260198



k

3



Na vod

ck ros.

Viničarjev kažipot.

kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati.

Spisal

IVAN BELE

potovalni učitelj na vinorejski šoli v Mariboru.

Celje, 1900.

Tiskal in založil Dragotin Hribar.

260193

V W O

Popravki.

Na strani 4. naj se dostavi k točki 2. v vrsti 11. od spodaj:
«V zelo strmih legah bi pa v prehudem padcu voda preveč
drla, v tem slučaju se napravi padec jarkov prilično na 4°/ 0 ».
Na strani 10. v 16. vrsti od zgoraj naj se čita namesto «trsnine*
beseda »trsnice* ; v 20. vrsti istotako; v 21. vrsti naj se
dostavi k besedi «oko*, »druge se odrežejo*.

Na' strani 13. v 2. vrsti od spodaj naj se čita namesto »pravih*
beseda »prvih*.

Na strani 14. v 10. vrsti od zgoraj naj se čita namesto »poginejo*
beseda »pognijejo*.

Na strani 21. v 7. vrsti od zgoraj naj se čita namesto «tih
namen je žico držati po konci*: «tih namen je žico zadržati*.
Na strani 24. v 11. vrsti od zgoraj naj se čita namesto »skubi,*
beseda »slabi*.

Na strani 25. v 8 vrsti od zgoraj naj se čita namesto »rozge*
beseda »rezniki*.

Uvod.

V inogradi so večinoma slabi, dohodki od njih so pičli največ
radi tega, ker ne znajo vinogradniki izkoriščati prav vsa sredstva,
katera jim ponujajo dosedanje skušnje, napravljene v vesoljnem
vinogradarstvu, ki so utemeljene na napredku znanosti. Vinogradar
mora svoje postopanje z njega pridelovalnim sredstvom z vino¬
gradom prikrojiti razmeram, kajti razmere se ne ravnajo po njem.
Pri obdelovanji starih vinogradov najdemo že sila nedostatkov,
koliko bolj pri vinogradih, ki so na ameriški podlagi napravljeni.
Tu se ponuja vinogradniku-empiriku toliko novih vprašanj, katerih
rešitev ne najde nikakor v svojih dosedajnih skušnjah. Potrebuje
torej od zunaj nasvet, katerega (v čast bodi našim vinogradnikom
rečeno) tudi z veseljem sprejme in izkoristi ako ga spozna za dobrega.
Pri raznih shodih, predavanjih, v vinogradih naprednih sosedov i. t. d.
najde mnogo tacih nasvetov, ki mu pridejo prav. Spomin od raznih
skrbi mučenega vinogradnika pa le ne zamore biti tako velikanski,
da bi vse, kar tako mimogrede sliši ali opazuje, ohranil. Gotovo
mu toraj pride prav pisano ali tiskano navodilo, ki mu podpira
spomin, ki ga v kratkih potezah opozarja na najvažneja sredstva
in dela, s kojimi si lahko zboljša svoje vinograde. Tak namen ima
ta knjižica. Nje okvir je tesen, ne spušča se v obširneje razprave,
temveč v kratkih potezah opisuje oziroma predpisuje kaj je v tem
ali onem slučaji za storiti. Baš radi tega je pa upati, da se bodo
vinogradarji, ki se zanimajo za napredek v njej, takorekoč kmalu
udomačili, kajti čitanje obširnejih razprav posebno o času dela, ko

1

treba tudi mnogokrat v knjigo pogledati, ni vedno mogoče in
umestno. Nekatere reči, ki so za splošnost manj važne, so celo le
bolj mimogrede omenjene, oni, ki se za njo zanima, se bode na¬
tančneje že drugod bolje poučil.

Ta knjižica se pa tudi ne bavi s pridelovanjem cepljenih sadik,
temveč ukvarja se le z ravnanjem z vinogradom pri sajenji in od
tega naprej. Ta je toraj takorekoč nadaljevanje knjige istega pisa¬
telja, ki se dobi pod naslovom: «Trtna uš in trtoreja» v zalogi
gosp. Dragotin Hribarja v Celji. Prikrojena je pa bolj neposrednim
našim razmeram. Kateri vinogradnik pa bode tvarino, katero najde
v tej knjižici, dobro predelal in se držal načel, ki so v nji zasto¬
pana, zamore biti prepričan, da bode dobro vozil, da bode za svoj
trud dobil od vinograda tudi zasluženo plačilo.

