lepo opremljeno
sobo
s posebnim vhodom oddam eni ali dvema osebama. — Predjamska 4.
31132-23
Opremljeno sobo
v središču mesta, oddam gospodu. Naslov v vseh posloval. Jurta. 31967-23
Gospodični
oddam prazno sobo s souporabo kopalnice in malo opremljeno sobo. Vprašajte v ilirski 13, mlekarna.
32072-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam boljši osebi v novi hiši. Tyr-ševa c. 69a-3 desno.
32019-23
Sobo
oddam gospoda. Poizve se v vseh posl. Jutra.
32037-23
Na stanovanje
spre
da ali dve
sprejmem takoj dva gospoda ali dve gospodični v gorko sobo. Verovšek. Stari trg št. lla, desno.
V Dukičevem bloku
oddam prazno sobo. Naslov v vseh psoL Jutra.
32113-23
Sobe išče
' Opremljeno sobo
ali prazno, zračno, s posebnim vhodom takoj oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tikoj — 1939«.
32074-23a
32023-23
Sobo
priiazno in zračno, s posebnim vhodom, oddam pet mina od glavne pošte. Naslov v vseb posloval. Jutra.
31879-23
Prazno sobo
separirano iz predsobe takoj ali s 1. decembrom oddam. Šiška, Verovškova 56-11.
32089-23
Mirnega
sostanovalca
nedijaka sprejmem v preprosto in čisto sobo. Sv. Petra nasip 43.
31129-23
Sobo s štedilnikom
ali sobico z malo kuhinjo išče uradnica od hišnega go spodarja, z vhodom s stopnišča. Dopise z navedbo cene na ogl. odd. Jatra pod »Točna plačnica«.
32095-23a
Dopisi
'vigmte v oglasnem oddelka dospele onnnrtfcc!
A, Alma, Božič, Brez otrok. Beli javor. Brez posredovalca, čista. Dobra hiša, Dvosobno, Dober plačnik 33, Dober delavec, Denar takoj, Dober zaslužek. Dobra prijatelja, Delavnica, Denar, 1. december 1939, Ekonomičen, Enonadstropna, Gotovina, Gotovina 150.000, Grem domov, Gotovina 120.000, Gotovina 180.000, Gotovina hiša. Hišnik, Harmonija, Jedilni loj, Knjižice, Kupim takoj, Ljubljana predmestje, Ljubljana. Lep miren dom, Lepa in značajna. Nova zgradba 1940. Nastop takoj 29224, Ne predrago. Nova hi'.a, Novčana pomoč 24, Otilija, Poštena 237. Pro-kurist — Narava, Poštena kuharica. Pozicija, Polovična cena, Pomoč 23, Prijetni zimski večeri. Predmestje, Plato voz 2, Proti gotovini, 1 iijateijs'.»o - .možna tudi skupnosti. Plačam ta<o. ?Hc Rm tafc:'no 3767. ilazjCfin 4567, Starejši, Sonja, Solidna, Srčna kultura. Slep inval'c, Sporazum, Sigurna eksistenca .Tiha sreča 1828, Tajnost, Tobak 14. Tiha sreča S. J., Trgovec, Ugodne počitnice, Upokojenec, Ugodna parcela, V dvoje je lepše, Vzgojitelj, V naiem. Veletrgovina, Ventilno krmilo. Znamke, Zastopstvo, Za gotovino, Znamke, Zavarovan kapital, 777, 500, 120.000, 180.000. 916. 320.000, in 200.000.
Kranj
Vse najboljše. P®.
IGriizner,
ali Pfaff šivalni
£22323323
Za pianino
dam izborno ohranjen 300 ccm BMW motor. Tržaška cesta 27-11, levo. Informacije po 17. dnevno.
32024-26
Prostovoljna dražba
raznega pohištva in drago v nedeljo 9. decembra ob 10. dopoldne. Grad Fužine.
32050-32
Pridelk
2000 kg krompirja
zelo lepega prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jatra pod »Krompir«.	32049-33
Kislo zelje, repo
nuno prvovrstno ia vsako množino dobavlja po konkurenčni ceni HOMAN, Ljubljana. Sv. Petra cesta 81, telefon 33-39.
299-33
Vljudno naznanjam
da bom v bodoče prodajal med drugim tudi izmed najboljšega čajnega masla » državi pod znamko »Belje« iz državnega posestva. V Ljubljani: Prvi hig. prod. mlečnih izdelkov Alojz KO-VAČIČ. Ljubljana, tržnica.
32083-33
Negro Tone. I malo rabljen kupim. Poouft 32035-24 be na ogL odd.
Pfaff, Singer,
Westa, Durkopp, in več drugih novih šivalnih strojev prav poceni naprodaj pri Prometu nasproti Kri-žanske cerkve.
