ŠTEV. 8 LETO II : _ H'J • . . K vf** ■ ^ r%r ,&> L • . > ;c*f * • :■ .. % • * A . * > ' s »§: ■ lil IZVLEfKI IZ ZAPISNIKA SVEČANEGA ZASEDANJA DELAV. SVETA DNE 20. IX. 1952 Dnevni red: 1. poročilo predsednika sindikata; 2. poročilo predsednika delavskega sveta; 3. poročilo predsednika upravnega odbora. Ad 1.: »-Danes obhajarno drugo obletnico prevzema podjetja po delovnem kolektivu. Sindikat je v te n Času posvetil svoje delo predvsem ideološkemu dvigu našega kolektiva, kar je bilo nujno potrebno, če smo hoteli slediti gospodarskemu razvoju. Seveda ob tem tudi nismo smeli pozabiti na kulturno izobraževanje, ker s;>no se zavedali, da naš delavec rabi tudi duševno hrano. Člani sindikata so ogromno pripomogli k uspehu podjetja. Sestanki so bili zelo plodni, velika večina 'lanov se je udeležila diskusije in dajala predloge. Te predloge je u- pravni odbor sindikalne podružnice dajal delavskemu svetu. Upravni odbor naše podružnice je budno zasledoval delo delavskega sveta. Na seje snto večkrat povabili predsednika delavskega sveta in zahtevali obračun dela ... Sindikat sc je zanimal tudi za življcnske pogoje članov kolektiva. Dri vsem, kar je bilo nujno potrebno, smo pomagali bodisi moralno, bodisi materialno...« Ad 2.: »... 10. septembra 1950 je delovni kolektiv tovarne sanitetnega materiala prevzel upravljanje v svoje roke. Takratni predsednik, tov. Karl Juteršek in predsednica upravnega odbora tov. Angelca Štrukelj, sta kot izvoljena predstavnika kolektiva podpisala predajno listino. Od tega časa je upravljanje tovarne vodil delavski svet preko svojega upravnega odbora. Ni bila lahka naloga voditi tovar- no nam, delavcem, ker nismo imeli vpogleda v poslovanje podjetja. Težave so sc kazale na vsakem koraku. Reševali smo jih skupno s sindikalno podružnico in partijsko organizacijo. Težavna naloga je bila prepričati delovni kolektiv, da je on gospodar in da je uspeh podjetja odvisen od prizadevanja in poštenosti posameznika. Najtežja naloga pa je bila, prepričati vodilno osebje tovarne, da so se časi spremenili in da je delavec postal delodajalec. Odvaditi je bilo treba nekatere uslužbenec birokratskega in diktatorskega poslovanja. Zasledovanje dela posameznih vodilnih uslužbencev je bila naša velika naloga, tako da smo lahko v kali zadušili vsako samovoljo posameznika in s tem preprečili nepravilnosti. (Nadaljevanje na 2, strani) Izvlečki iz zapisnika svečanega zasedanja delavskega sveta dne 20. septembra 1952 (Nadaljevanje s 1. strani) Ko smo vse te ovire odpravili, smo šele lahko začeli delati tako, da je prišla do izraza demokratičnost v našem delu. Nobeno delo ni šlo mimo delavskega sveta. Upravni odbor nam je moral stalno referirati o stanju podjetja. Vsak predlog upravnega odbora smo pretehtali in potem dajali svoj pristanek. Ogromno predlogov delavskega sveta v zvezi z raznimi izboljšavami, izdelavo novih artiklov, zniževanjem cen, štednjo surovin smo osvojili in s tem prispevali k napredku tovarne. Iz tovarne, katera je bila vedno na zadnjem mestu, smo z našim skupnim delom in napori naredili tovarno, ki jo lahko štejemo med najboljše. Nismo mislili samo na dobiček, skrbeli smo tudi za življenje in zdravje našega delavca. Naredili smo razne sanitetne zaščitne in higienske naprave. Hočemo, da v toliki meri izbvljšamo delovne pogoje, da se bo delavec počutil kot doma ...« Ad 3.: »...Po zapisnikih iz leta 1950 in 1951 smo ugotovili, da je takratni upravni odbor imel veliko težav zaradi nepoznavanja samega poslovanja tovarne, vendar se je v tem času v tovarni marsikaj izboljšalo. Upravni odbor je posvetil veliko važnost zmanjšanju proizvodnih stroškov, dvigu storilnosti dela, zmanjšanju obeh režij, štednji s surovinami itd... ... Sedanji upravni odbor dela v času sprememb našega gospodarskega sistema. Planska distribucija je odpadla, podjetje je postalo samo- V času od 21. 7. 1966 do 23. 8. 1966 sta bili 2 redni seji UO, DS pa v tem razdobju ni zasedal. Na 6. redni seji UO so člani razpravljali o izpolnitvi operativnega plana za mesec julij ter sprejeli operativni plan za avgust. Ugotovljeno je bilo, da so bili v mesecu juliju veliki zastoji, posebno v Studi, ker je primanjkovalo vode v industrijskem kanalu. Obravnavali so tudi reklamacijo Vojnosanitetskega zavoda iz Sarajeva ter v zvezi s tem sprejeli ustrezen sklep. Člani so bili seznanjeni tudi z realizacijo v mesecu juliju, ki je bila posebno glede izvoza dobra. Na seji je bilo tudi podano poročilo s sestankov v Zagrebu in Beogradu. V Beogradu so se delila sredstva za tekstilno industrijo po sklepu sestanka V Zagrebu, Dobili stojno in smo že v samem začetku naleteli na težave. Tovarna je ostala praktično brez dela in na sejah u-pravnega odbora se je že govorilo o odpuščanju delavcev. Vendar pa sc upravni odbor s tako rešitvijo ni strinjal in je zahteval, naj se poiščejo možnosti plasiranja naših izdelkov na podlagi večjega asortimana, znižanja cen itd. Od direktorja smo zahtevali, da se pobriga za delo. Rezultat je bil tak, da smo uspeli od takratnih 250 delavcev, kateri bi sko-ro ostali brez dela, danes polno zaposliti 310 delavcev. Druga važna naloga, katero smo opravili, je ta. da smo usposobili posamezne oddelke za hitro preorienta-cijo proizvodnje. S temi ukrepi smo ogromno pridobili; ko smo videli, da nekega artikla ne moremo plasirati, smo takoj sklicali upravni odbor in dali nalog direktorju, naj ustavi ta ali oni oddelek in premesti delovno silo na druge izdelke. Celotno finančno poslovanje leži zdaj trdno v naših rokah tako. da dnevno zasledujemo uspehe ali neuspehe poslovanja ... Skrbimo, da bi naš delavec primerno zaslužil in si s tem povečal življenski standard. Borimo se tudi, da bi odpravili staro miselnost ter da bi zgradili novega človeka naše socialistične družbe. Za vse te skrbi rabimo pomoč celotnega kolektiva, ker bomo samo na ta način uspeli. Vas vse, ki stojite ob strani, ter se še niste vživeli v nove čase, vas mi, člani kolektiva, še enkrat pozivamo v naše vrste, da pomagate graditi socializem in s tem boljše življenje našemu delovnemu človeku!