I. Pripravljanje zemljišča za nov nasad.

Prej ko začnemo nov vinograd, bodisi z domačim ali na
ameriško podlago cepljenim trsom zasajati, je zelo važno, da zem¬
ljišče po sledečih načelih pripravimo.

i. Počivanje zemlje.

Kmetovalec-poljedelec na svojem polji kolobari s kulturnimi
rastlinami, ker ve, da tako gospodarsko bolje uspeva, ve da ne
gre eno rastlino na istem polji neprestano pridelovati. Umen sadjar
ne sadi na isto mesto, kjer je jablana stala takoj zopet jablano,
temveč kako drugo pleme sadnega drevja ali pa pusti zemljo dalj
časa počivati. To naj tudi vinogradar uvažuje prej ko 'nov vino¬
grad zasaja. Izbira naj za nov nasad ako le mogoče zemljišča, ki
imajo primerno lego, na katerih pa že dalj časa ni trsje stalo.
Ako ga pa okoliščine silijo, da na istem prostoru, kjer že vinograd
stoji, nov nasad napravlja, naj pusti zemljo, prej ko ta nasad iz¬
vršuje, vsaj nekaj let odpočiti. Najbolje pa stori, ako poseje na
isti prostor deteljo, n. pr. lucerno, kojo s Thomasovo moko in
žveplenokislim kalijem močno gnoji. Na ta način napravi zemljo
kaj izvrstno za trsje. Detelja, kakor poljedelcem dobro znano,
napravi zemljo rodovitnejo, ker detelja nabira dušca iz zraka, po¬
sebno še, ako se za fosforovo kislino in kalij skrbi z umetnim
gnojem. Pa tudi že brez sajenja detelje, če se s Thomasovo moko
in žveplenokislim kalijem dobro gnoji, se bode zemlja zelo zbolj¬
šala, ker po tem gnojenji detelja sama bolj poraste.

2. Jarčenje (rigolanje).

Jarčiti je treba precej časa pred sajenjem, tako da se zemlja,
do časa, ko se trs sadi, že dovolj vsede. Jarčiti počne se v vznožji
hriba počez. Pri tem naj se zemlja kar mogoče bolj globoko pre-
1*

4

rahlja. Gornja živa plast zemlje spravi se pa le tako globoko, da
dolnje (kronine) korenine sadik že v njo segajo. Zemlja prevrne se
70 cm  na globoko. Pod to globočino na dnu jarkov se pa še
kacih 30 cm  globoko prekoplje, a ta prerahljana mrtva zemlja na
dnu jarka pusti. Preplitvo jarčenje se zelo maščuje, kajti potem
trsje ne zdrži dolgo.

Kjer je svet vzvišen, kopljemo globeje, kjer so jame, tam
plitveje, tako, da kadar od vzvišenih delov zemljo odnašamo za
zasipavanje jam, ostane zemlja povsod enako globoka.

3. Odpeljavanje podzemeljske vode (drenaža).

Odpeljavanje preobile vode v zemlji je za trpežnost in zdravje
trsa neobhodno potrebno. Tudi je najbolje sredstvo, da se plazovi
ustavijo (da plaz zemljo ne potegne). Kjer so na zemljišči le ne¬
kateri bolj močvirni prostori nastali od posameznih vrelcev, zado¬
stuje, če se od teh prostorov včasih s celo kratkimi jarki voda
odpelje. Včasih zadostuje, ako se n. pr. kaka za vodo neprodorna
ilovna plast predere do nižje, znabiti prodorne prodnate ali skalo-
vite plasti.

Zemljišče, ki je celo bolj mokrotno, osušiti pa je treba s pri¬
mernimi, primerno razdeljenimi jarki. Za tako osuševanje naj veljajo
sledeča pravila:

1. Globokeji so jarki, bolji bode uspeh. Površje podzemske
vode zniža naj se vsaj toliko, da ne sega trs v premokro plast.
Jarki naj bodo torej najmanj l x / a  m  globoki.

