C. Cfr. c— Ni Puli_______________________________ IKNAJA TIAK CiTiTil MH-> I U» MIIM . > | “ j j PtHMUl Un4 •• Mal. Uredništvo la i Trat v, Via Udiae II XIX. Trd, 29. apHta IS2Z. - L*M VN. • few. 2*2 odo Ul»»iloKomuni»ti?nc itrmnke Italije ..Kdor ne dela, naj tudi ne ji“ • proletarci v«eh deiel, združite ret" da tenteijni gesli nale borbe, s tema gesloma bomo zmagali I Zaplemba Ki. pnMMua TiS.Sk. prtnlUk - Iittkl TiS.Sk. nSsklUk HM il. •adl I—.»I.MU MMJk .M*i • *— M- aprila IBM. Ha*. MB la upoštevalo«, da vaobeja|s arobdka aetlso aa prvi otraai la šeptal fa It Pefrs na Erna« la Tošaala* ■Bata tzšsuešesas »sati la itdilva. ki aa a ntaaa naatltl duhove. kar par »rada navar-aaat a |aaal rad, »Ida* ahatajska postava a tlaka la ŠL J shtiaehaga la dašalnaga zakona; •dva|at da ra zapisni homenlatitul tadalk -Dala. M. MA ■ daa M aprila IBM. Irvriitev tat« »dlaka je poverjena Kr. k vas tari v Trata. V Trata, daa M- aprila IMA Pralakt : OASTL m i nUii pni 1‘roli tersko gibanju j« doduulo v po vojnih lulili hutla purans. Edini vidni in renti i uspe li U**a gibanja je- Zveza aovjaiakili »ociali»li«!inli republik, ki ao jo delavci ut kmetje pod vodstvom komunistična »Irank« »tvorili na oumlju bivs« car latu in' Ituaiju. Drugod Je šlo proletarsko gibanje od poraza do po raaa. Kapitalizem se je bil v strašil sglu-da ruskih proletarcev, pa je ralo posegal jio eiiergnnin sredstvih. V neka uti h driavali kakor na primer v IU Uji. na bolgarskem in v Jugoslaviji in M drugod je dolivul proletariat poraz, ki m da primerjati le še porazu, ki ga j« dodivela panska komuna. Pariška komuna je v zgodovini proletarskega gibanja hud primer. Takratna reakcionarna armada je |kh1 vodstvom meščanskega zgodovinarja '1 luersa pobila v 1'arizu nad 50 tisoč proletarskih bojevnikov. Proletarci so z grozo čitali vesti, ki so prihajale u Pariza. Zdelo »e je, kakor ila je konec »veta. Dolgu je bilo trebu. da so se de lavci francoski zdramili. Vendar je do tega prišlo in danes imamo na Francoskem dobro organizirano proletarsko gibanje. Zalo »mo prepričani, da tudi poraz, ki ga je doživelo proletarsko gibanje v poslednjih letih, m zadnja pika v knjigi Se je kri v žilah. Kaj je krivo, da je pnllo v proletar skem gibanju do tako velikega poraza.’ Komunistični nasprotniki imajo za tako vprašanje zelo unoetaveii odgovor Pravijo. Poraz so zakrivili komunisti, ki ao s svojo intransigvutno taktiko m ■ tein. da so razdelili proletarsko giba nja na več strank, ojačili nasprotnike in ošibili proletariat Tak enostaven odgovor seveda morejo dati le ljudje, ki so si bili vtepli v glavo, da j« proletarsko gibanje enostavna reč m da je dobra volja posameznikov čisto dovolj zato. da proletarci zmagajo. Delitev proletariata na stranke ni tlelo Komunistične Internacionale, marveč je to le nujna posledica razmer. Druga. L j. socialdemokratu-na internacionala je prišla pri proletariatu ob vsak ugled. To zato, ker socialdemokratu'na Internacionale sploh internacionala ni bila. Stranke, ki so jo tvorile ao tekom vojne pomagale vsaka svoji burtuaziji. Pozabile so na koristi proletariata in so se postavile v bran buriujskih koristi posameznih narodov Kakšno zaupanje naj ima proletariat v tako internacionalo. Dukler niso bile še ustanovljene komunistične stranke, je bilo delavstvo včlanjeno v aucinliiauiokrulii'-nih strankah. Od tod izvira splošno mnenje, da je bilo takrat proletarsko gibanje enotno Pa ni bilo enotno. Stranka je bila ena, to je S« res, gibanja pa je te tedaj bilo razdvojeno. £e tedaj ste bili v edini proletarski stranki dve duši Ze tedaj so razmere nujno kričale po akciji, ki jo je proletariat čutil in razumel ki je pa niso ne čutili ne razumeli vodje socialdemukra-ikih strank. Komunisti so potrebo razmer razumeli in sliiali klic Kaj so zala oni razdiralci f Kaj komunistični proletariat razdira zato, ker absolutno noče tega kar hočejo vodje aocialde-mokratičniT Resničen proletarski vodja si ne sme Vtepeti V glavo, da ae svet vrti po njegovi volji m da se vrti samo še zalo. ker ni la »a—l da se ■ašavi. Vsaka doba ima svoje potrebe Te potrebe razumeti, jih tolmačiti, jih osvojiti in po njih navodilih delati, to je umetnost ki je proletarski vodje rabijo- Ako je tu kriza, ako jo v gibanju madvojeooat ne pomaga volja po e notni stranki nič. Treba je iti po novih potih, treba je odpraviti krtao radikalno In proletarci, ki so sledili komuni-Učnemu gibanju niso bili. naposled, na kmi poti Zakaj ne T Povsod, kjer aosocialdemokratje prišli da smoge, je prišel proletariat do poraza. Na Ruskem so komunistični nagnil so si d rta v no hla.st osvojili in jo A«* vedno tiri« v svojih rokah. Ali bi bilo naravno, da »e ne bi proletarci za ta prvi proletarski uspeh navduševali 1 Ali ni či»to naravno, da n« proletariat, kar ga je zavednega. navdušuje za taktiko, ki j« ruskim delavcem m Ir meto..) prinesla zmago ? Naravno je tem bolj, ker samo polom take taktike se ho proletarsko gibanje rešilo porazov posle. In jih let |>ovaod, kjer še Ječi pod reakrijo. Kdor misli, da bi bil danes proletariat na boljšem ako bi sledil mlačni in »koro mrzli »ocialdemokratič ii taktiki, »e moti in je velik na i vnet lluržuazija trpi socialdemokracijo samo zato. ker ve. ila »ociahlemokracija ni desno krilo proletarskega gibanja marveč je le vo krilo meščanskega gibanja. Naj se kdorkoli (»Mtavi resno v bran proletarskih koristi, naj kdorkoli resno ogroža oblast kapitalizma. i>a bo dobil po glavi. Zgodovina je v tem oziru zelo zgovorna. Od (»anitiveka gre lieseda ki pove kako so trjieli in umirali vsi. ki w> na resen način ogrožali gospodarski koristi vladajoče goHjiodc Ni čuda. da se bori dan«« kapitalizem z vsemi silami proti