-« srr.o 41.000 $ za sanitetne tkanine, t>o skupnem ključu za egiptovski bombaž 9600 $ in še 49.000 $ kot sanitetna tovarna — skupno smo dobili ža nakup surovin 99.600 $. S temi sredstvi, ki so nam dodeljena, Se bomo lahko prebili do konca leta. Člani UO so bili seznanjeni z izobraževanjem v obdobju 1965 66, podan pa je bil tudi program izobraževanja za čas 1966 67, v katerem je zajet tečaj za VK, tečaj za varstvo pri delu ter šola za organizacijo dela. Ker je program zelo obširen, je bil sprejet sklep, da se sprejme dokončen program na prihodnji seji, kot je bilo tudi izvršeno. Sprejeti so bili še sklepi: — o nakupu novega mopeda za potrebe kurirske službe, — o nabavi ročnega elektro vrtalnega stroja, — o izdelavi garaže za gasilsko prikolico v obstoječi gasilski orodjarni, — o popravilu strehe v belilnici, — o dopisu zamudnih obresti Prehrani Ljubljana za zneske od 1 — 3 dni, Velefarmaciji Sarajevo pa za zneske od l do 6 dni. Na 7. redni seji je UO obravnaval in sprejel predlog »Kemofarmacije« Ljubljana za potovanje šefa komerciale v Italijo in Anglijo. Potovanje bi trajalo približno 4 dni, namen potovanja pa je proučiti možnosti izvoza. Poleg tega so člani UO sprejeli sklep o pomoči Vietnamu v višini ND 1.000,00, o pomoči našim športnikom, ki potujejo na svetovno prvenstvo v višini 500,00 ND ter o pomoči prostovoljnemu gasilskemu društvu Žeje — Trojica v znesku 200,00 ND. Poleg tega so bili člani seznanjeni z ostavko dosedanjega uredniškega odbora, ker mu je potekla mandatna doba. O razrešnici bo upravni odbor razpravljal na prihodnji seji, ko bo sprejet novi uredniški odbor našega glasila »TOSAMA«. Člani so razpravljali tudi o prenosu plačila 3-dnevnega bolniškega staleža od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje na podjetje, vendar dokončen sklep še ni bil sprejet. Poleg navedenih vprašanj so člani upravnega odbora obravanavali še tekoče probleme. S. S. Novemu uredniškemu odboru - srečno! V sklatiti s poslovnikom našega tovarniškega glasila mi s to številko preneha enoletna mandatni) doba. Zato se ob tej priliki zahvaljujem vsem, ki so — bodisi kot člani uredniškega odbora ali kot občasni sodelavci — kakorkoli pripomogli k temu, da je časopis redno in v polnem obsegu izhajal kot tudi vsem, ki so s kakršnimi koli predlogi vplivali ha njegovo obliko in vsebino. Pozabiti so tudi hč smem zahvaliti vsem tistim, ki so, čeprav bolj sami zase, spremljali razvoj našega, glasilk ill dajali tihi) podporo delu dosedanjega uredniškega odbora. Vabim vse, da tudi z bodočim uredniškim odborom in z novim odgovornim urednikom sodelujejo v enaki, če ne še v večji meri in tako pomagajo nadaljevati začeto delo. Rad pa bi vplival tudi na tiste, ki so doslej stali ob strani, da se pridružijo krogu sodelavcev in omogočijo, da bo TOSAMA postala resničen posrednik vseh naših želja, problemov, načrtov, uspehov in nagnjenj, da bo zaokrožen izraz naše samoupravljavske, družbene, politične in kulturne zrelosti. To ji zaenkrat še ni povsem uspelo. — Ne z besedo, s sodelovanjem zaželimo novemu odboru in uredniku — SREČNO! dipl. oec. Topi Laznik Poročilo o delu DS in PO Izpolnitev letnega plana polizdelkov v obdobju I. VII. 1966 v 70 Polizdelki — izdelki Enota mere Teoretični planski procent je 57,7 Sanitetne tkanine m= 59,1 Sanitetni ovoji t 56,9 Sanitetna vata t 56,8 Sanitetna konfekcija din 60,5 Gaza skupno m2 71,3 Gaza domača m2 94,8 Gaza Studa m2 47,6 Studa votki 54,8 Senožeče — skupaj m2 59,4 Zvezda — skupaj m2 58,0 od tega: tetra m2 55,2 Skupaj votki 55,4 Avtomatska tkalnica m2 66,2 od tega: Mitja 103 cm m2 35,9 Gaza 100 cm m2 65,4 Avtomatska tkalnica votki 58,0 Tkalnica tkanin metri 53,4 Zvezda metri 57,9 Avtomatska tkalnica metri 67,5 Studa metri 54,1 Senožeče metri 72,5 Skupaj metri 58,9 Skupaj votki 62,3 Tkalnica ovojev Ovoji m2 60,2 Ovoji volkov 54,9 Ovoji kom 59,4 Ovoji kg 75,4 Belilnica Vata t 47,0 Tkanine metri 65,4 Ovoji kg 51,3 Cel za filtre t 56,3 Cigaretni filtri — skupaj kom 53,3 Vata krep kom 56,7 CSF filtri kom 51,8 Konfekcija — skupno din 60,7 Vložki pkt 56,7 Vata — skupno t 56,8 Vata A t 60,9 Vata B t 54,8 Vata stanična t 22,1 Pripravljalnica Organtin metri 75,1 Skrobljenje preje kg 57,4 X previjanje kg 60,1 Teoretični planski procent je razmerje med delovnimi dnevi posameznega obdobja in vsemi delovnimi dnevi v letu (pomnožen s 100). PRODAJA GOTOVIH IZDELKOV V AVGOSTO Prodaja gotovih izdelkov v mesecu avgustu je bila kljub težavam, ki smo jih imeli v proizvodnji zaradi koriščenja letnih dopustov, zadovoljiva. Operativni plan bruto realizacije prodaje smo dosegli v znesku 3,660.303,79 N din nasprotim planiranim 3,689.375,00 N din ali 99,2 %>. Skupna realizacija prodaje gotovih izdelkov od 1. 1. do 31. 8. znaša 27,674.989,15 N din ali 70,2 »/», letnega plana. Plan prodaje gotovih izdelkov za mesec avgust nismo dosegli zd 29.071,21 N din, zaradi koriščenja letnih dopustov ter manjše proizvodnje v navedenem mesecu. Splošna situacija v prodaji gotovih izdelkov se v primerjavi z mesecem julijem v avgustu ni spremenila in so v glavnem ostali isti problemi kot smo jih že nakazali v poročilu za mesec julij. Zaloge gotovih izdelkov so se delno zmanjšale. Kljub vsem problemom pa lahko ocenjujemo mesec avgust v prodaji kot zadovoljiv, saj smo v letošnjem letu le v mesecu marcu dosegli večjo prodajo kot v avgustu. Vrednost izvoza sanitetnega materiala v avgustu znaša skupaj 12.050 $. Od tega zneska smo izvozili na konvertibilno področje 7500 $, na vzhodno področje pa 4550$. Skupna vrednost izvoženega blaga do konca meseca poročanja pa znaša 194.889,50 $, ali 173 % od letnega plana izvoza. Od navedenega zneska smo na konvertibilno področje izvozili 126.639,50 $ na vzhodno področje pa 68.250 $. Komercialni vodja: Slavko Bajec oec SANACIJA STAREGA POSLOPJA Med naše najstarejše štejemo danes delovne prostore, kjer domujejo: čistilnica blaga, mehanična delavnica in del oddelka filtrov. Da so ti prostori stari, nam pove že sama njihova notranjščina. Po ustnem izročili (točnih podatkov nisem posebej iskal, če sploh kje so) so te prostore zgradili okrog leta 1810, kar pomeni starost nad 150 let. Zato je prav verjetno, da so to zgradili francoski vojaki, ki so v letih 1809 do 1813 pod vodstvom Napoleona zasedli naše kraje in so za svoje potrebe gradili kasarne in konjske hleve. Zgradba je v tem dolgem obdobju že nekajkrat menjala lastnika, s tem pa tudi svoj namen. Pred zadnjo vojno je bila v teh prostorih tudi tkalnica in centralna kurjava. Z razvojem tovarne so nastopile vedno nove in nove zahteve, ki so na objektih povzročile razne prezidave in prebijanje oken in vrat v stenah. S tem je trdnost masivne zgradbe vedno bolj popuščala. Obremenitev stropov s tkalskimi stroji, še posebno pa tresljaji, so trdnost stavbe nevarno zrahljali. Razpoke v obokih so postajale vedno večje in številnejše. Nevarnost porušitve je bila vsak dan večja. Velika nevarnost je pomenilo tudi pogrezanje temelja na oglu v čistilnici blaga. Pri gradnji novega poslopja tovarne je bilo dvorišče precej poglobljeno, tako da je imenovani ogel ostal brez pravega temelja na zunanji strani. Ker stavba tu ni imela nobene opore več, je (Nadaljevanje na 4. strani) Qibanje proizvodnosti do julija 1966 Bombažna tkalnica Tkalnica Zvezda Avtomatsk.: tkalnica Tkalnica Studa Tkalnica ovojev Tkalnice Kardirnica Belilnica Konfekcija Filtri v votkih v votkih v votkih v votkih v votkih v votkih v kg v kg v N din v kom maj 1966 219 239 374 287 46 154 127 163 1047 31.076 januar — maj 223 209 350 295 45 149 118 163 904 29.941 junij 1966 239 232 372 317 44 155 126 168 869 31.069 januar — junij 225 213 354 299 44 150 119 164 898 30.135 julij 1966 276 236 349 316 47 160 124 167 1015 34.000 januar — julij 231 216 353 301 45 151 120 164 913 30.617 Opomba: proizvodnost je merjena kot razmerje med doseženo proizvodnjo v imenovanih enotah (votki, kg, kom, N din) in opravljenimi de- lovnimi dnevi v posameznih oddelkih. Pomeni torej višino proizvodnje na delovni dan posameznika, t. j. na 8 ur. Poročilo o delil 10 sindikalne podružnice podjetja PROIZVODNJA V AVGUSTO 1960 Oddelek Enota mere Pianirana Proizvedena Ind ks količina količina 1. Trakotkalnica 000 vot 2. Tkal. širokih tkanin 000 vot 3. Kardirnica kg 4. Konfekcija N din Vložki ptk 5. Cigaretni filtri 000 kom V mesecu avgustu je bilo 24 delovnih dni. Vsi oddelki, razen obrat Studa so normalno obratovali. Navedeni obrat je, zaradi čiščenja industrijskega vodnega kanala, obratoval le 18 delovnih dni. Zato je proizvodnja tkalnic širokih tkanin manjša za 20.400 votkov. Za to količino je bil izdelan rebalans plana, se pravi, da se je zmanjšala tudi planirana količina. Proizvodnja se v vseh oddelkih postopoma normalizira-veča, kar je SANACIJA STAREGA POSLOPJA (Nadaljevanje s 3. strani) ogel počasi odrivalo na dvorišče. 2e takrat bi morali izpodkopane temelje utrditi, potem skoraj gotovo ne bi prišlo do ugrezanja. Tako pa je bilo sedaj nujno potrebno popraviti te poškodbe, ker bi bila sicer katastrofa neizbežna. Ce se ne bi že samo podr- lo, bi pa lahko vsak manjši potresni sunek opravil svoje. No iz teh razlogov smo dali zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani izdelati načrte, kako zavarovati ta objekt. (Nadaljevanje prihodnjič) F. R. 90.650 84.674 93 453.875 407.988 90 75.900 73.831 97 3,090.600 3,136.787 101 591.400 568.690 96 32.070 31,125 97 tudi razvidno iz indeksa, v primer- javi s preteklim mesecem. S proiz- vodnjo, doseženo v mesecu avgustu, še nismo zadovoljni, prav tako bi želeli, da bi se izboljšala tudi kvaliteta, na katero smo premalo pozorni. Manjša popravila v mesecu poročanja so bila pri stroju za čiščenje vlaknin v oddelku kardirnice. Zato je sedaj proizvodnja svitkov nekoliko boljša-kvalitetnejša. S. — M. ZAHVALA Ko odhajam iz delovne skupnosti podjetja TOSAMA, sc vsem njenim članom zahvaljujem za razumevanje v času mojega skoraj 20-letnega dela. Posebno sem se težko ločila od mojih sodelavcev iz obrata v Studi. Njim gre še moja posebna hvaležnost za sodelovanje in razumevanje. Ponovno se jim zahvaljujem za pozornost, ki so mi jo izkazali na skupnem poslovilnem srečanju, za njihova darila in vse dobre želje, ki so mi bile izrečene. Vse to me bo z lepimi spomini vezalo na kolektiv, ki sem mu pripadala dolgo vrsto let. Fani POVŽ V mesecu avgustu se je IO sindikalne podružnice dvakrat sestal in na svojih sejah razpravljal o naslednjem: — izobraževanje članov kolektiva, — obravnava IV. plenuma CK ZKJ, — boleznina za prve tri dni — šahovski turnir v Preboldu. V našem podjetju bomo organizirali tečaj za pridobitev visoke kvalifikacije. Tečaj bodo obiskovali tisti člani kolektiva, ki že zasedajo mesta, za katera je potrebna visoka kvalifikacija. Za obisk visoke šole za organizacijo dela se je prijavilo 11 članov kolektiva. Šolanje bo izven delovnega časa in bo trajalo dve leti. Na sestanek smo povabili tudi tov. Franca Kerča — sekretarja OOZK podjetja, ki je z člani IO obravnaval IV. plenum CK ZKJ in objasnil nekatere misli. Člani odbora so sprejeli sklep o boleznini za prve tri dni in sicer: vsem članom kolektiva, brez izjeme na poreklo bolezni, se izplača 80 0/o-na boleznina. Predlog se da v obravnavo DS. Na seji smo razpravljali tudi o tem, da je nadomestilo za venec z ozirom na cene vencev premajhno. IO je sprejel sklep da se za svojce (starše, otroke, moža oziroma ženo) poviša prispevek na 100 N din. V primeru, da umre član kolektiva — sem spadajo tudi upokojenci — potem podjetje kupi venec v vrednosti 150- N din in plača godbo. V Preboldu bo dne 4. IX. 1966 šahovski turnir. Vsi udeleženci so upravičeni do dnevnice. Za nagrado bo naše podjetje prispevalo dve potovalni apoteki. Tov. Francka Avbelj, članica UO občinskega sklada za otroško varstvo je povedala, da bo vrtec na Viru kmalu dograjen, da pa je zmanjkalo sredstev za nabavo opreme in plače osebja. Predlagala je, da bi del vzgojne moči začasno vzdrževalo naše podjetje, del pa papirnica Količevo. Buždon Naš razgovor »Kakšen delovni čas imate? sva ftovprašala s Srečom uslužbenko v bifeju, ANICO CEDILNIK, ko sva opazila, da še po deseti uri prihajajo lačni jn .