2. Jarki se speljajo v največjem padcu, tako, da voda hitro
odteka in da jo vlečejo od obeh strani.

3. Jarki se speljajo tako na gosto, da zamorejo celo zemljišče
osušiti. Jarek vleče vodo od obeh strani. Odvisno je število jarkov
od njih globočin. Globokeji so, večji je njih vpliv in toliko bolj
'narazen se smejo speljati. Poprečno velja pravilo, da je razdalja
mej jarki lahko njih desetkratna globočina. Jarki, ki so 2 m  globoki
so lahko po 20 m  narazen. V neprodorni ilovnati zemlji ali zemlji
iz jako drobnega peska se speljajo nekaj bliže vkup, nego v zemljah,
ki bolje vodo prepuščajo.

Ako bi pustili take jarke odprte, izgubili bi preveč sveta,
n. pr. pri 2 m  globokih jarkih na vsak meter dolžine blizu 5 m 3 .

5

Vložijo se toraj v njih drenažne cevi, kar je najceneje, ako so
cevi blizu dobiti. Napaka teh cevi je pa, ker korenine prehitro v
njih zarastejo in jih mašijo. Proti tem se varujejo z jako globokim
vlaganjem in z drugimi sredstvi.

Vinogradar si pomaga večinoma s kamenjem, katerega na¬
vadno pri jarčenji itak dovolj dobi ali pa z vejnikom (fašinami).
V skopanih jarkih se debeleje kamenje ob straneh vlaga, čez to
položi počez najbolje bolj ploščnato kamenje, tako da nastane
mali kanal. Sedaj se nasiplje kakih 30 cm  na debelo drobnejega
kamenja, ki se z narobe obrnjeno rušo (s travo navzdol) pokrije,
potem pa se jarek zasiplje. Kjer ni kamenja in bi dovažanje tega
preveč stalo, se
postavijo v sko¬
pani jarek po
30 cm  narazen
močne rogovile,
na katere se na¬
loži najprej protje
in potem vejnika.

Kjer je kamen
pri rokah, stane
taka drenaža, te¬
koči meter okoli
17 — 29 kr. Za

40 — 60 gld. se Podoba 1.

da tako oral osu¬
šiti, in kako izvrstno se poplača ta strošek z boljim uspevanjem
trsa, in pa posebno ker varujemo svet pred plazovi, ki žalibog v
novih nasadih vsled napak pri rigolanji in preobile podzemeljske
vode delajo preveliko škodo.

4. Odpeljavanje nadzemeljske vode (deževnice).

Preobila podzemeljska voda je sila škodljiva rasti, zdravju
trsa, pa tudi provzroči nevarnost plazov. Nadzemeljska voda je pa
zlasti pri nalivih zelo škodljiva, ker zemljo odnaša. Če se ne bode
to odnašanje zemlje zabranilo, bode cepljeni trs v novih nasadih
kmalu samo z dolnjimi koreninami tičal v zemlji.

6



Pri odpeljavanji deževnice treba v p'oštev jemati:

1. da se zabrani prilika, da bi se več vode na enkrat skup
zbralo, kar se doseže z bolj ali manj gostimi poprečnimi jarki;

2. da se v nabiralnih jarkih nabrana voda neškodljivo iz
vinograda odpelje s pomočjo odpeljevalnih večjih jarkov, ki se
speljejo od vznožja proti vrhu vinograda;

3. da se zemlja, katero voda zdere, zadržuje. To se doseže,
ako so poprečni jarki skoraj vodoravni in pa s pomočjo nanošenj
(jam). Manji poprečni jarki se napravijo mej Justami trsja lahko
tudi že po sajenji, in sicer čim več, toliko bolje. Smejo biti precej
plitvi, n. pr. kakor brazde, in zaprečijo, da se.odveč vode vkup ne

zbere, ki bi čim
bolj proti vznožji,
toliko bolj zemljo
odnašala.