komunističnemu gibanju. |*ač zalo ker je edina resna protikapita-liatična akcija. Tista akcija, ki Im> proletarske jiora-ze izprciucmla v zmage. Tu ni in ne sme bili nobenega dvoma. Hudo krizo preživljamo. To je te res Ali tudi kriza kapitalistična ni nič manjša. Obral no je še hujša Slabo je I« za kapitalizem ki si misli, da so njegove krize krivi komunistični proletarci. Obratno je komunistično giba nje ravno lako |Mmlcdiea razvojnega biku kapitalističnega gus|»>durslva kakor so h> njegove krize Zuh> nas začasni tudi veliki porazi ne smejo \znemirjati ti in še celo ne nas spraviti v obup. Tok razmer jc danes hitrejši kot svoj čas. Ako je francoski in vesoljni proletariat preživel in (»opravil poraz pariške komune, lio svetovni proletariat pod vodstvom Komunistične Internacionale preživel tudi sedanje |H>raze in jih ho znal izpreinemti v svoje zmage. To j>- naša vera. To j« naše prcpri-, unje. POUTIČNI PREOLED JllflOSlavii«. Iludo krizo preživlja jugoslovanska lada. Nikoli 1'ašiču m bilo všeč, da je moral, vsaj začasno, odstopiti vsled k u rupeijskih r vel k njegovega sina Kadeta, o je pridno delal med radikalci, katerim tudi ni bilo prav, da je prišel Štefan Kadi- . do lake moči. l'osirdica tega je bila, da je morala Uzunovičeva vlada odstopili. In š njo tudi Itadie beslava novega kabineta je bila poverjena zopet Uzuuoviču. Tok lat »o p« pustih Kadlča na cedilu Kadičevska ministra £upeuua in Nikič sta se bila te prej domenila s radikali, da bosta pristala na odlaganj« Kadiča in sta bila zato sprejela med novimi ništrc. Nova vlada pa ni imela parla-inenlarne \ t-čine in Nikič in Supcriiui ata začela loviti pristašev med roducvskimi poaiauci Nekaj sta jih imela od prej tekaj sr jim je pridružilo |>oi<-m, taku da šteje nova grupa disidentov 1188 vsega 11 poslancev, l-eli predstavljajo daues • sporazum«, ki v resnici nikoli ni obstojal in za katerega je lladič izdal upi a vičens zahteva Hrvatov. «H|»orazuniu je koristil samo srbskim radikalcem, ki so odpravili kuj Rodica, čim ae jim je zdelo, da jim postane lahko nevaren za njih ceutralističiiu politiko, liancs pretijo njemu in radičevcom s zaporom in drugimi korenitimi sredstvi. Tako je daues hrvatski front razcepljcu m ošibljsn. Ako bi bil ostal Kadič zvest upravičenim zahtevam lirvatakega naroda in ne bi bil neumno napravil •sporazuma«, bi danes druga pela centralističnemu absolutizmu. O korupciji prihajajo še vedno nove tu čadu* stvari. 8edaj je med glavnimi na redu afera »Standard Oil C.o«. Grčija. me tudi svojega diktatorja v osebi generala Pangaloss 1‘rsšul je do oblasti s tem, da odpravil od uje polkovnika IMestiraea, ki je moral v inozemstvo in je od tu baje vodil neuspeh upor vojaštva v Solunu. 1'angalos je razpisal volitve za predsednika Urške republike m in tudi sam kandidiral za to mesto Ker je pa še prej vladal Grčiji je bilo čisto me v no, da bo on izvoljen. Izdelal jr uove postave. Parlament ne bo mugel nič uapraviti brez njega in diktatur bo imel uioč, da ga vsak trenutek lahko razpusti. Kar »e tič« zunanje politike obstoji še vedno »pur ■ Jugoslavijo zaiadi solunske telesni** in Holuna. Zkii&iji Ml Milki II (m Poljaki ministrski predsednik .-krzni ek jr »«* j« mudil t« dni v Pragi. Nje go v obisk J« v zvezi z napori polj sks vlade, da bi se odstranili spori, ki so dolgo let dolili ta dva naroda. Čudno jo pa, da je poljska vlada čakala do danes na to Morda se jo Poljska zbala uemšKo-sovjetskih pogajanj in mogočo je tudi, da ss skuša utrditi jakleni obroč, ki ga Anglija kuja prati Sovjetom. Kno Je gotovo, da nima sentimentalni čut sa Slovanstvo«, ki so ni hotel pojaviti toliko časa, prav nič opraviti pn stvari. Pred kratkim je morala odstopiti na pritisk rumunsksga naroda vlada Uralia-un ja. Najmočnejša riranka je bila agrarna in računalo ss je, da bo njej poverjena sestava nove vlade Kvečjemu bi bila sestavila vlado U stranke skupno s liberalno. Interesi romunskih bojarjev pa ao zahtevah, da jo kralj poveril sestavo vlade gon. Avarsscu, glavarja liberalcev, ki imajo veliko maaj upliva med narodom kot pa agrarci. V zunanji politiki sledi Mio pot kot pejšnja Odločno jo za Mali oporaatun, p red straši zapadaega imperializma. V vprašanju Bora ra bije, katero Rusija smatra vedno m svojo m je pogajala s Italijo, da bi jo U priznala, kot ste Menil Anglija m Francija, aneksi jako pravire Italijanska vlada pa je izjavila, da lega ne ho priznala. Pogodba s Pel|ska Poljska vlada je sklenila z ltuiuunsk< ;>. Glavne lučke pogodbe so Ako bi ena izmed dveh držav bila prisiljena »lupiti v ohromimo vojno. Id ji morala druga pomagali v vojni. Premirje m nur »e ne smeta skleniti posamezno. Pogodbe z druginu dršavanu se ne smejo skleniti pred no se ni dosegel medsebojni sporazum Izjemo tvorijo le tiste pogodbe, ki imajo za cilj, da zagotovijo •status meniio tazivunje £.8.8.R. Cičerin je moško odgovoril na vabilo za konferenco. Povedal je, da ne bo Rusija poslala svojih zastopnikov v 8v> co in dostavil naj ae drugikrat prihrani trud vabiti Zvezo 8.8.K. na konference katerih glavni oigaiuzalorji ne telijo njene navzočnosti. Maroke. RFanci »o so začeli pogajati s Francijo in Španijo. Na fronti so ustavljene sovražnosti. Pogoji, ki so jih stavili Francozi in Spanci so jako težki sa Rifanoe in obe tajo prav malo uspeha Pogajanja so bila začasno odgodena. Sirila. Osvobodilni boji Drusov aa zadaje šaše ponehali Na bojiščih vlada mrtvilo Francija zbira s svoje strani šaše. da bi udušila Draas. Kitajska. Večkrat smo v našem listu piaali kako velik pomen ima državljanska vojna v Kini Ako' zmaga kitajski narod ho to pomenilo usodni udare«- svetovnemu imperializmu Ta se lega popolnoma zaveda V svoji siulbi