Ing. Miklaožič Jože, Maribor:
Gospodarsko propadanje slovenskega 
km etskega življenja na Pohorju.
(Prispevek k rešitvi važnega narodno-gospodarskega vprašanja.)
Propadanje gozdnega in gorskega kmetu je sodoben pojav v 
oseb alpskih pokrajinah. Sosedne države zajezil je jo to propadati je 
z učinkovitimi sanacijskimi in zaščitnimi ukrepi. Ker je prizadeta 
pri tem vprašanju zelo tudi občina, prinašamo naslednji zanimivi 
članek, ki ne velja samo za Pohorje, temveč za gozdne kmetije cele 
Slovenije.
T .
Značaj kmetij na Pohorju.
Zaradi posebnih okolnosti in prirodnih pogojev (podnebje, 
lega, tla) so se na Pohorju razvile in ohranile posebne samotne 
kmetije. To so gozdne km etije. Tem elj teh kmetij je gozd in glavna 
km etska gospodarska stroka je gozdarstvo. O stale kmetske go­
spodarske stroke, kakor poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in d ru ­
ge so pomožnega značaja.
Gozd je torej temelj km etije na Pohorju. V endar za ravno­
težje te km etije ostalo gospodarstvo ni malo važno. Čim več ono 
donaša, tem m anj je treba jem ati iz gozda; tem bolj ohranjen 
ostane gozd in tem lažje si z njim km et pomaga v stiski. Življenj­
ska sila take kmeti je zato ne izvira samo iz gozdnega, nego tudi iz 
ostalega gospodarstva.
Gozd je pri gozdni km etiji lahko tem manjši, čim bolj umno 
je izkoriščan; tem m anjši, čim več prigospodari km et z ostalim go­
spodarstvom. Na Pohorju gozd, če meri 50 do 100 ha, če je oskrbo­
van po načelu trajnega gozdnega gospodarstva, preživlja km eta 
z družino ter krije tudi vse druge potrebe. Če je urejeno tudi ostalo 
gospodarstvo, m orajo biti tu še prihranki. Na km etijah, kjer gozd 
ne presega 50 ha, mora km et iskati zaslužka še drugje, če p ri­
m anjkljaja ne more kriti z dohodki ostalega gospodarstva.
"* II.
Današnje stanje gozdnih kmetij na Pohorju.
N ekdaj trdne gozdne km etije propadajo danes. Gozdovi so 
izsekani in poseke zapuščene. Tudi ostalo gospodarstvo je zane­
m arjeno. Dohodki km etije so izčrpani, km et uničen in z družino 
na cesti. Vrste km etskih brezdomcev, km etskega proletarijata, pa 
so vedno večje. Njihove km etije se kupičijo pri vaških in trških 
mogočnikih! Prehajajo v roke špekulantov, ki nim ajo vesti. K upu­
jejo jih meščani. K upujejo jih ljudje nam tuje narodnosti! Domači 
km etski živelj pa propada!
Usodne posledice tega propadanja so nam očitne, če pomisli­
mo na troje: na vlogo, ki jo v narodnem gospodarskem življenju 
ima km etija in kmetski živelj pri nas, na posredne in neposredne
10

koristi, ki jih ima km et in mi vsi z njim od trdne gozdne kmetije, 
in še posebej na vlogo, ki jo je vršil zavedni in trdni pohorski kmet 
v narodnostnem življenju na naši severni m eji v bližnji preteklosti.
III.
Zakaj propadajo gozdne km etije na Pohorju?
Spoznali smo značaj gozdnih km etij, vemo za njihov pomen, in 
za njihovo današnje stan je. Vemo, da te gozdne km etije danes pro­
padajo. Kje so vzroki tega propaganda? Vzroke moramo iskati v 
splošnih gospodarskih okoliščinah, m nogokrat v posestniku samem.
a) Vzroki, ki t i č i j o v p osestniku s a m e m :
1 . slabe lastnosti njegovega značaja (lahkomišljenost, zaprav­
ljivost. pom anjkanje čuta odgovornosti do lastne družine, vdanost 
pijančevanju in drugim pogubnim strastem itd.) in
2. pom anjkanje splošne in kmetske strokovne izobrazbe.
b) V z r o k i , k i t i č i j o v splošnih g o s p o d a r s k i l i
o koli š č i n a h :
1 . gospodarska kriza. Zaradi krize so gozdni in poljski pridelki 
bili naenkrat brez cene. Posestnik ni mogel izdatkov prilagoditi čez 
noč padlim dohodkom km etije in se je moral zadolževati;
2. povojne zelo ugodne gospodarske razm ere so našega km eta 
razvadile in znatno dvignile njegove življenjske potrebe. Po­
javile so se naenkrat potrebe, ki jih kmet prej ni poznal. Čez 
noč se je bilo težko prilagoditi tesnim razm eram , ki so sledile go­
spodarski krizi:
\ gospodarski polom je h krati ubil tudi zadružno kreditno 
življenje. Posestniki niso mogli do svojih prihrankov. Ravno tako 
potrebni niso mogli do cenenega kredita:
4. kmetski dedni običaji in običaji pri prevzem anju posestva; 
brezvestna špekulacija s kmetovo stisko. N eorganizirani, 
gospodarsko nepripravljeni in neborbeni km et novim razm eram ni 
bil kos.