Že pred saje¬
njem speljajo pa
se naj spored str¬
mine in*zemlje po
20 do 50 m  nara¬
zen bolj prostorni
poprečni jarki, ki
nabirajo večje
množine vode in
jo po malem, ko
, , se je naplavena

Podoba 2. .

zemlja v njih
vsedla, odpelju-
jejo v odpeljevalne jarke. Ob enem služijo ti tudi kot pota. Pro¬
storni morajo biti toliko, da tudi pri najhujših nalivih voda ne
gre čez nje. Speljajo se ti jarki pa z malim padcem, na 10 m  dol¬
žine zadostuje 5 — 10 cm  padca. Vsled tega malega padca se voda
v tesnih jarkih umiri in naplaveno zemljo v njih pusti. Ti jarki se
na njih doljni strani, kjer je dovolj kamenja, utrdijo s podzidjem
(škarpami). (Podoba 1.) Kjer ni kamenja utrdi se strmina pod
njimi s travo ali rušo.

Vodo odpeljevalni jarki napravijo se okolo 80— lOOm na¬
razen. Položijo se večinoma, če je svet bolj zvit v doline in se

speljajo popolnoma naravnost od zdolaj gor. Morajo biti pa dovolj
prostorni, da vso vodo sprejemajo. V gornjem delu, kjer pride še
malo vode vkup, zadostuje če so 1 m  široki in 30 cm  globoki, pa
le s travo obrašeni. V dolnjem delu, kjer se nabere pa že več vode,

morajo pa že globočeji, in njih stene kakor tudi tla biti utrjena
s kamenjem. Ti jarki služijo ob enem za pota, napravijo se toraj v
njih stopnjice. Ker precej prostora vzamejo, se pokrijejo z braj¬
dami. (Podoba 2.)

Podoba 4.

Pri hudih nalivih pa vkljub tem pripravam le še lahko od¬
naša voda zemljo, zlasti če so poprečni jarki bolj strmi. Dobro je
na koncih poprečnih jarkov napraviti jame-nanošnje, v katerih se
zbira zemlja.

8

5. Pota.

V manjih vinogradih in ne prestrmih legah bodo prej opisani
jarki zadostovali kot pota. V velikih vinogradih bode pa pameten
vinogradar skrbel za vozna pota, ki mu obdelovanje, zlasti dova¬
žanje in razvažanje gnoja in druzih tvarin zelo olajšajo in mnogo
stroškov prihranijo. V strmih legah se napravijo taka pota v
ovinkih (serpentinah), (podoba 3.) tako, da na vsakih 10 m k
večjem 1 m  padajo. V ovinkih a a in gotovih razdaljih bb,  napravijo
se ravna, da živina odpočiva. Napravijo se nekoliko proti hribu
.nagnjena, da tudi ob enem vodo odpeljujejo. Ožja pota se v ne-
kojih delih razširijo b  (podoba 4) radi vmikanja vozov, ob njih
se napravijo tudi prostori za zlaganje gnoja, kolja i. t. d. c  (pod 4.).
Kjer ne kaže pota speljati se napravi za prenašanje težjih tvarin
lahko vzpenjača z vrvjo iz žice.

6. Poravnavanje zemlje (planiranje).

Prej ko se trs sadi, treba poravnati prekopan svet. Pri tem
poravnavanji se pazi na to, da ostane prerahljana zemlja povsod
enakomerno globoka. Zato je že pri jarčenji skrbeti za to, da
se tam, od koder se bode zemlja odnašala, koplje globočeje, tam
kjer se bode donašala, plitveje.

Ako se jarči na jesen, se pusti zemlja čez zimo v grebenih,
da dobro prezebe, pa se poravna šele na pomlad.

II. Zasajanje.

i. Razstavljanje kolja pred sajenjem.

Kolje za prvo leto sme biti slabeje, ceneje. Iz starega vino¬
grada, posebno iz tacega, kjer je vladala gnjiloba na koreninah,
je pa bolje, da še ne vzame, ker bi se ž njim širila bolezen. Če
se že jemlje tako kolje, naj bi se opalilo. Kolje se stavi ob motozu
v vrsti, in sicer najbolje, da pridejo vrste najmanj 1 m  do T30 m
narazen, v vrstah pa kol od kolja, oziroma trs od trsa najmanj
1 m.  Ta razdalja odvisna je od zemlje, pozneje odgoje trsa i. t. d.