imajo maadšnrakega reakcionarnega generala Cang-Tso-Ltna, katerega podpirajo na vso moč £ Cangom sodelujejo tudi šaš« generala Wu-Pei-Fu Njih žet« so zarasle glavno nsds Paking. Narodno ravolnose-narne čete so sa morala po trdovratnih bojih umakniti Med Cangom in Wujem pn ni pepol J miti Pričakovati ja, da prida mod njima do razkola. Delavska Zola V razeiščenje razredne zavesti (Nattaljevanj*). Ako jc ffo*|Kxlar»ko količkaj trdei. na gotarja svoje lovariše k istemu nazlra liju, prod«»um zato. da hi njegova (mlasl iu interes) obveljala. M sli kmet a« intao živim zavist« Iu svqjs revščine; (»iglah lju »e v njo, ita mu nune vsako drugo zanimanju Ves up na motno boljšo bo dočnuel je v njem zamrl. V ge njegovo ml »Ijenje ju osredotočeno v neprestani skr hi za obstanek. Skrb za najnujnejše živ I Jonske pogoje izrablja njegove moči. ■ ‘»tarna nad davki, pičlim pridelkom slabo h'ti no. boleznijo, pomanjkanjem kruhu, boji se časa neoskrhljene starosti.' vumlar vso to no uporno. V celoti ar tluga iz navado v tradicije z vladajočim rodom, ker je pač tako »božja volja«. Pred izgulMi svoje skromne domačij« je haj« zavarovan, vendar v revščini je obsojen izgubiti vso energijo /družiti ss s sotrpini.’ Kaj mu lo pomaga? Tako zaključuje v nevodiMiuti. Ako mu nudi tolažim sasligdjen »dušni* pastir, dozori v kmetu ralu vsak izhod uničujoče prepričanje. da so U njtga vladajoči gospodarski odnošaji nuprumenljivi božji zakoni, nikakor ne |>a človeški ukrepi. Vzbuditi v teh gvMpodarsko in v »led tega tudi duševno zaostalih ruveleh razredno zavest, ni lahko, i« tuni hvaležnejše Vaiaijena zavest daje mogočno moralno Oporo. Droga internacionala prav v tej smernici ni bila zaulutna. Gojila Je proletarsko zavest med mezdnim delavstvom z neprimerno vnema in gorečnostjo. Kad te vztiujene zavesti so bile organizacije, ki »o Jih tvorile po poklicih ločene skupine. Kmet Je ostal brez take vzpodbude In brez ntzreiine zavesil, »lužil j« na vede interesom buržuazije. Cehovske d« laveke organizacije ao vsled trga poostri le nasprotje mod mestnim konzumen >t >m in jiodcšelsklm producentom. Ta po-deželskl polproletaroki producent je naravno po takšni neumestni izolaciji po množil organiziranemu delavstvu število razredi)ih nasprotnikov. Kmet Ju dobrodošel kot pomožna četa agrarno kapitalističnemu razredu. U-stvarjeno je bilo tako nenaravno protislovju med proletariatom in proletarskim kmetom Utemeljevanje tega nezdravega pojava, da vztraja proletariat na skupni lastnini produktivnih sredstev, kmet pa na j.ri vat ni lastnini, pač n« drži, ker niti socialistično ni. Načelo Je ven dar: tovarne delavstvu, zemlja kmetom Doumdnl temu glasilu moramo vendar priznali, da kmet s svojo neznatno lastnino v začetku nu moti načela, prav tako ne, kakor tovarniški delavec nu. kadar ima kakšn.i lastnino. Oba boulii morala v svobodni socialistični delovni družbi na akupni lastnini delati, kmet na skupni zemlji, delavec v •kupni tovarni. Kpiušno danes o kmetu velja rroi»ca, da skuša izkoriščati, ker je izkoriščan sam. Izkoriščevalec v smislu buržuazije pa ni Težko dela sam m z nsikom producira, povrh je pa hrezdvomno v dr-iavi tlačen razred. Država od njega samo rahteva, da mu pa, milo povedano — ničesar. Nedopustno in težko je prepuščati to široko kmečko maso sovražnikom proletariata, še težje pa proletariatu brez teh množic osigurati trajne politične uspehe Hvojih pravih interesov se zavedajoč delavec, pomnožen in okrepljen z zavednim kmetom, bi tvorila ogromno večinsko proletarsko fronto — premoč v razredni dralbi, »ki se bliža neiaogibnemu poginu« Pri trgovcih in obrtnikih Za deva ni bistveno drugačna Kot samo-| stojni organizatorji pridobivanja tvorijo j naravno d«! razreda buržuazije. Uspeh njihovega podjetja je osnovan na »pro-fttu», ki ga eni izsilijo is konsumentov, drugi is nadvredoost u« v »rja joči h delavcev Cim bolj je kapitalisem (kapitalistični gospodarski red) maksuna vladajočega rada, v tem ostrejšem aasprot-stvu sta trgovec in obrtnik a proletarskim konzumssitosn in delavcem Kadar sta pa mali trgovec ali obrtnik v svojem podjetju zaviana od velikega kapitala, sla sama postala žrtvi gospodarskega reda, ki ga odobravata. Pomaknjena sta is vrrt izkoriščajočih med izkoriščano* ter sta saista pahnjena v razred proletarcev Ker jima pa dopuščata gospodarski rad in vladajo«, morala, sa asorata za njima prizadeto izke riščanj« odškodovati na tistih, ki ra itak za sasao isšsmsaje ustvarjeni, blagoslavljata kapitalističen rad tudi naprej, čeprav sla la sama ta padla pmlstsriaanji Ea njiju pa ni ra« pametno ut vredno niti častno ali pošten« nlm duševno v resrod burftuaaijs Kako« ss podčrtana ga proletarca, prav taka j* ra njiju gospodarska osvoboditev nujno potrebna Sadova pralošnrlats ja sadova if^otva. 1. sesali« Ta osvoboditev obstoji v tem. ds as se dsnji gospodarski sistem nadomesti s>»-ialističnim Pravilu* o« en« vlad*joo]>olne jasnosti, bodi nam dovoljeno duševne delavce družbe presoditi v truzi s proolaga delavec, skratka, podjetnik kupi delavca Podjetje, ki rabi delavce, je lahko privatuo, občinska ali državno Država ne rabi delavcev samo na svojih upravnih panogah, v šolstvu, pri pošti, v financah, davčni in carinski upravi, železnici itd. Ona je delodajalsr, ki izkorišča delavca tam bolj, čim bolj je trg e tam blagom nasičen. Ta delodajalec tudi kake delovne panog« opusti ali spoji s drugimi, ob čemer paha* val ali manj delavcev v brezposelnost. 