žejni. »Videti je, da imate veliko razumevanje do članov kolektiva, saj jim, kakor je videti postrežete ob vsakem času?!« • Cedilnikova je zamahnila z roko, češ: »Saj je nemogoče držati se reda, ko pa stalno stoje pred vrati in zahtevajo zdaj to zdaj ono. V kolikor pa jih poizkušamo zavrniti, postanejo neznosni, ogovarjajo nas z neprimernimi opazkami in podobno.« »Kakor vidim imate z ljudmi dosti več težav in nepotrebnega pre-rekovanja, kakor pa bi ga imeli, če bi se člani kolektiva držali reda in bili nekoliko obzirnejši.« »Kar je v zvezi z ljudmi«, je odgovorila Cedilnikova, »imamo največ težav s tistimi, ki prihajajo iz tkalnice in pripravljalnice; od tu prihajajo po večkrat na dan. Smatram, da v teh oddelkih ni prave discipline, ker sicer se to ne bi moglo dogajati. Popolnoma nasprotno je s konfekcijo, te imajo prav tako' odmerjen prosti čas in tega se resnično držijo.« »Pred kratkim ste pričeli deliti topel obrok, poleg tega je bil celoten prostor preurejen. Mi lahko poveste kako poteka delo zdaj; ali imate še kakšne težave v zvezi s tem?« »Zdaj smo tu zaposlene tri«, je povedala Milica Rebolj. Tretjo imamo na bolniškem dopustu, ker si je porezala prst. Bife še ni dokraja u-rejen, kot je predvideno. Mize so na- ročene in upamo, da jih bomo kmalu dobili, ker bo potem tudi delo laže in hitreje opravljati. Zdaj je dosti nepotrebnega, a v teh pogojih nujnega tekanja po prostoru, ker nimamo kam namestiti vsega, kar moramo imeti pri roki, ljudem pa se ponavadi mudi in vsi bi bili radi postreženi čim preje.« Cedilnikova pa je dopolnila kolegico in povedala, da je praktično s toplim obrokom manj dela, le žal, da ni več ljudi naročenih nanj. »Zdaj jih je nekaj na dopustih, povprečno pa razdelimo dnevno 250 toplih malic. Nadalje nimamo urejeno samo dostavo malic v bife, same tekamo po stopnicah in iščemo, da nam jo kdo pripelje. Enako je z donašanjem iz skladišča. Mislim reči, da ni ravno lahko nositi po 15 steklenic radenske ali podobno.« »Sc vam kdaj nakopiči zaloga živil?« »Ne! Naročamo sproti v manjših količinah.« »Cedilnikova, mislim, da ste nekako vodja bifeja, ali ste že imeli opravka s sanitarno inšpekcijo? »V treh letih cd kar sem tu, so nas obiskali enkrat in ni bilo kaj posebnega, razen nekaj ugovorov na račun loncev za topel obrok.« »Kakšen je mesečni obračun, koliko prihranite oziroma ...« »Sama bi prav rada vedela, a že od marca dalje ne vem kakšne rezultate dosegamo v posameznih mesecih.« »Imate morda h koncu še kakšne posebne želje, oziroma kaj vas pri vsakodnevnem opravilu najbolj moti?« Imel sem občutek, da sta obe imeli največ povedati ravno ob tem vprašanju. Obe sta mi v hitrih in slikovitih stavkih predočile celotne želje, ki jih gojita nekje na skrivnem, kadar pa je prilika pa tudi povesta — od neurejene dostave toplega obroka, radenske, do točk in še o zavesi na vhodnih vratih, o kateri je bilo že dosti govoričenja, kljub temu, da je še nikoli ni bilo nameščene. Ob koncu sva jima s Srečom zaželela še naprej uspešno delo in da bi ob naslednjem obisku sanitarne inšpekcije bilo vse uredu. F. P. mladinci v IV!TT Že večkrat so mladinci na sestankih izrazili željo naj bi napravili kak daljši izlet oziroma ekskurzijo. Ta želja se je uresničila, ko nam je delavski svet podjetja odobril denarna sredstva za prevoz z avtobusom v Maribor in nazaj. Že predhodno pa smo se pismeno dogovorili z Mariborsko tekstilno tovarno, da si jo lahko ogledamo. Te ekskurzije, ki je bila 6. avgusta, se je udeležilo 45 mladink in mladincev. Vreme nam sicer ni bilo posebno naklonjeno in ko smo se pripeljali v Maribor je še vedno deževalo. Oblaki so bili zelo nizko, kar je še bolj potemnilo sive zidove tovarne. Medtem, ko smo pri eni izmed stranskih vratarnic čakali na vodiča, sem si ogledoval tovarno od zunaj in njeno okolico — park, za katerega tudi nekdo skrbi. Kajti asfaltno cestišče je bilo čisto, prav tako klopice med topoli, ki so nas močno mikale, da bi jih malo posedli, če ne bi bile mokre. Nato je prišel vodič, ki mi je med potjo čez dvorišče do skladišča bombaža v grobem povedal naslednje: V vseh tovarniških obratih je skupno zaposlenih šest tisoč delavcev. V glavnem je zaposlena ženska delovna sila. Za zdaj imajo največje probleme s surovinami, saj bodo bombaž pričeli uvažati tudi iz Amerike, kar pa sami vemo, da ni najbolj prijetno. Zanimalo me je kako je kaj z mladino in njeno organizacijo. Odgovor ni bil preveč razveseljiv. Mladinsko organizacijo imajo samo v lem kolektivu, med tem ko v ostalih dveh obratih za delo mladine ne vedo kaj dosti. Ukvarjajo se največ s skupinskimi izleti ob praznikih na Pohorje ali bližnjo okolico. Glede kulture je na prvem mestu ples, prazniki pa minejo kar brez proslav. S kakšnimi drugimi akcijami se ne ukvarjajo. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s strani 5) Končno smo se le ustavili v skladišču, kjer nas ropot ni motil. V grobem smo se seznanili s potekom proizvodnje in kaj vse izdelujejo. Proizvodnja poteka na tekočem traku. Prostori so dobro razvrščeni in tako odpade prevažanje materiala in izdelkov sem in tja. Stroji pa niso zastareli, v tkalnicah so podobni našim avtomatskim. Posebno sem bil presenečen pri pogledu na sušilni stroj in tiskarski stroj s šablonami, predvsem glede njune dolžine in moderne izdelave. V tovarni izdelujejo vseh vrst tkanine: bombažne, volnene, svilene, di-olen itd. Tovarna je do sedaj prodajala svoje izdelke le kot polizdelke na vse strani Jugoslavije ter na V uradnem listu SFRJ štev. 29 je bil dne 20. julija 1966 objavljen zakon o amortizaciji osnovnih sredstev in zakon o revalorizaciji sredstev delovnih organizacij. Za lažje razumevanje pomena objavljenih zakonov si za uvod oglejmo nekaj temeljnih določil, ki urejajo materijo sredstev. Po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij se vsa sredstva delijo na: :— osnovna sredstva, —: obratna sredstva in — sklade. Osnovna sredstva so sestavljena iz stvari in pravic, ki tvorijo osnov- sever in na zahod Evrope. Da pa ne bi šli vedno iz tovarne le kilometri blaga, so zgradili nov oddelek — šivalnico, v kateri je zaposlenih 140 delavk. Ugotovili so, da gredo njihovi izdelki dobro v promet in so si že tudi utrli pot na zunanja tržišča. Zato bodo to šivalnico v kratkem razširili, da bo v njej zaposlenih 700 ljudi. Ure so hitro minevale in poslovili smo se od tovarne. V mariborski samopostrežni restavraciji nam je kosilo prav teknilo. Od tam smo se odpeljali v Kamnico, od koder smo imeli lep sprehod do kopališča in čolnarne na Mariborskem otoku. Sonce je tudi posijalo, tako da smo nekateri poskakali v bazen in se pozneje še laže zavrteli. Anton Arnuš na sredstva, ter iz denarnih sredstev, ki so namenjena za njihov nakup. Sem spadajo: — zemljišča (kmetijska in nekmetijska) — delovne priprave (stroji, naprave, orodje, transportna sredstva ter obratni in poslovni inventar), — gradbeni objekti (ki služijo za obratne, poslovne ali upravno-prodajne namene) — dolgoletni nasadi in — osnovna čreda (zadnji dve obliki osnovnih sredstev se pojavljata predvsem v kmetijstvu). Med osnovna sredstva spadajo tudi patenti in licence. Obratna sredstva so reprodukcijski material, nedokončani proizvodi, denarna sredstva namenjena za njihov nakup in terjatve, ki jih ima gospodarska organizacija iz poslovanja z obratnimi sredstvi. Obratna sredstva so tudi stvari, ki se uporabljajo kot delovne priprave, pa je njihova življenska doba krajša kot eno leto in druge priprave, ki se ne štejejo za osnovna sredstva. Delovne organizacije imajo naslednje sklade: — poslovni sklad, ki predstavlja vire osnovnih in obratnih sredstev in služi za izvrševanje določene dejavnosti,. — rezervni skad, ki služi za kritje poslovnih izgub, ugotovljenih po zaključnem računu, za izplačevanje osebnih dohodkov delavcev, za vlaganje v poslovni sklad in sklad skupne porabe in še za nekatere druge namene, — sklad skupne porabe, ki služi za vlaganje v stanovanjske hiše, za dajanje kreditov pri graditvi stanovanj ali kupovanja stanovanj organizacij, za otroško-varstvene zavode (vrtce), gospodinjske servise in druge objekte družbenega standarda, za štipendije, za strokovno izobraževanje delavcev, za zadovoljitev kulturnih potreb delavcev in njihovo razvedrilo in Za druge namene, ki so v skladu s potrebami delovne organizacije in njenega kolektiva. Poleg omenjenih treh skladov ima delovna organizacija lahko tudi druge sklade kot npr. neobvezni rezervni sklad, sklad rizika in pod. Osnovna sredstva so tisti del premoženja delovne organizacije, ki služi za izvrševanje določene dejavnosti v procesu, daljšem od enega leta. V tem procesu se osnovna sredstva postopoma trošijo in izgubljajo svojo prvotno vrednost, vendar jih n. pr. po enem procesu še vedno najdemo v prvotni obliki, kar pa ni slučaj z obratnimi sredstvi. Vrednost osnovnih sredstev postopoma prehaja na vrednost izdelkov oz. storitev. Cas, v katerem naj vrednost določenega osnovnega sredstva preide na izdelke oz. storitve je bil do sedaj predpisan z amortizacijskimi stopnjami, ki so bile različne za posamezne skupine osnovnih sredstev in različne z ozirom na gospodarsko dejavnost. Za zidano stavbo iz železobetona in jekla je bila n. pr. predpisana letna amortizacijska stopnja v višini 1,2% kar pomeni, da naj bi taka stavba koristno služila svojemu namenu nekaj nad 83 let. (100 % : 1,2 “/o = 83). Za osebne in tovorne avtomobile je bila predpisana stopnja v višini 10 V#, kar pomeni, da naj bi taka vozila koristno služila svojemu namenu 10 let. (100% : 10% = 10). Za stroje za pripravljanje in kardiranje bombaža je bila določena stopnja v višini 5 % in tako predvidena življenska doba (Nadaljevanje na 7. strani) Naši mladinci v MTT Amortizacija osnovnih sredstev in revalorizacija sredstev delovnih organizacij Amortizacija osnovnih sredstev in revalorizacija sredstev delovnih organizacij (Nadaljevanje s 6. strani) 20. let. (100 % : 5 °/o = 20). Za traktorje pri izkoriščenju gozdov je znašala letna stopnja manj kot 7 let, itd. Poleg amortizacije po določenih stopnjah so nekatere delovne organizacije lahko obračunavale tudi amortizacijo po povečani stopnji, če so svoja, osnovna sredstva uporabljale v več kot dveh izmenah, če so z o-sebnimi avtomobili prevozile več kot 30 000 km na leto oz. s tov. avtomobili več kot 20.000 km na leto itd., vendar ne več kot je bila določena maksimalna stopnja. Z novim zveznim zakonom o a-mortizaciji osnovnih sredstev sc spreminja dosedanji način obračunavanja amortizacije. Ena od važnejših sprememb je v tem, da bodo odslej amortizacijske stopnje določale obratne in poslovne enote. Stopnje ne bodo smele biti nižje od amortizacijskah stopenj, predpisanih v posebnem zakonu. S tem bo omogočeno, da bodo delovne organizacije po lastni presoji določile višino odpisov za posamezna osnovna sredstva kar do sedaj ni bilo mogoče. Amortizacija osnovnih sredstev se bo lahko uporabljala za nadomestitev dotedanjih in nabavo novih osnovnih sredstev in sicer takoj po obračunu. Zakon o revalorizaciji predpisuje, da morajo vse delovne organizacije izvršiti revalorizacijo svojih sredstev najpozneje do 31. XII. 1966. Zadnja revalorizacija sredstev je bila izvršena leta 1962. Z revalorizacijo se Povišajo vrednosti tako, da predstavljajo tržno vrednost po stanju 30. 