9

Kjer se namerava trs nizko odgajati in na reznike rezati,
se sadi lahko v vrsti po 1 m  narazen, če pa je močna rast pri¬
čakovati, naj se pa vrsta od vrste stavi vsaj 120 m  do 1'30 m
narazen. V zemljah, kjer je slabeja rast pričakovati, tako v strmih
suhih vročih legah, kjer se v teku poletja mladje pridno prirezuje,
in pri prav nizki odgoji in kratki rezi se stavijo vrste tudi le po
1 m  narazen.

a

c

a'

c'

Prej ko se počne kolje staviti, določi se smer vrst, najbolje
od juga proti severu ali poldanska črta. Poldansko črto najdemo s
kompasom ali ako postavimo kol, in tisto smer, v katero senca tega
kola opoldne pade, zaznamujemo. V strmih vinogradih zberemo smer
najbolje od vznožja proti vrhu.
Kjer se namerava vinograd z
živino obdelovati, odloči se smer
pravokotno na strmino. V tej
smeri se potegne motoz, ter ob d . ;

g
njem postavi kolje. Na to črto
se napravijo po potrebi (navadno
tako daleč narazen, kakor je dolg
motoz, ki nam je na razpolago)
pravokotne smeri s pomočjo križa
ali s pomočjo mere. Kdor nima
križa ali druzih priprav, si po¬
more z mero, in sicer na več nači¬
nov, najbolje, ako odmeri ednako-
kraki trikot. Mi hočemo n. pr. na

točko a  (podoba 5.) napraviti pravokot. Odmerimo najprej v črti
a — b  od a'  na obe strani enake razdalje a' — c, a' — c'.  Na to
vzamemo dolg motoz, ga preganemo ravno čez polovico, eden
konec tega- motoza drži eden pri c,  drugi drugega pri c',  tretji
ga pa drži v preganjeni sredini in napne, tako da sta kraka e c
in e c'  trikota e c c'  enako dolga. V temenu tega trikota pri e
zasadimo kol, črta, katero potegnemo od a  naprej mimo kola
v e je torej pravokotno na črti a b.

V teh pravokotnih črtah potegnemo toraj motoz, ki je z
znamenji tako razdeljen, kakor pridejo vrste narazen, pa k tem

znamenjem stavimo kolje. Ko je kolje pravokotno postavljeno,
potem treba motoz (razdeljen v razdalje trsa v vrstah) potegniti

10

v smeri vrst ob pravokotno stavljenih kolih. Tako se napenja
in pomika naprej mej koloma dveh pravokotnih, ki vsakokrat smer
vrste točno določita. Pri tem se pazi, da pride znamenje na motozu
vedno do kola v pravokotni črti, da se motoz vedno enakomerno
napenja, pa nikdar ne preveč, da ne postane moker, ker se potem
skrči, in da delavci vsi na eno stran motoza in pa navpično kolje
stavijo. Na motozu se zaznamuje razdalja vrst, oziroma trt, najprej
s črnilom in pri vsaki taki znamki se najbolje košček pocinjene žice
skoz potegne in dobro ovije, ali pa se kaka krpica priveže ali
kak barvan trak skoz potegne in dobro zaveže.

2. Kedaj se sadi?

Prej se sadi, bolje je. Pri sajenju pa ne sme biti zemlja
zmrznjena. Korenine trsa namreč zelo rade pozebeje. Tudi ne
sme biti premokra. Ako je zemlja že pripravljena, je najbolje
že v jeseni saditi. Prej ko sadimo, hitreje se nam okrepi trš.

Iz trsnine naj se sadike prej izkopljejo, predno v sok pridejo,
če jih že ni mogoče takoj saditi, se pa do sajenja v hladni kleti
dobro v pesek zakopljejo. Tako se zadržijo, da prezgodaj ne od¬
ganjajo. Če treba lahko se sicer celo še početkom junija presaja
iz trsnine trs, ki ima že precej dolge mladice. Ena teh mladic
prikrajša se pri presajanji na eno oko. Uspeh tacega poznega pre¬
sajanja že odgnalih sadik je pa vedno slabeji, kakor zgodnjega ali
vsaj presajanja zgodaj izkopanih in v kleti dobro shranjenih sadik,
ki še niso odgnale.