6olaki upravi n. pr omeji država sredstva. Takšen ukrep zanesljivo ua nekak način odmeva v vrstah delavcev t« uprave. Najet delavec izvrši — po Marsu — predvsem potrebrno delo. To ss pravi, o« mora toliko časa delati, da povrne podjetniku z delom oni isdatek. katerega podjetnik potroši, ker je delavca najel Cim manj n. pr pri osemurnem dulav mku znaša potrebno delo. tam večji dobiček ima podjetnik od delavca. Ta dobiček imenujemo po Marzu — nad v redil ost Vzemimo, da povrne delavec podjetniku še s svojim peturnim delom ves za osemurni delavnik pogojen zaslužek, tedaj bo delavec ob nadaljnem triurnem delu ustvarjal podjetniku čisti dobiček — nad vr« d imet Pri deset- ali celo dvanajsturnem delavniku znaša »ve ta nad vrednost sorazmerno več; delavec ustvarja nadvrednost pet in sedem ur Najraje sodimo o ročnem delavcu, da prodaja svojo delavno atlo podjetniku, kateri jo rabi v izvršitev kakršnegakoli produkcijskega procesa Delavec postan« v tem procesu nadvrednost ustvarjajoči faktor in s tem predmet izkoriščanja — proletarec Heve bi mogla vsebino pojma proletarec docela podati š« le navedba odnošajev, ki silijo delavca v ta proceduro. Del duševnih delavcev, ki ao v produk livnem procesu potrebni, tapads natančno isti usodi Imenujmo jih intelektualce, da jih ločimo od drugih duševnih delavcev, inteligence, katera v produkciji ni v isti izmeri obligatna V strojni tovarni inženir, v kemični kemik sa katedrom kolnik, nad kastriranimi tiskovinami poslujoči administrativni uradnik. vsi ti izvršujejo svoj poki ir. te j* poklicani ao delodajalcu ustvarjati aad-v rodnost E bog tega svojega poklica spadajo v raarsd proletariate Na tem dejstvu tudi no sprem sni ničesar laleslsu pojav, da ss večina prizadetih tega niti šs ne zavoda. Ni ravno potrebno, da hi teli imenovani sa svoj« opravilo teh« ali boljše plačani kakor ročni dola ver. šs so le bili dešsšni po svojem oznanja aa apomzav« boljšo šolske jashraahs. ss I« pripravljeni v prilog podjetniku ust sna viti med seboj ut rošam Jslavssra nepremostljivo vrasl Njih svetovne nasiraajs in vsi« d tega ocena post nje š« družb« m niti ra las n* razločuje od podjetniškega mišljenja Raaločaj« m pa mogočne a ram. Agar osoaa družb« taoaaiji na rra-redai ravsali. Toraj v prepričanju, ki js v vladajočem gospodarskem redu globoko samdraae la dandanes nedosegljiv« po sami šolski »obraste, ki steši buršnaaiji (Dalja prihodnjič) O stavki is šs žrags U .Mtev«ara. posnemamo Do naj*«, škoftpki list (riišžsp navalilo avstrijskega eprnkopote aa dokov- n navodilo Popolnoma si moramo teža aa pasmam . > stavki m oj«nih grenkih psteodmak sa b-lavnu in delodajalce, • sjeasm škodi Jz rum vplivu na sp? oda« Mag osta« js ter « relikik aeeručsb in aeadetvih, ki s Rjo •set so«jo Htavko sajlads pviassrjaaan, L Udi fm ju .sled naj hujše mle l|»IVŠte^t rundsrU samo zmagovalni vopki Manina dolžnost je ne vstopati v društva, ki lahkomiBuloo m brsavsotao, ae da te psuj ponkusria vsa spravna sredstva, po sms tajo stavke Obvsaaasl v štrajko lahka predstavlja tudi ta run asm, ki js knotlan ia uničujoč Ker morajo teti krščanske strokovne «r-jaaizscij« u< iskovit« sr«iste« prsti 00-rialističtiim, zaslužijo dejansko psdp.S« L udi s strani duhovščina Okrapstov krščanskih strokovnih organizacij, p oglate lev njihovih čiaoov mera »vijati ra neizogibno nujnost Le s Um bara« datee-iki stan, po tudi drog« staneva raagb obvarovati prud bii i »Menini smoSsaz Mora m po na vsak aačaa poskrbsai. da delavci n« bodo prisiljeni v asaabstašnak strokovnih organizacijah iskali sadiste N sprest »no moram« poučevati o smolah socializma, komunizma in bsšjšsoz-nza, ki jih moramo zavreči, na drogi Kreni učiti o p«itpfsm«aljmh ssrolib katoliške cerkve o lastnini, iskan« te zvtonuu Glede »prošenja skesati «m Ijnjo določila Kodeksa kot tsnsalj. Ta določila jc pa vendar treba azprzatana štn-itroti t uctrom na ispreramjojsšs ss namer« Gotovo j* ta lažje mogoče v predavanjih po rasnih, društvih Kadar js pa treba, m ne anamo strašala dajati po- . trvbaa pojasnila o socializmu ra drugih vprašanjih tudi v pridigah Pojasnjevati moramo tudi mamomsam ra ssilujsšl vpliv odo rušiva Vse to m mara zrrahdt •kanjuta, ne v smbnsra ton« te sadna js treba poudarjati tnčssns zsktzvs ra pm Irubu delavstva. Tako pravijo avstrijtei šbafjs. Oh te imali gospod jv tab* dohodka bes aiteRj ■ki delavci, bi aaatet drugače mateii • stavki in podobnih rašak Kadoea^a zrno, koliko so gospodje te nasadil ra delavce. Prad jodnu veUku t ranšnjnn gasMrauka U Sarajevu te m tl. maja ona godmo na svečan način pro-*vit* žvsdmztsg« dišnjica guncralnoga štrajka koji js Itd* nu sarajvrakoga radništva. Ovaj general si štrajk u Sarajevu predstavlja najini pniji datum ne ramo u irteriji te ■ansko-bereugovačkoga radnzčkoga pokzo-ta nego i u isteriji p«lit»f»sg« živtea Bosa« i Hercegovine oopšte. Tun svojim herojskim podngara raru-jevsko radadtvo je prvi pot na ubsa as zsnio izvojevalo pravo organianczj« i sgm-ztancijs kao saiuustalaa klasni snaga nogo j« odločno p robilo i debeli led tedanja austro-madjanfce ‘ holoaijalae pihtiks reakcij« koja js kao mora pntzakala ssn sorod u Boam i Hercegovini. N* ovoj svdšeaoj proda vi dvedssteo-godišnjm« sarajevskega gis irstesgs ŠZraj-k* sutebivače predstavnice tlsrath tud-ničkih organizacija is sola asrajj*. Pmsd •kupov« i manifest aezja boji te ra imra-diti tih dana, tete n sa»ajs»shem Narodno* Poaonštu prtu tena i jodna oso-šana akademija. HmMhMl U^mru vus^^nm^n v žsljšans mote šoku ktef NMte hotet v sbvuraten da |s prštete glH>s Mngn dstnsua ta kndt apn In M Širite ,JDELLO~ (M« uveljavljati II SZ duriplllirili, Ml saj je to Ui tetko. i lastnosti nijhiiifi le«l lipillljl)" tmi taflaM W>ti pMIbi, vtdsš sto-UMU MmMM UM •Mtšmt s dna ^ a—* UMU«. MMuJmInU^M t» I MMUmmT MMuTi/ IL 4. to* >11» MU, t Mi •«H|* toMMfUU toMtotoNM UMU toata UMitolHiMtol« to—Mi i ton toUU to MNiJsas Kr. toMM o Tsošn. V Tnto tolU ifrib