6. POROČILO O Do konca julija smo, od skupno razpoložljivih 105.041 delovnih dni, izkoristili 83.351 delovnih dni, t. j. 79,4 %. Če ne upoštevamo prostih sobot, smo imeli v tem času na razpolago skupno 97.900 delovnih dni, izkoristili pa smo jih 83.351, t. j. 85,1 %. Preostalih 21.690 delovnih dni smo izgubili zaradi naslednjih vzrokov: 1966, Revalorizacija se opravi tako, da se revalorizacijska osnova pomnoži s količnikom, ki je predpisan za posamezne skupine sredstev. Če delavski svet delovne organizacije spozna, da je vrednost posameznih sredstev v poslovnih knjigah nerealno izkazana, lahko za njihovo revalorizacijo predpisani količnik poveča ali zmanjša. Povečanje količnika ne sme presegati 50»/» tistega dela predpisanega količnika, ki presega 1. Zmanjšanje količnika ne sme presegati 20 % tistega dela predpisanega količnika, ki presega 1. Če je vrednost sredstev v poslovnih knjigah izkazana visoko nerealno, sme delavski svet oz. ustrezni organ delovne organizacije s posebno obrazložitvijo zmanjšati količnik do 50 n/o tistega dela predpisanega količnika, ki presega 1. Za rezultat revalorizacije poveča delovna organizacija vrednost sredstev poslovnega sklada oz. sklada skupne porabe. Delovne organizacije so obvezne obračunavati in plačevati obresti od poslovnega sklada. Do reforme smo obračunavali 6 %, po reformi pa 4 "/o. Zaradi revalorizacije sredstev se bo poslovni sklad občutno povečal, s tem pa tudi obresti od poslovnega sklada, ki predstavljajo strošek. Objavljeni zakoni o amortizaciji he revalorizaciji sredstev so bili pričakovani in rešujejo še nerešena e-konomska vprašanja, ki so neločljivi del naše gospodarske reforme. F. R. ODSOTNOSTI bolniški dopust: 4645 delovnih dni porodni dopust: 3029 delovnih dni por. dop. 4-urni: 1647 delovnih dni redni dopust: 4981,5 delovnih dni izredni dopust: 242 delovnih dni proste sobote: 7141,5 delovnih dni neupravič. odsot.: 4 delovne dni Odstotek odsotnosti po posameznih vrstah je takle: Število Vrste odsotnosti v % Skupaj 0 n odsot. Oddelek ljudi po spisku bol. dop. por. dop. por. 4 urni red. dop. izred. neupr. dop odsot. uprav. odsot. Skupaj 603,4 4,4 2,9 1,6 4,7 0,2 - 6,8 20,6 Nad povprečjem odsotnosti so glede: —- bolniškega dopusta: pripravljalnica, tkalnica gaze, tkalnica Zvezda, belilnica, čistilnica, kardimi-ca in konfekcija; '— porodnega dopusta: tkalnica gaze, tkalnica Zvezda, tkalnica ovojev, kardirnica in konfekcija; — rednega dopusta: tkalnica gaze, tkalnica Zvezda, avtomatska tkalnica, tkalnica Studa, tkalnica ovojev, belilnica in pomožni obrati. Za isto obdobje ndaalje ugotavljamo, da dela v prvi izmeni 129,1 ljudi (27 %), v dveh izmenah 235,4 ljudi (49% in v treh izmenah 113,7 ljudi (24 o/o). Kadrovske vesti V MESECU SEPTEMBRU PRAZNUJEJO ROJSTNI DAN: Oplemenitilnica; Belilnica: Pavšek Viktor, Pivec Peter. Karde: Jeretina Francka, Oražem Jože, Toman Dana, Mavrin Slavica. Tkalnica ovojev: Kerč Jože, Kosirnik Ivan, Kovač Ivanka, Marn Marija Poznič Tončka, Rojc Rezka, Rode Marica, Ribaš Roza, Sršen Marija, Vrenjak Marija. Tkalnica gaze: Planinc Peter. Tkalnica »Zvezda«: Gregorin Rezka. Pripravljalnica: Mezek Marija, Pižem Janez. Konfekcija: Bezlaj Helena, Blatnik Francka, Cimbola Ani, Drčar Angela, Erzar Ljudmila, Jeretina Dragica, Kraševec Rozi, Kump Milka, Lazarevič Marica, Pavlič Zofka, Račič Zinka, Šorn Mihaela, Urbanija Irena, Stupica Franc, Starovašnik Marinka. Filtri: Rokavec Elka, Bešter Rezka, Peterlin Franc, dipl. ing. Računovodstvo: Obradovič Jelka. Tajništvo: Pichler Regina, Rebolj Milica. Komerciala: Florjančič Matevž, Jerin Miha, Račič Martin, Jeretina Matija. V MESECU AVGUSTU JE VSTOPILA V PODJETJE: Orehek Rozi — v računovodstvo. V MESECU AVGUSTU SO SE RODILI: Miri Kavka — sin, Julči Prelesnik — sin, Faniki Pivec — hči, Vidi Cerar — hči, Sonji Gotar — hči, Bernardi Cerar — hči, Stanki Prašnikar — sin, Majdi Bolhar — hči. V MESECU AVGUSTU SO SE POROČILI: Elica Župec — por. Vrenjak, Tin-ca Križman — por. Peterka. Z. C. — V. B. PLANIRANI IN DOSEŽENI FINANČNI USPEH ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. JULIJA 1966 V novih dinarjih 7/12 letnega Doseženo do 1. T , , plana 1. do 31. 7.1966 lnaeKs 1. Realizacija po fakturah izdanih med letom............ 2. Plačana realizacija........... 3. CELOTNI DOHODEK............... 4. Porabljena sredstva........... 5. NETO PRODUKT.................. 6. Skupni stroški, ki obremenjujejo celotni dohodek.............. 7. DOHODEK....................... 8. Za osebne dohodke............. 9. Ostanek dohodka............... Rezultati, ki smo jih dosegli v mesecu juliju 1966 so slabši od povprečnih mesečnih rezultatov doseže- V aprilu so ekonomisti domžalske občine ustanovili podružnico ljubljanskega društva ekonomistov. Pod-družnica ima namen z strokovnimi sestanki in seminarji bogatiti ekonomsko znanje svojih članov in nuditi pomoč delovnim organizacijam pri iskanju najboljših poslovnih poti. Iz našega podjetja so včlanjeni v podružnico štirje: Janez Babnik, Slavko Bajec, Toni Laznik in Štefka Štrukelj. Vsi sodelujejo v voljenih organih podružnice. Na ustanovni občni zbor je prišel tudi znani slovenski ekonomist dr. Franc Černe. V zelo zanimivem referatu je orisal lik ekonomista v naši družbeni stvarnosti. Povzemamo nekaj misli iz njegovega referata! »■... Naša družba zahteva od ekonomista mnogokaj in ta se tudi z mnogočem ukvarja, tako, da se že skoro ne ve, kaj ekonomist sploh je...« »... Hočem reči, da je ekonomist tisti, ki se bo, po neki delitvi dela v podjetju, ukvarjal z uporabo in razporejanjem delovne sile in sredstev tako, da bo dobil na j več ji rezultat. Gotovo bo pri tem takoj kdo rekel: Pa saj so to tudi inženirska in tehnična dela! In je tudi res tako, saj mora v dobro organiziranem gospodarskem kolektivu prav sleherni imeti nekaj ekonomskega znanja. Vendar pa je znotraj kolektiva določena delitev dela in šele pretež-nostni značaj dela na delovnem mestu določa, kaj človek je — ali je tehnik ali ekonomist...