3. Kakšne sadike sadimo?

Umen vinogradnik, ki misli na prihodnjost, zasajal bode le
na ameriško uporno, za dotično zemljo primerno podlago, cepljen,
dobro zaraščen in ukoreninjen trs. Tako najhitreje in najbolje svoj
namen doseže. Glede starosti velja, da mlajše sadike bolje priraščajo,
manj jih izostane nego starejših. Stareje sadike začenjajo sicer prej
roditi a z dobrim uspehom jih je le saditi v jako dobro sprste-
ninsko zemljo, so torej bolj za vrte. V vinograde sadimo pa naj¬
bolje eno- ali k večjem dveletne cepljene sadike, torej take od

11

na pomlad prej cepljenega rožja ali ukoreničenih, ali dveletne v
drugem letu na zeleno cepljene potaknjence i. t. d.

Cepike in podlage naj bodo dobro sprijete, dobro zaraščene.
Slabo zaraščene naj se ne sadijo. Tacih odveč izostane in se s
tem mnogo dela, časa i. t. d. zgubi. Izberejo naj se mej dobrimi
sadikami najbolje.

4. Kako ravnati s sadikami pred sajenjem?

Za dober uspeh zelo važen pogoj je, da sadike popolnoma
sveže ohranimo, najskrbneje pazimo, da bi se koreninice količkaj
ne osušile. Bolj sočne kot sadike ostanejo, bolje in gotoveje’bodo
priraščale. Ko se sadike izkopavajo iz trsnice naj se sproti z zemljo
pokrivajo. Kdor hoče sadike dalj časa do sajenja hraniti naj jih
v kleti zakoplje v pesek tako, da pride ta, kar največ mogoče
okolo vsih korenin, da ne ostajajo okolo korenin večji zračni
prostori. Da korenine ne plesnijo, se tudi lahko malo s stolčenim
ogljem potrosijo. Dobro je, jih dva do tri dni pred sajenjem v
vodo postaviti, najbolje v vodo, kateri je primešanega kravjeka in
ilovice toliko, da nastane redko blato. V vinograd naj se sadike
ne nosijo odkrite po suhem vetru ali solncu, temveč naj bodo dobro
v mokre rjuhe zavite. Pri sajenji nikakor ne smejo delavci kar po
več sadik na enkrat vzeti v roke ter iste po solncu ali vetru.vla¬
čiti, jemljejo naj jih le po malem in te v mokre rute dobro zavi¬
jejo. Premnogo trsov v novih nasadih slabo uspeva, pa mnogo
vinogradnikov ima veliko škodo, ker ta na videz tako mala, a
v istini pa zelo važna pravila v poštev ne jemljejo. Se enkrat
povdarimo, le če pridejo korenine popolnoma sveže in sočne v
žemljo, bode trs dobro uspeval.

Pred sajenjem se trs tudi obreže (podoba 6.). Rozga reže
se na dva očesa. Eno oko je vidno, drugo je tam v kotu, kjer
izhaja mladika iz debla, skritb. Pri obrezavanju korenin skrbimo
zlasti da doljne, kronine korenine okrepimo, le te so nam popolno
varne pred mrazom in sušo. Tegadel strižemo vse gornje korenine
gladko stran, korenine, ki so niže (pod doljno polovico sadike),
režemo zelo kratko, zato da se v škodo najdolnjim preveč ne
okrepijo. Pri zadnjih najdolnjih (kroninih) koreninah pa upoštevajmo,
da čim dalje jih puščamo, čim tanjši in mlajši so tam, kjer jih

12

odrežemo, toliko več zmožnosti imajo mlade koreninice odganjati,
toliko bolje in bolj gotovo nam bode trs priraste!. Predolge ko¬
renine pa otežijo sajenje. Najprimerneje je torej, kronine korenine
na 10 do 15 cm  prikrajšati. Sadike naj pa se nikakor ne obrezu¬
jejo v vinogradu, da se na solncu in vetru ne osuše, najbolje jih
je obrezati doma v hladni kleti ali kakem drugem senčnem bolj
vlažnem prostoru.