MM. MtoU ■ MASTI. Kritutki tiMtrizNi. tow|> mja je prinesel ljubljanski •IbNMH H anotavutn tfl IWW»rd»»/« ssošetoe tor vrtar/ aoro drulka. ki •» aadmp na kar «• m« id« tplaiam ime-■ udi’ kmUhttneti/aa papmarmmp Imet-mtmr. prtdahirmap •« pnrvztar/itor ko pnU ra. Fesidiraz mdaj k dmgrmu ravnotako akaadnaoaa piknit Ra prh popita ja rolkam koijtovuma •••H** r* v »od trk oatana golo dajat va. da ja lo- Uomo pa avoja raiil utr gaapodaioka in ssctjnlaz ataoatatka. a kajtmi aa ja knjavni komnnuam v Rusiji Faliaam ja ara ah p opekama apootnno m soeijalath nr-rtaav. m njagov napoartam naaaan j« ki. rešiti Italije prta aacijnlao ravni u cijo Kapeli mn ja ki aopat likeraliarm a avojim pretiranim obode ven jem idm daalna evoboda človeka, ki ja »ocijaino ktja Faimam ni rastastil nikogar, vrni ja »aakama anato avobodo, ter vsakega vpagml. da m okleni velji novega tipa drtaana tklaati s diktatortonimi pravi-eaau. Take ja odzvonilo polit rfnamo li-UaroUmMo * partameom in Inko »a ja končalo aovraitvo mta kapitalom m mta dilam na gospod arsk o-zori jsl nem polja Prvi in drugi ata v aluibi driava. ki ti prid rta ja pravico razpolagati > enim m •krhati aa dragega Faiiatovaka driava ja vakpomrmbaa i nov originalen potzkua m vpeljavo novega dratabnega rtaa. ki naj no« patat. tnkaj ja beoeda e» me-atu, geapodarakega in vonjalnega soli darizma ftolidsriaem ai ata čednoot, oa ja pod fašizmom peatal elementarna doli noat drtavljana> M Faiiarm ja tervj vpeljal goapodaraki in aoeaalai aolidariaem. to ae pravi, da ja nrasutoil ideal krščanek* dmibr Prita a ja nova doba. takaj -n.- meno poza kti. da je vsak korak preti aelidarianiu korak preti krščanstvu. Torej je fak mm krščanstvo. O* pa jv tako. toma potem krilite.' ■ Utrnia-. ■Mali lut., aPnlki prijatelja, n gospodarski krizi, e kndik davkih, ki tare ja kmeta, a kapitaliMih in pijavkah, •e nerednem zatiranju itd. itd. t Vn te je h rita n ah i aolidariaem, vaa poučuj* vat ■ainvenvr.. aeva. krščanska urtaba, drulka Ho takih pojaaailik je marsikaj raaumljivo, tudi te. da ae pod Koreireni CiU toreljali Ijmtolve na Inkdki meti ja za kritanako solidarnost SfcitlM ikuidal Pad r#m mmelaram jtar ijalijeuti • Slorearr • tlrde/e; Prta phKIitao enim nueeceai m de leiirali voznika P a celokupno fttevilno dmtino. aa nakaartev drugega atanova-nja pa drniiaa ie vedno taka Pokiitvo, ki predstavlja edino premoker je pioletar-ea je postavljeno enostavno pod milo nebo — na tenlprterskem nasipu Tu ga obseva zdaj pomladansko solne*. zdaj pa namaka del Oprema, ki ja tudi aa najbornejii dom nujno potrebna, propada. Kam naj ae zaleta prizadeta airo-mafaa druliua a svojimi Številnimi otroci, kako ai bo kasneje kdaj mogla nabaviti novo pobiti vo — kdo vprata po temi In vendar ja Ljubljana prsatolica kulturne pokrajine, ki ji socialna politika, zavest socialne dolin osti na bi smela biti tuja- Kaj ja stvar s formalno-pravnega stal lita taka ali drugataa. preko tega ima drniba tndi socialne doliaosti in ta to ni razumljivo, zakaj pusti mestna upravna oblah pokiitvo pod milim nebom. kjer ae nad njim agraiajo is celi mesec paaanti. mta katerimi bi utegnil biti tndi kakirn tujec, ki bi ob pogledu na atole in min, pokrite a Maro plahto, gotovo ne dobil prevet ugodnih vtisov o razmerah v n ah prestol ici In brez dvoma hi mesto nailo kje kakirn proetortak da apravi d rutino pod stroko. Aha ft ie de* iti k p kmkepm pralelmrem, ki imj do no ■damama«., m« do »o »o er p/ta, d« p detaeac m >m*t m ja Iudi ae 4« tmrl pod harfamtmim »ulemom. .Viri tolika po n« ermt, do p Marek. Se lira/ ima 0ral hrlap Mm iorfopz pa p de/a vre ztodči ed Izvabi. Bari a p *• drab-am imo sta no rmipe/ope, da o jz mjih rdjo. Tod« kaleh 0ae dome ioni odoA-m im mehka pastel pri nz paslrrlka /‘nJrlmrtkm deco pm moro mm tlel. K A. mo/e «šr utopu* haljkrnimm A. Ado Irekm, pm hi se ampmrd kumer tadi tem me,mirnim Umadmlmm krnel a pk* dralhe nz mpmi km/tam, hm term eSIoremee* immmn kh/e mm pa mta. Drobtine. Veliki ljudje pitajo velik« dala ut pitajo velikim ljudem Malun jih ne pitajo. ker ph ne raaumrjo m kar m treba, da jih raaumejo Ca pa kdaj tam malim kaj malega aapdrje, bi bil« stokrat bolj-to. km bi sploh nto no napisali Kajti •« nataga trpljenja se norra brijejo • tl trpljenju pitajo ljudje, katerim ja livlje-aja — veselica. pitajo o lakoti oni, katerih vaa ii vi jen je je a« sam slav noat m — obad O revščini sopel ttai, ki m pijani valjajo v .»obilju m tarnajo o zatiranju, taki. prta katerimi m morajo pohlevno klanjati tieeči aninjev Tam ve Uk im im .drobtine, niso namenjena Namenjene en pa tebi, uboga gmajna, btt masa. ali kaj vatu, kako ao te te kratili. Ta ne uta na in a trudno roko pisana bese da naj ti bodo zrcalo; ta at apstanaga ob rasa. na sramuj m pogledati vanje, kajti morda bo marsikdo izmed vas, • trpini, videl v njem lahne pego in morda bo potem trdno uvarjen v veliko maniro, o kateri danes *• dvomi. Za vidim listo valibo dnnee razkropljeno - sito. katera bo odpravila hlapca bi gospodarja t» uh varila — človeka' to Kadar naši nasprotnik, na taln jun elov narodnjaki, na morejo priti v »kom komunistom, tedaj zavihajo rokav« in krtfijo na vse grlo: Vi h« brezverci, p roti narodni vi rnlite druiinake vati in podobno Komunisti so m v vaah teh vpratanjih na jasnem . tihim delavcem pa. kateri ta nasedajo tem. z ljudsko nevednostjo rstaaajoftm »pekulantom, podam elede* primer Komentar naj « vsakdo sam napravi, uvidel bo v kolika m za koga. v danataji drnibz, .drn-linake resi. sploh obstojijo — V Trs*« na Hutaani delajo stajs Navita h* m tolsta« mmtno ehHtta, katar« Ms doto. Ml marbna stanovanja Tam. juieluje valih« Odsrakn ptajhjs Urbani« * Mamah li Ttha, prt k sl »ram je