« » ... Ce pišemo fakture in knjižimo ter vse to delo do evidentira- 22,424.549,00 23,644.710,96 105 22,424.549,00 22,442.014,19 100 22,425.711,00 22,468.611,00 100 15,008.833,00 13,759.497,39 92 7,416.878,00 8,709.113,61 117 15,689.506,00 14,532.623,83 93 6,736.205,00 7,935.987,17 118 4,346.181,00 5,118.711,72 118 2,390.024,00 2,817.275,45 118 nih v prvih 6 mesecih letošnjega leta, kar je bilo predvideno in pričakovano. F. R. nja kaže tudi neke rezultate, je to po svoje že ekonomski posel. Ce pa tehnični inženir, laborant in drugi srednjetehnični kader dela na neki snovi, jo preizkuša, potem pa v ekonomiki ni neposredno udeležen. Vse to je isto kot v bolnišnici, kjer razen zdravnikov z diplomami zaposlujejo še raznovrstno osebje. Tudi v podjetju, v ekonomiki pomaga gospodariti marsikdo, pa s tem še ni ekonomist ...« » ... Danes je dokazano, da investicije same (za katere v Jugoslaviji ne trpimo, da jih imamo premalo) ne prispevajo toliko kot včasih k razvijanju proizvodnje. Prispevajo že, toda najvažnejše je znanje človeka. Ce pogledamo po svetu, kjer vlada stalni pritisk konkurence in kjer je zaradi tega podjetniški duh visoko razvit, vidimo, da vsi, od direktorja navzdol, teže za stalnim obnavljanjem znanja in stalnim uvajanjem nekih novitet, za vedno novim in popolnejšim načinom poslovanja. Takemu namenu naj služijo tudi take strokovne organizacije kot je društvo ekonomistov ...« » ... Pridobljeno znanje danes zastari v približno petih do desetih letih in ne izključno pri vodstvenem režijskem kadru, temveč tudi pri vodstvenem proizvodnem kadru. Ta ugotovitev velja torej prav tako za obratovodje, preddelavce ipd. Vzemimo le vodje naših manjših delavnic; to so včerajšni delavci — sposobni, disciplinirani in vzorni. Toda, vprašajmo se, ali pozna kdo od njih kakšne elemente psihologije?! Brez tega poznavanja ne more biti vodja ljudi, saj ni za pričakovati, da bo izboljšal kolektiv, povečal produktivnost ipd. Tak vodja mora poznati vse metode, kako bo k posamezniku pristopil, da bo uspel, ne pa, da ljudi samo disciplinira. Doseči mora, da bodo ljudje tudi sami razmišljali kako izboljšati delo na delovnem mestu in dosegli s tem čim boljši rezultat...« "... Tudi naše knjigovodstvo je močno zastarelo. Vse novosti se odklanjajo z nekakim omalovaževanjem, češ: to je za Nemce in Američane, za nas je pa kar dobro. V svetu danes prodirajo popolnoma nove kalkulacije, mi pa se izgovarjamo na sistem, čes da zaradi njega ni mogoče kalkulirati po novem. Sprašujem se, če je kdo od ljudi, ki se v podjetju s takimi zadevami ukvarjajo, že testiral, preizkušal nove principe, ali so umestni ali ne ...« "... Kdo pri nas uvaja novo organizacijo dela, nove evidence, nove metode investiranja itd? Rekel bom: ekonomisti v ožjem simislu, tisti z diplomo v rokah in vsi, ki so po takih službah tudi razporejeni. Mi navadno dajemo diplomante ekonomiste zlasti na operativna delovna mesta, torej se ga zadolži za določeno nalogo. To je zame rutinsko, tehnično delo; mi bi morali kadre vzgojiti čisto drugače. Te posle bi morali opravljati ekonomisti, ki prihajajo iz srednjih šol. Morali bi imeti organizacijske oziroma razvojne oddelke, kjer bi obdelovali vsa področja teh novih metod .. .•« "... Postavlja pa se vprašanje: ekonomist pozna neke racionalne metode, pozna jih tudi tehnik, tudi kemik jih pozna. Vendar kemik pravi: »Ne morete mi sugerirati, iz česa naj napravim določeno spojino, ker obstojajo zakoni narave.« V organizaciji dela pa lahko vsakdo reče: "Ne to ne bo šlo takole, saj je mogoče tudi grugače.« — Možnosti je sicer res lahko več toda le ena je optimalna. In danes ekonomske in druge znanosti že precej točno povedo, kje so optimumi v organizaciji dela, v doseganju izkoriščanja proizvodnih kapacitet, v doseganju proizvodnega programa. Toda: kako prepričati kolektiv, da je to res optimalna rešitev? Naletiš na vrsto interesov ali celo nasprotij, ki jih je treba zlomiti. Zato je za ekonomista najvažnejše, da nastopi pred kolektivom z velikim znanjem in da ima obeenem profesionalno etiko, da ne kloni pred primitivizmom ...« "... Zdi se mi, da se je začela nova etapa v našem razvoju, kar nekateri imenujejo prehod od ekstenzivnega k intenzivnem gospodarjenju. Toda: večkrat jim je to le parola, ker nekateri niti ne vedo, kaj je »ekstenzivno« in kaj »intenzivno«. Nova etapa je v tem, da gradimo socialistično družbo v taki obliki, da ponovno iščemo avtoriteto, dajemo prednost znanju in pri tem seveda tudi odgovornosti, kajti družbe brez (Nadaljevanje na strani 9) Znanje danes zastari v približno petih do desetih letih... nogomet Naši nogometaši so sodelovali v tekmovanju, ki ga je priredil občinski sindikalni svet v Domžalah! Tekmovanje je bilo v času od 18. V. do 8. VI. 1966 na igriščih Ihana in •larš. Tekmovale so naslednje ekipe: Nogometaši našega podjetja so se srečali z naslednjimi nogometnimi ekipami: Dne 18. V. 1966 v Ihanu z ekipo SIC-a. Rezultat: 2 :0 Strelci: Rode Janez, Osolin Franc. Dne 25. V. 1966 v Jaršah z ekipo STUŠA-a. A skupina: T Mlinostroj 2- Induplati 3- Združena kemična industrija STUŠ (izven) B skupina: !• Tosama 2- Papirnica 3- SIC (strokovni izobraževalni center) 4. STUŠ STUŠ (izven) je mladinska ekipa, ki je igrala zaradi lažje razporeditve, Rezultat: 0 : 3 Dne 1. VI. 1966 v Ihanu z ekipo Papirnice. Rezultat: 1 : 5 Strelec za TOSAMO: Rems Janez. Ker so izpadli iz finala, dne 8. VI. niso igrali. Končno zasedba mest: 1. Mlinostroj 2. Papirnica 3. Induplati 4. STUŠ 5. TOSAMA 6. Združena kemična industrija 7 sic 8. STUŠ (izven) B. P. S tekme »stari« : »mladi« : nevarna situacija pred »mladim« golom NesreCe Od 27. VII. do 27. VIII. so bile ^'javljene tri nezgode pri delu. DE Konfekcija: Novak Ladislava, konfekcionarka *■ Vlil. 1966). Ponesrečenka si je Poškodovala prst na roki, ko je po-hravljaia trak vate pri stroju za iz-| fcl'ivo cik-cak vate, ker ji ga je gib-hvo korito stisnilo ob steno stroja. .