5. Sajenje.

Saditi je najbolje v jame. Te se z ozko kopalnico kopljejo.
Jamice delajo se ozke. Široke po nepotrebnem delo podražijo.

Podoba 6.

Globoke naj bodo tako kakor so sadike dolge.
Kjer se je zelo globoko rigolalo, kjer se je
gornja živa zemlja globoko podkopala, bati se
je, da ne sežejo trsove sadike do te podkopane
žive zemlje, da njih korenine v mrtvi višji plasti
ostanejo. V tem slučaju kopljemo namenoma
za sajenje globokeje jame, v katere natrosimo
nekaj več komposta ali dobre zemlje. Tako
spravimo korenine v zvezo z globoko podko-
pano živo zemljo in bode trs vedno dobro
uspeval. Pred kolom naj bodo jame navpične,
da se zamore sadika pred kolom navpično po¬
staviti. Sadike se v jamice navpično in tako
globoko postavijo, da pride cepljen del trsa
vštric s površjem zemlje (podoba 7). Korenine
se lepo razgrnejo, tako da pridejo na priliko v
isto lego, v kateri so prej v trsnici bile. Zasip-
Ijejo se najprej z rahlo drobno zemljo ali bolje
s kompostom, ter dobro zatlačijo. Najbolj ško¬
duje koreninam votlina pod njimi, zemljo ali

kompost se mora torej posebno od zdolaj čvrsto tlačiti Najbolje
je z roko zemljo okolo vsake korenine dobro pritisniti. Tudi za¬
livanje ima namen, zemljo mej korenine bolje splaviti, torej je za¬
livanje pri sajenji zelo koristno in naj se kjer le mogoče zaliva.
Kadar se zaliva naj pa bode jama le deloma, za jedno tretjino

zasipana, sicer je zalivanje skoraj brezuspešno. Ko je jama popol¬
noma zagrnjena se pa še čez oni del trsa, ki gleda iz zemlje, pri-

13

lično 2 cm  na debelo drobne zemlje ogrne, tako da ni nič več
trsa videti, ker bi se znal sicer osušiti. Gnojenje z živinskim gnojem
pri sajenji ni ravno umestno. Le v zelo slabih zemljah se lahko
gnoji ako manjka komposta, pa le s starim živinskim gnojem.
Najprej se trs do polovice zasiplje, pa mu se da slabe vile gnoja.
A ne preveč! Navadno pa se gnoji z gnojem še le prihodnjo
jesen po sajenji.

III. Dela prva leta po sajenji,
a) V prvem letu:

i. O d g r i n j a n j e.

Ko se napravi nad sadikami trda skorja, ki ne pusti mla¬
dike skoz, je treba to previdno prerahljati, a zelo paziti, da ne

ostanejo nežne rumene mladike še
odgrnjene. Te so namreč še zelo
občutljive in bi se hitro posušile.
Torej ne prezgodaj odgrinjati, ampak
zemljo samo prerahljati. Ko so mla¬
dike ven predrle in se okrepile, se
pa sadike toliko odgrnejo, da je
cepljeni del popolnoma prost, kajti
sicer pridejo iz tega korenine, kar
pa je zelo škodljivo.

Sadike, ki ne odženejo iz cep¬
ljenega dela, se odgrnejo pa tako
globoko, da divjak iz nižjega sklepa
prihodnje leto na zeleno.

Podoba 7.

odžene. Tak divjak se cepi

2. Pozasajanje izostalih sadik.

Kdor ima sadike v trsnici ali v kleti pripravljene, ta najbolje
stori, da namesto sadik, katere je v vinograd sadil, pa mu nočejo
odganjati, takoj še isto poletje te posadi. Za to ima še v prvi
polovici junija čas. Bolje je to storiti, kakor pa čakati, da še tu
in tam katera slaba zakasnelih pravih sadik odžene. Te ostanejo
navadno dalj časa slabotne, pa jih je bolje še v pravem času ven