32070-29
Phonfac
najboljši šivalni stroj v vsako hišo, da bo v resnično veselje vsake gospodinje. — Stare stroje vzamemo v račun. Na ugodna mesečna odplačila. Nova trgovina, Tyrševa cesta 36, nasproti Gospodarske Zveze.
31118-29
S. Paradiso
Psibo grafolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Predložite svoje rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam, s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakona. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd.
Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Stranke sprejema * hotela Slon, Ljubljana, soba št. 1) od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Ostane od ). do 1). decembra.
Izrabite priliko in kupite takoj
OTOMANO,
ki stane samo DIN 360.— dokler traja Se stara zaloga pri
E. ZAKRAJŠEK, Ljubljana, Miklošičeva 34.
Dvosob. stanovanje
parketirano, z malo kuhinjo oddam dvema ali trem osebam. Cena 400 din. Flo-rijanska 22-L
32091-21
Trisob. stanovanje
komfortno ugodno oddam na Cesti 29. oktobra (Rimski) št. 23, za 1. februar.
32065-21
Dobra in prijetna reprodukcija glasov.
Stabilen sprejem na vseh valovnih dolžinah. Solidna izdelava in lepa zunanjost. Avtomatsko Iskanje postaj.
Vam nudi holandski
kompas MEDIJATOR badio
Zastopniki v vseh večjih krajih. V Ljubljani: »TEHNIK«, Josip Banjai, Miklošičeva c. 20.

k glavno zastopstvo za dravsko banovino
ANT. BREMEC
CELJE, MikloSičeva 2 — teL «02
Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobit« znaten popust.
Radi opustitve večjega gospodinjstva se bodo prodali lz proste roke, oziroma na
prostovoljni javni dražbi
v Ljubljani, Gradišče l-II. nadstr.
razni predmeti, kot: starinsko orožje, antično pohištvo, stare oljnate slike, zbirka majolik in druge antikvi*kompletna jedilnica tn spalnica, posamezne mize, stoli, fotelji, omare ter mnogo starejših znanstvenih in drugih knjig.
Ogled teh predmetov se vrši v četrtek 7., petek 8., soboto 9. in nedeljo 10. decembra t. L, vsakokrat od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Dražba se vrši v ponedeljek 11. decembra t. L od 9. do 12. ure ln od 15. do 18 ure ter po potrebi tudi v prihodnjih dneh.
Reflektantom bo na razpolago seznam predmetov z označbo cenilnih cen. Po teh cenah se bo vršila tudi ob dnevih, določenih za ogled, prodaja iz proste roke.
Cena seznamu je din 5.—.
Javljamo žalostno vest, da je včeraj umrl naš dolgoletni sodelavec, zastopnik, gospod
KOLESA	NAJNOVEJ1 OTROŠKI VOZIČKI
C	MOTORJI g
3	I B i O 1 K L i g
>	SIV. STROJI >
IGRACN1 VOZIČKI. SKIROJ1, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4
Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki franko.
Za vedno Je zatlsnil oči v sredo zjutraj naš nadvse dobri oče, stari oče, stric in tast, gospod
ANTON GASPARIČ
ŽELEZNIČAR V POKOJU
v 71. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 8. decembra ob 3. popoldne.
V POLJCANAH, 6. decembra 1939.
ŽALUJOČA DRUŽINA IN SORODNIKI.
'' _J	r ■ • •		
			
			
. - i			
ZAHVALA
Vsem, ld so spremili mojega moža, oziroma očeta, gospoda
FERDA KRIŽANA
notarja v pokoja
na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem tistim, ki ao ml pismeno izrazili sožalje, najprisrčnejfia hvala!
MARIBOR, dne 8. decembra 1939.
KRIŽAN ANGELA IN HČERKA
Ohranili ga bomo v vedno hvaležnem spominu.
Celje, 7. decembra 1939*
Tvrflka K&ez In PacchlaSfo
Zahvala
vsem, ld so spremili našo dobro mater k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo Izrekamo župniku duh. svetniku g. dr. Fr. Hohnjecu iz Cadrama, domačemu župnik*; g. Fr. Mihaliču za ganljive besede ob odprtem grobu, kakor tudi domačemu kaplanu g. Oroslu. Prisrčna hvala nadalje voditelju mlad. pevskega zbora učitelju g. Zornu, slivniškemu pevskemu zboru, učlteljstvu iz Rač, Cadrama, St. Janža in Dobrove. Hvala tudi vsem darovalcem cvetja ter rački gasilski četi za častno spremstvo. Končno hvala vsem, ki so jo spremili v tako velikem Številu in požrtvovalno vztrajali kljub slabemu vremenu do konca.
MARIBOR—RACE, dne 7. decembra 1939. Rodbine: JARC, MACUN, ZAVRNIK, DOBNUL
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren Alojs Novak. — JM I I jHfttjanl.