aspadzaa idHl^tolMba < mala vsrka) N N., katera M htotamanukaj pora-dali, kako lepo ja hMiMjtoL kapiteli-altom drtavi limonJetto bodi. iSfMiail. d asi ta mlada, treh nedoraslih ntrta?”fe. me«l katerih poslednji j« 1 mmizi do jentak Vn dopnldna mora mati naporno delati, opoldne p« ji prinaaeje mla dn dete katero ima la ta rojstva, hi pa morda ta ta prej vtisnjen lig siromašiva na taln, d« ga podoji Hita« teh. nd vseh pozabljena kategorija, delavk je I. I 70 na uro - njen starug uma dela Molani, kot letak, s orno plata L. JIM). Citatelj, napravi rtaune in >uim Is* uvidel kako lirami »I lahko privotai dnjilja-mali. Izrtaunaj, kaj »slane gospodar ju-ntatu d rutine (i Alanov ko pla>'-a stanovanja, nakupi obleko in obutev ter var ostale ftivljenaka potreb torna. In to v Trhu ter v tej draginji. Kako je a narod n» meta inskimi damami pred. ob in po porodu, niti ne vpratajta Plemeuita narodna gospa ne posna po-niiuijkinju. pitolva v avti* in volnt; krog nje se vrtijo, adravniki, babica, dekle •utaja i t. d. Hamo en migljaj in ta ima . nalili jedi m pijeta, kahidnekotl at polili. Edino nekaj je, kar nor* ai asm* storiti, to ja. da mora sama roditi O Bog. odvzemi jim ko to moko J. * Dovniii v#sti« ■Dolavaba Kmstokl Lteta ki ja tohnjnl v Ljubljani kot glahl« slov enakih dslav cev in kmetov, n* Ml po volji najnovajki pigostovanaki vladi in jo bil zalo prepo vedan. Bil je lo edini hovanaki lih, ki m ja lesno ukvarjal v delavsko kmetekiml problemi. Zato ja Alho naravno, da ga vlada ni marala Slovenskim delavcem in kmetom telimo, da h v kratkem oni Mi)« drugo enako glasilo. ■Preporod» ** imenuj« nov lih, ki mu je izdajatelj in urednik guepod D. tMdiaa Iz Uma K razvidno to, kar ja bilo jaao« razvidno iz lažnih broAurtc m Iz knjiga ■ Idealizem« kt so mA!« is ttedtnovagn p* reaa. Mo* jo v vseh ozirih tako hralaa dezorieniiroa. dn Ja aam poduk« najbolj juriraban. Kaj IM btas. ja zaradi dawr iientiranoaU uradnika tetko uganiti, la mi smo pteprtoaai, dn to uradnik aam najmanj v«. Med drugim N je Lodlna spravil tudi nad Komuni«!tono bzteruactenalo bi nta novo gospodarsko potgiko Hovjhzka Jtu sija .Um »e srne otatali nnradrjaknm la klerikairanz jiovidnoh bi nsvsdaooi ka J«r govor* o komunizmu In o razmerah v Kuriji, n mera to bolj apruvtoono M taMail liodtni. itbhanak prva prntatnrztol ■I rta v ■ ja «a vse prtohnrito tabo vnto^ rar bi teko resna rta. dn as n njej ■•** frivolno govorili. Husi ja se v nshensm osli u n* vrtan v kapUsMsam. ta zaradi lagn ne kar j« privatna lastnina pra-duklivnih sredstev za vedno odpravIjean-Sevedu so teifcota, ki se as dajo lake zlahka urediti kakor v prstan je obstanke iduhnovrga liha, ki teu je uredniku -v sečno sH bo mogot ali ae tabajati. Z novim listom j« dobil husauntaem snagi naaproinlka vta. Na tudi te nas ne h* spravilo is sveta. ■•OMSKA BTRAlAa U Mia radi duhovita. povedala j«, da je prteoto ■Data. en pet izhajati in j« v losa davni notici na pisala »ledtae Iznlmlvs Ja, da h» taja adaf kam on teti pstdobM kmeta M hemsnisem Doste| jo M vajen kmet Mb tali od > i ii z s let« v. da Js on krta agtotas bode. bar ovoje pridelke droga pasdejz naukom, da M svojo peoastvo kar kesam lastatal*. - Mi smo prrprtoani. da vlada v •irednlMvu •LortAks Hirata, velika nevednost glede komunizma ta jim zal« ne zamerimo, ako pitajo potowdj* o k» munismu gortnavsdene oslarije In m tildi ravnajo gospodje kot v«* tgnnranijs Hta zalo. ker pitajo o retah, ki jih m poznajo. To naa seveda prav nto n« moti kil hotno svojo pot kljub vsemu. Mlovoo-•k«mu kmetu pa bomo v prihodnjih Ata likih povedna kako so kotmioM! uredili kmetske razmere v Rusiji. To bo najboljši odgovor našim klerikom In njihovim slugam. 1‘rzkejsmi v predvojno stanja, eleer us gnapodartan mnpak iradtrljsMalta). ko taisti ne nudi vsi dovolj kruha na AMn Ietatom tabidrasn tok izlaMiid n ih ohtanov js. kateri morajs. te bstajo pRtovetl nebo tu svoje droiMs, prodaja li ovija delavno odo Ogromna tem naa j« zidarja«. Deteta j* - s majhne lajamo obnovljena, dala nate •toni malo. »pnda aa neka emigracija Prva povojna leta je bila «htatate vulvo zapmieno dosnu. ali vsaj v MfRMdama. Predlanskem vrtane v gorati, lunakahgmo pi v Trstu Prad 1 lati je odšla prva terM p Mia v hvien. la skupraa — letno mnoAl. tako, da letos, ne b» pretirano ta trdimo, j« lam okrog ‘JHO Rentanov (iolov tal jih j* v Ameriki IjuAai). nakaj v Jugo alaviji. Ptolo število pa v Milin* doma (okolica. Trati. Zaalutok in pogoji so ran Itoni. najboljše pbto* ao v Nvlci (kjer je valuta dobra), katera je tudi postala, sicer prHajan. up poatednjaga Rattoina tš-derja Naš obtanski svat obstoja A« vedno, naš je samo v toliko, v kolikor j« is nos in od naa iz volj«*« Da bt mogel v daoaA nji atmoaferi po nate delati, ni govora. In tega s« mi zavedamo • Kljub tarnat j« ■gotovim domatam krogom* trn v patu. a naj bodo pototetaot. saj bo Mak kmalu - boljše 7. onega bragn Vipava m te vidi menja Jota ae obraz« tekmecev -kandidatov m SotaAtalovskl stol tak nate ■bogate, ob- Trnava pri Oortci. ■Dete. glasilo delovnega ljudstva, je prtoato zopet iahajaii Pri nas j« vas povpratavalo. zakaj n« izhaja var •Dsto. in ali bo aploh A« kdaj izhajalo. Zavedni delavci Ml kmetje ao ae vpraševati s skrbjo, da-li ne bo morda ta vedno ona-mogotano iadajanje njihovega glasila. But »oazi ja pa j« e prijetnim zadoAta njem kosmtatirala, da m je kontazo vsn-lar posratalo za vedno zamašiti usta rajL llaallo slov enake burtoazije .KdinoM. je v naki kroniki ugotovila, da je .Delo. Dejstva ki jih objavlja nrednrtlm v At. »o*n IV. nas poutaijejo. da «a bila dna glavna vzroka, da list tetiko tasa ni faOol: nov tlakov ni zakon tn pa gospodar skl polagaj lista. Prvi vzrok