-Pilih Kristina, konfekcionarka ^ - VIII. 1966). Na stroju za izdela-'• ? damskih vložkov je nož za reza-Je mrežice poškodoval delavki, ki ■Je vpeljevala mrežico, prst na roki. DE Režija: Žmavc Anica, delavka v okrepče-ainiei (17. VIII. 1966). V skladišču Kl'epčevalnice je padla. Delavka je pri padcu udarila po kozarcu in se pri tem porezala po palcu leve roke. F. V. V SEPTEMBRU BOMO ZOPET PRIČELI Po daljšem letnem premoru, kar je že v navadi pri kegljaškem športu, bemo v tem mesecu zopet pričeli z rednimi treningi. Kegljanje je pač športna panoga, ki se goji v zaprtem prostoru in zaradi tega v poletnih mesecih nima privržencev. Želimo, da se v nastopajoči sezoni čim več članov našega kolektiva vključi med ž.e prekaljene kegljače, na katere vsekakor računamo, da bomo zopet aktivni. Prav Inko kakor v preteklem letu, bodo tudi letos redni treningi enkrat tedensko m šHristeznem kegljišču v Domžalah. O točnem začetku rednih treningov vas bomo pravočasno obveslili. Prepričani smo, da se bomo v prihodnje zbrali na kegljišču v še večjem številu in podrli kar največ kegljev v novi sezoni. J. R. ŽENITVENI OGLAS Moški srednjih let primerne velikosti 2, čedne zunanjosti 3, lepega vedenja 4, v dobri službi in z visoko plačo 5, z udobnim stanovanjem in lastnim prevoznim sredstvom 6, želi spoznati dekle srednjih let ’, čedne in primerne zunanjosti 8, ki ima nekaj premoženja 9, Zaradi združitve ljubezni ih materialnih dobrih. Poroka ni izključena. Ponudbe s sliko dostavljajte na naslov našega lista pod šifro »UGODNA PRILOŽNOST«. Legenda: L nekaj čez šestdeset, 2. meter štirideset, 3. totalno plešast, ponoči lahko brez zob, 4. pretepa se samo na gasilskih veselicah bivšega ljubljanskega o-kraja, katere obišče prav vse. in je zaradi svojih srednjih let navadno tepen, 5. trenutno ni zaposlen, zna pa ži-cati, 6. sedaj stanuje na sosedovem kozolcu, hodi pa najraje peš, ker nima denarja za vlak ali avtobus, 7. ki nc sme biti starejša od 25 let, 8. vsaj podobna kakšni poznani filmski zvezdi, 9. lastno hišo, vikend na morju, lastni avto (ne fičo), in Vsaj dva milijona starih (ne novih) dinarjev v banki. F. R. ZNANJE DANES ZASTARI V PRIBLIŽNO PETIH DO DESETIH LETIH ... (Nadaljevanje s slrgni 8) Odgovornosti ne more biti. Mislim, da tudi kolektivna odgovornost, kolikor je nujna mora obstojali, predvsem pa individualna. To velja tudi za delavsko samoupravljanje..« » .. . Ce rezi mira m: ekonomist in gospodarstvenik je vsak tisti, ki bo glede na svoje znanje v podietju ali kjerkoli prispeval s svojim dnevnim delom k izboljšanju gospodarjenja v podjetju, ne pa tisti, ki v podjetju nekaj dela. ne stremi pa pri tem, da bi nekje napravil izboljšave. ..« 1 T 2 P 3 A 4 R 5 1 6 A 7 A 8 S 9 P 10 A 11 L 12 R 13 S 14 K 15 N 16 K 17 0 18 A 19 1 20 U 21 V 22 E 23 A 24 0 25 A 26 A 27 0 nagradna dopolnjevanka 1. veja gospodarstva; 2. mesto ob Jadranu, tudi vrsta cigaret; 3. kraj v spodnji Savinjski dolini; 4. kontinent; 5. kraj na Dolenjskem; 6. mesto v Vojvodini, kjer je nam sorodno podjetje; 7. dežela, v kateri je bilo svetovno prvenstvo v nogometu 1966; 8. gora na Primorskem; 9. gorovje v Italiji; 10. sloviti ameriški slapovi; 11. sosednja država; 12. podjetje; 13. mož, po katerem se imenuje najvišja gora sveta; 14. mesto v Bosni; 15. kraj v zgornji Savinjski dolini; 16. vzporednik, ki deli zemeljsko oblo na dve poluti; 17. naselje severno od Domžal; 18. vrsta slike; 19. mladi ljudje; 20. slovenski film; 21. največja gora Jugoslavije; 22. učinkovit; 23. kraj na Notranjskem, znano klimatsko okrevališče; 24. posmeh; 25. ameriška zvezna država, ki meji na ZSSR; 26. vodna roža; 27. sovražnik šoferjev. Pravilna rešitev nam da v prvi navpični vrsti naslov večjega podjetja v domžalski občini. IZID ŽREBANJA Ker v predzadnji številki glasila ni izšla nobena uganka, smo v zadnji številki objavili dve. Res sta bili nekoliko težji, vendar smo pričakovali kljub temu več rešitev, kot pa se jih je do roka nabralo v obeh nabiral. Za vsako uganko je bilo oddano namreč po troje rešitev, žreb pa se je odločil takole: 1. rebus: prvo nagrado (potovalno apoteko) dobi EKA SIARD, drugo nagrado (kolekcijo naših proizvodov) pa IVAN KOSIRNIK; 2. tehtanje kamnov: prvo nagrado (potovalno apoteko) dobi MARIJA TOMAŽIČ, drugo nagrado (kolekcijo naših proizvodov) pa EKA SIARD. IZ OTROŠKIH UST Moji osemletni sestrični Cirili dela veliko preglavic učenje prirode. Zato sem jo pogosto spraševala snov in pri tem dobila nekaj zelo »pametnih« odgovorov. »Kaj nam daje sonce?« »Sonce nam daje toploto in mrz-loto.« »Kaj spada k živi naravi?« »K živi naravi spada ...« (molk) Pomagam ji. »Cirila, glej takole si zapomni. Za človeka si vzemi primer tvojega ata, za žival konja in za rastline rože, saj jih imate na vrtu.« »Aja«, je strokovnjaško pokimala. Cez nekaj časa jo ponovno vprašam: »Cirila, kaj spada k živi naravi?« In odgovor je sledil: »K živi naravi spada naš ata, konj in še rože.« Njen oče se ukvarja z žaganjem in to je tudi glavni zaslužek. Ona to dobro ve in zato je pri spraševanju prišla v poštev žaga. »Cirila, kaj nam žene vodna sila?« »Našo žago.« »In kakšno škodo nam dela poplava?« »Ne da se žagati!« Za konec še to: komaj, komaj je dobila v spričevalu zadostno oceno in nisem se čudila. V. G. Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale. Urejuje uredniški odbor: Pavla Buždon, Danica Merku-žič, Franc Peterlin dipl. ing., Mirko Požek, Janez Rozman, Srečo Vodlan, Dušan Borštnar (teh. pomočnik), Toni Laznik dipl. oec. (odgovorni urednik). Telefon odgovornega urednika 72-313 int. 08. Tisk: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna. Naklada 700 izvodov. VATKA VOTEK IN FILTER FILIP