IV-
Današnje delo za napredek gozdnih kmetij.
Rekli smo: pri gozdni km etiji je glavni vir dohodkov skrbno 
gozdno gospodarstvo. Poudarili smo pa. da so za uspešen napredek 
km eta važne tudi ostale gospodarske stroke in njegova splošna in 
km etska strokovna omika.
Delo za napredek teh gozdnih kmetij na žalost ni zadovoljivo. 
Ono ne more in ne sme biti samo delo za povzdigo gozdnega go­
spodarstva. ne,oo indi delo za povzdigo ostalih gospodarskih strok 
na teh km etijah. Kl jub temu pa je bilo to delo v glavnem prepu­
ščeno skoraj le gozdarskim inženjerjem in gozdarjem občne uprave. 
Zaradi tega je moralo biti seveda tudi enostransko in pom anjkljivo.
Skoraj pol stolet ja naši gozdarji vrše gozdarsko prosvetno in 
pospeševalno službo med km etskim ljudstvom. Da razm ere niso
11

še bolj obupne, kakor so danes, je velika zasluga teh gozdarjev. 
Ne smemo prezreti, da m orajo vršiti tudi gozdarsko nadzorovalno 
in gozdarsko varstveno službo! D a im ajo velika delovna področja! 
Da m orajo oskrbovati poleg tega še javne gozdne drevesnice, iz 
katerih se letno porazdeli na stotisoče gozdnih sadik km etskim 
gozdnim posestnikom! Da so poleg tega še preobrem enjeni z za­
mudnim pisarniškim delom!
Poslanstvo, ki ga gozdarsko osebje občne uprave m ora med 
km etskim ljudstvom izvršiti, je težko in polno odgovornosti. Na 
gozdove ni vezano življenje samo km eta-posestnika, nego nas 
vseh; ne samo življenje današnjih, nego tudi bodočih rodov. In če 
varujem o gozdove, varujem o temelje, na katerih sloni km etijstvo 
naše dežele.
T a naloga je težka tudi zato, ker so gozdarji v svojem delu 
osamljeni in ker to delo ni pravilno cenjeno. N everjetno je, kako 
malo razum evanja za gozdarstvo je med našim razum ništvom ! 
Kako malo ga je med našim i negozdarskim i strokovnjaki! Kako 
naj ga najdem o več med preprostim ljudstvom ? K jer ni razum e­
vanja in sodelovanja široke javnosti, ne more biti pravega uspeha!
Ker je število gozdarskega osebja zm anjšano, gm otna sredstva 
okrnjena, delovno področje zelo obsežno, a so zahteve časa vedno 
večje, dela za povzdigo km etskega gozdarstva ne bo mogoče več 
kolikor toliko zadovoljivo vršiti.
V sosednji Avstriji, kjer so gozdno gospodarske razm ere slične 
našim, vrši gozdarsko pospeševalno in gozdarsko prosvetno službo 
gozdarsko osebje Kmetijske zbornice, gozdarsko nadzorovalno in 
varstveno službo pa gozdarsko osebje občne uprave. To je prava 
delitev dela. prim erna današnjim zahtevam gospodarstva. Uspeh 
te delitve dela je viden! N ekako tako bi morali tudi pri nas urediti 
javno gozdarsko službo. (D alje sledi.)
' 7 O bčinsko pisarniško poslovanje.
Občine, ki niso obenem občna upravna oblastva prve stopnje 
(mestne občine), še nim ajo enotnih navodil, kako naj opravljajo 
svoje pisarniške posle. Pri poslovanju z uradnim i spisi so občinski 
tajniki navezani na poslovnik za občna upravna oblastva, ki je 
izšel v »Službenem listu« leta 1931., kos 79., ki pa je večini občin­
skih uslužbencev nepoznan. Ta poslovnik je za naše občine ne- 
prikladen in zato sam dopušča, da postopajo podeželske občine po 
tem poslovniku le, kolikor to ustreza njihovim razm eram .
V naslednjih člankih so zbrani splošno veljavni predpisi iz 
citiranega poslovnika, iz zakona o občinah in iz drugih zakonov, 
iz uredbe o občinskih uslužbencih in iz različnih norm ativnih 
okrožnic, ki jih je izdala kr. banska uprava. O bravnavala se bodo 
naslednja vprašanja: občinska pisarna, uradne ure. prevzem in 
odpiranje uradnih spisov, vpisovanje v opravilni zapisnik, indi- 
ciranje, evidenca nerešenih spisov, reševanje in izkn jiževanjc
12