nam d* ra-nuneti. da v doglednem taau ne more mo prtoakovaii. da bo liat popoln, ' j. da to odgovarjal vsem zahtevam proletar to ega borbenega glasila Ml te v sled raz Mer, ki ao vsakomur znane Baditrgs po tl treba, dn M Mio stav. delovno ljudstvo m tem eoemiju kras svojega glasila. Nta te* naa utone j« inlszmlra o ulski^rnsm Ida M verjeli latam, ki m mzltaaehl IZR Osi smel tono Atol mod nami X anše ■setronsko pamtajo as ho Usi dvignil. Drugi glavni vzrok, radi katerega je bi a redno izhajanje .Dela* I* vtakrat m toda) ponovno oteUotano. nam - odkrito rta sns — n« dete test L P »ml eliti mo ■atozo. da nta list ae dobi od nikjer ponzo M. ako je ne dobi od naa eamih. Narta iMm - ta M tudi Mia v redu - nikakor ae žadom nje zn klitje stroškov Kate se bol) potrudimo vsaj od sedaj naprej la sidrajmo ta tiskovni sklad. V*ak m vedra lot sv er. vsak m vedra kmet ttej dh. kolk«* zmore Ms naj vpMva tud* aa tovari-te. Ta Mr dA n svoj Ust. ai sssrteno umita ta natanteo prssoiii. vidi. da nota velike obresti v obliki zavesti, dn pomaga krtltl pot socialni pravici, ki je na pohote - Nn dalo m «Deto» I L M- Snptter pri Gorici. Tudi mi a gorite« okolice talimo doM-nost. da h oglasimo kaj v glasil« trpin-tonih ia iskontoamh Kakor povsod, tndi pri nas tarejo skrbi nateg« kmeta ia brezposelnega delavca, kaj hs t hodotao-stjo Kamor m Alovek obrne, samo tarnanje. a nikogar ni, ki hi rahel: zdramimo ae, adnaftimo m kmetje ia delavci, ker le tako ar otresemo pijavke. Le sdru toni kmetje in delavci bom« teli uspeh ia uspehom in kontao priMi do zmage čas bi tel Is enkrat. d« opustimo godr n jan j« po gostilnah in »starate a pra-m dl jen im delovanjem. kt nam h« vta Glasovi s dežele koristilo bat liste patra*a Aam pe aitlM nah Rskatsri SMsnje. da d sMadijs u jdjenjs S tem. da m napijejo m Mtovit pp- alk »bela. bi jtm vattajz sdsavje, m liste lake tete« pstastoai asm Kmet in delava*, adramt m m «• m veda j, da t« pripada heljte Bvijatojs, hm kar gs nnta Prilik m to*stanj lami da-volj, tar le aa ta atom m zagatovd btajb obstanek Kmetje m dslavei nd dsto te raj. da nam hs isMjsto dmvaj hsAjto J),vela solidarnost hs^sta m bhtvz Trpm-« Latov •• Krass. DteMs-Dete f Kapel sA prtAte v nate vas gslt^^i^^rnni M dobro dsMo, te le C4sl.. gsspo4p vrgli v katerkajti sat dta«TM», da ata hal ■ IteteR nshnz delavra Mmstz korist«, njim pe »»vede Akodujs ZakAj hs* m izhajal, aam js ta prva Revilha ssnsštla. ssterej p srn vem sadra ge in Som dl/mite. da naprav mzo evajs doMnato, da pripoaseremo d s Asm s delavskemu kmetskemu glamln tadi s prispevki za luhovm zklad Oiejmo. da ae kodsmo med zadnjimi to hodsaM, da ha ■ Delo. to brale' Ma velikozMtoai putideljek m imsh Lokavski • Mia/neti. ples Lokavskim fantom pa to m vgnjslo ter m m edhtozh. da m ae udeletojo plese p skesali m s lem. da ni m njihov« Mej* Op as«vol sa med plesom, dometoga lesnega mstotarja. kako as Je raprata m nptl kaj da mm. Nadi magnat j* sami pa hodijo na rasna proslav« m pn porota jo, kje naj m izvr k jo preiskave Pn nekemu kmet« se aak-tevaU orodje m .Dsto-. i« js seveda na po/izo razumel, peljal jih j* v detovntr«. toA tukaj Mnat« tNodjs m delo. la ra* so nekoMko /aa« premeU««H. alt zabeljenega orodja n mo dobili Pet let j* ta teden, odkar ao nas nadi g-opodje zapodili s Tahra, s tem seveda so un tatli društveno delovanje — kaj lisico - petje — dramatiku krotek, torej ras. tod. saj kultura nam nto ae nem. je bolj«, da gredo fantje na krogi* m karte, da zapravljajo m si kvarijo adravjs. Kmetje pn nas ae bavijo najvta s k-v more jo in mlekarstvom Mleko m oddaja razmerama dobra, ali krma p draga, kakor povsod laka tudi po nas gre kmet vedno navado! Vzrokov imamo veliko, ali m lahko rak. kateri j* poglavitnejdi 0» kade Mo take naprej, lahko radem. da v Lokvi ko tos nekoliko let I* desetem gospodarjev Mej paoiv js: kmstjs. žogajte pn notam glamln! tirate .Dsto., kmetsko tal.seks glasite' Jtostor. KflPkpnSrsc«. m. Si Vi«, pob.,«*, m ■<•*•- MSlMn Tiskovni sklad ilnoeR n. I- I*-- Prtstta Is Pra Asrt| prt Komnu > M— • /i Jmmmkmpfm itkmtm pr ir predor m f»-sharai iHto p ra*vidne, d« sr uodi so* m illp miki me imredmp do/foos*« nospr« li »rajema hetu .Vdere Uta dete je pretekla, ds sr m mik pr nto ftoruto. A dem je trn mmpmmmj, kor more dde etanti m nato »fror. dn mam ref lip pmalma podpre, »e eomiUjrmiki miti lahka me dnpme-ja. Ta ni »pravtodr Fekalen iHamjejm ut ideja /me. eeahada in ed stene A, drugi Frfrojrje — trate. C ae p dm er tm/ae I iiitemmtifmim delam im tiekoam »hlad. V r sodra« kraju ar lotit« dela ta hal m ah rento primerni prdohtaeh ar ps »pomnite r«ok mmpmmmjh pne pe rek paemmpa, dm »e het ahemm ph Mjmjs. Paeehna res Irkah meter moj naj ko ds/eton M ti-raa p hekarmepm »d/odo hprkah p kdo. to /ah t nami im to sz« js de (»pn, dm te male dela rmtkm za zhd. Pnmkmpma. da nr de te poete metom/' »steg mw is tm taAmn tosnrm. M dtejn no Asvijmzjs » znam m mm ” *tal»v«. Petostavtat i m Je a <■"** pn* kr, bstemtjto ta se pod ofStoZm vsdmozta prtpravljsl no dno« *aMA*e. Ha# egm tniorp »»tatei zedtaze hovho Js Ml te« Rtatote Kav js Mmd te sem* A stel M j— toraOba m m |fit tete dn j« -bsijkovtobt sama., ta gn tsftai Ns Dunaj« je ktl arefcra« prod latom radi nezntansgs togn^tom - Sl ja M to nojbrtr pozuro/mm od fzpstam •kih prozotetaarjo* - tan genta ta »And V akad« n Martam«/ Zaprt p pn -i* talne m sodtdtoi na Dtamjn ta Jteta stamnsnk »lotos ja ta psslili .vn po-Uebmo dokumente. svsAnjzh. rte*, dn Im igd dobita * rabo natega vftagn ta v«n«a Vuknd.ne Ra/sme sagai kar p P immro/ V okadi n ramshta vMnm Lnj** jate Vnkadin Morhavto ko »mol sonpb 06 lat Kad m teto dtjafc m js ndztodevsl ■vrtaninmmadtosgn gtannja v Cnzt gori m m j* maral vMod te^ ptod pattaztaom Niktos izselit« v Rastja. Tam ja Mtodz-ral pa horhavtai univerz« iratsistao« revUuciozznrmh dtjatauK krogih gn js carmttona vlade izgnala v Sternijo v m pnšsl ped sopat v Horkae kjar ja od pzaiseurjzv tzatbL dn aa ge prtpa stik b izpitem da j* dotal favtnmdrzv mita doktorate Lan d*/na »tede mn ja delale Udi potem razne znproko n Vn teke m ja s sam srn i otostedavai raso-I ur »namoge gibanje, ta jo nnAo ssoj raURkok » oktebcrzki ravotazezp late IM7. Za tam kaljdovtokr ravsdanjz p z sl apni Vohata« povsod kat s on m ar »a «*£t« u to^MMdtotokgz1«!« jr nje mosta v zatadkn lote MK. Takrat je bite » osast« Uzdi neka* jugo-•lorasiakih hoteljozzov. ta m m dotama uttetaiovnli bojev m taram fibitazra kov »tetama ph js etaortavo nagovarja te o te. V nejbujšem bojnem mateda ,ih aveiil i« mtaratal od mdnjMbtgn korake. Kommptrans otaztamn tar pn ge j«! »rgte v pdm.jmJudmo an ge zvojo^temooino Čna Govu dete nmte lw»taj m kjnetao °zvnd»jsnjs mpad s poMtco svojih sak rij »voikov zadeta r Crna gore Jngoolovenske »tede jo mn-pizele visoko nagrada m njogooa g tez z in jr podvrgle vse njegov« zmetattote z jvrcvrvmu pragnnjnztrn ^ Vzteto tepe m js zaprli so gn v |»P* rotinjska jota. Črnogorsko kmetstvo je mtvnnta mezge legend o svojem Ijnbljaarm jnamkn Vlade m ni upate postaviti Merkovtan pred sodita* ker dobro v* de bt m rjo* pove popularnost s tem 1» ta povstata hotele bt pn/. de bt v jota jtpilnzmz izbiral. Upajmo, de sc p te štabna nekem n« pozm i m (te njom dokumenti najdejo prostor ki ga cdtno zaslutijo — diptamettoon kot m nn« Vukotan Mer kov to doosta aotaljma svoboton m ha tero j* tiral m m toliko bojami. Širite ,rnEL.Ou Odgovorni ursdnta . TubssOsv Btzh Itenh Tgt 5 Spozoel - THsata K. K. Mtat ram i pAfed ■i—.i, ,,---------«--------«*~ rimnnagn tmpart jn ZgsttevMtar. ki sttov po »snreih novo-dobuo arajvmh zonalnik prilik, mera po nh prare| tmtj naaaj. n*un« obt/ajn«> molimo. • vendar sc tolike, da bi mo ral dosti upoštevati dobo d« pribl itn« petesazzga toalet ja prad Kristusovim roj M vem In tndi mu ni trebe, da Ki s* za prve tnsfletjr podrobneje ustavljal nad kahtaim« dragimi drntabaian tvorbami, nege js Ktl ogromni starorimski imperij Ohtoajea napaka velikega dela social mh zgodovinarjw m po njih skoro vseh •ncialna-pelittonih agitatorjev je U. da N n ssmtoili sa raslshovnaje n našla janjn današnje štovedk* drutbe »predeli »e* v tri po teatvu ta trajanju ostro teden* zzstsme, ki knttonsga umovanja nikakor a* morejo zadovoljiti Po njihovem sasimajn ta mi kveli v tako imenovani kapitala«toni dote. ki m jatoenjs s frsn enake reveta*ip> Kor j* tete pred njo. ta je, ed propada ranah* d rte v* «1. od IsAnsee, bi nvnja tabo zveni sredni vek 'tete AT* obsege fevdnim, dnbo /• vra ■ aa prsd nje pe si predtosvljajo raamerr. e katerih oa brali as sni to rani malo- številni gospodarji, na drugi pa grosan-eka vtoma popoln ima brezpravnih sud-njrv Nekateri, ki jim matematika blodi to bolj po modgnaih. pe nas tatov jo rale preprtoati. da bt to dobo osna/ili lahko sa teokracijski ■ito>-m. ta sistem duhovniške nadvlade Tako te po tem suhoparnem ra/unu isluš/ili nastopne številke ko« zesisrne dole najprvo je bil duhovnik m kar je tete poleg njega, se je imenoval gospod Nto ali sušenj potem so morali duhovniki prepustiti nekoliko kljnke drugi gosposki skupini ali vojaški aristokraciji m kar js uštelo poleg tek dveh kast. j* telo tla/en ali sušenj, ki e»**r sam ns mors menjati gospodarja, pa dsla vsaj na »svojem -. in kon/no to* duhovniški in posvetni aristokrat dobila to trvtjcgs tovariša v kljukersko druibo W» ta jv Ml meš/an. irvije-ruarednt bur ju j. posestnik, birokrslsh* llahta. prv-kup/evalec. bankirski kapitalist in tovarniški producent, poteg tega pasnega sta nu pa vzdihuje razred novodobna /te raške rov* ali razrad tovarniških pro-tetarrav, ki nima ni na zvetu svojega rasen delavnih rok. a vendsr si vta ns «u ten j n« tlašan. h*r m-nja Isbko vsak /aa gospodarja tete ptaasi so s* »*ha tari shorailtl., da «» »tavli n.«d proletar ra šteti tudi malega kmetskega pasosA* niks. obrtnika in uradntoko paro. Dalja tega računa nntem sastedovati. ker t« n* spada v okvir t* rasprav* (storil bom ta kdaj posneje), pribijam samo, d« j* zgodovina, ki topi na lom soriololkatn opredeljevanju druiabaih redov tako malo isčrpna kakor šolski abecednik prati »naiuMicni knjigi. Kajti I* prlproutl razum z* upira mrimo prevelikim, bistra-t»im razlikovanjem mod teokratom in novodobnim mstaanakim kapitalistom, alt med ftivljenjem sUrodobnrga zutaja in novodobnega fabriškega delavca, te bolj nevsdrfljivo pa poslane to shema« i sira nj*. to tetoomo a ostro /rto utajiti materialne prebod* mod -obema* razredoma ter pasbemalizirali jikz A* s duševne plati In najbolj nevsdrfaa, to «e zabijemo v takšno opredeljevanje z časovne strani. . naslednjih uvajanjih Kotom |»okaaati, kako je mnogo, premnogo bistvenih inačic sa naše srednjeveške in moderne ras mere vsebovanih v dobi in pri ljudstvu, kjar bi jih po navadnem nasiranju ne smelo nto biti. •tari Rim. Irbrai »ran »i to ihitet In to i rulet vo satu, ker zo nam znanstvena rasistova nja prinesla na dan ie najvta socialno pomembnih dejstev ia bar m mi zdi rimska zgodovina tudi s te strani kakor v vseh drugih nekakšen obaaizk (Matasa) vse starovzdke zgodovin«. Kakor obsega rimski imperij v /aam najvišjaga rasvoja |m> prostoru akeso vsa »sz ml ja peaamranih to aro raških zgodovinskih enot. tako jih obsega tudi duševno in odseva tarej v svoji celoti sopel njih psedine značaj* Nekateri ao hoteli napravHi to/no rasli kovanje med duševnim potencialom rimskega imperija in potencialom drugih starovaškik zgodovinskih enot po