14

vreči.. Kdor že prvo leto pozasaja, temu bode izbrati novo poza-
sajen trs v še rahli in neobsenčeni zemlji bolje in krepkeje rastel,
kakor če posaja še le prihodnjo pomlad ali celo pozneje. Na ta
način doseže pa tudi hitro ideal vinograda, kakoršnega mora vsak
umen vinogradar skušati doseči, enakomeren nasad. Presaja se lahko
prvo polovico junija še s precej dobrim uspehom, celo tudi sadike iz
trsnice, če imajo te tudi že po čevelj dolge mladike. Mladike se
prirežejo na eno oko. Paziti je, da pridejo sadike kar najbolj mo¬
goče sveže zopet v zemljo. Take kmalu dosežejo v rasti prvo
sajene. Da imamo iz trsnine za presajati, pustimo na pomlad nekaj
lanskih cepljenk v njih ali pa sadimo lanske ukoreničene divjake
iz trsnice.

3.  Obdelovanje zemlje.

Prvo leto po jarčenji se sicer ni posebno s plevelom boriti,
pač pa je večkratno rahlanje zemlje trsu zelo koristno, ga zelo
krepi. Torej naj bi se taki novi nasadi tudi v prvem letu po
trikrat prekopali.

4.  Oplevanje in vezanje mladik.

Za razvoj trsa je jako važno, da se vse mladike razen ene
najmočneje oplevejo. Tako se ena mladika zelo okrepi, ter ima
krepke očesa, ki v prihodnjem letu krepko odženejo. Rast te mla¬
dike se pa tudi zelo povspeši, če se navpično na kol veže. Vsled
tega zraste ta dolga in krepka. Vsled krepke rasti mladice se pa
tudi korenina okrepi, sploh se celi trs bolje razvije. To postopanje
z mladicami, posebno vezanje v prvem letu je važneje, nego gno¬
jenje pri sajenji in druge mnogokrat po nepotrebnem poskušane
umetnosti in sredstva.

5.  Varstvo proti zimskim mrazom.

Ker novo sajen trs mladike pozneje odžene, nego drugi v
starejih vinogradih, mladike tako dobro ne izzorijo, je tedaj tudi
nevarnost pozebe večja. Proti pozebi varujemo mladike s prikraj¬
šanjem početkom oktobra, 30 cm  visoko nad zemljo, da zorenje
pospešimo in pa z osipanjem z zemljo. Paziti pa treba, da ni pri
osipavanji zemlja mokra, kajti tedaj poginejo očesa, ki pridejo v
tako zemljo.

15

b) Drugo leto po sajenji.

i.  Odgrinjanje.

Pred režnjo je treba na jesen osipan trs odgrniti, in sicer
tako, da napravimo okolo njega jamico, da je mogoče pri režnji
tudi gornje koreninice dobro odrezati.

2.  Gnojenje.

Pri sajenji se, kakor že omenjeno, navadno ne gnoji, kajti
mladi trs v prvem letu itak ne zamore večje množine gnoja izko¬
riščati. Gnoji pa se v drugem letu, sicer že najbolje na jesen prvega
ali na pomlad prihodnjega leta, z namenom, da se zelo pospeši
rast sadik. Ker v prvem letu niso korenine še dolge zrastle, bi
bilo gnojenje mej vrstami neuspešno. Gnoji se torej k trsu. Trs
odgrne se do polovice, potem pa mu se da po ene vile starega
živinskega gnoja ali dobrega komposta, ta se dobro zatlači in
zopet zagrne z zemljo. Premlad živinski gnoj je škodljiv. Od
umetnih gnojil se vzamejo raztopna gnojila kakor superfosfat,
žveplenokisli kali in čilisoliter. Ta se z zemljo dobro premešajo
ter k odgrnjenem trsu 10-— 15 cm  globoko potresejo, z zemljo pa
le toliko zagrnejo, da ostane okolo trsa še jamica, v kateri se
deževnica zbira in gnojila bolj'h koreninam splavlja. Če se rabi
čilisoliter za gnojenje naj se pa ta ne trosi na jesen, temveč še
le na pomlad.

3.  Režnja.

Pri režnji se najprej gornje rosne korenine, posebno one, ki
prihajajo iz cepljenega dela, popolnoma gladko odrežejo. Po ena
mladika, ki se je prvo leto izgojila, reže pa se na dva očesa.

4.  Obdelavanje zemlje.

V drugem letu po sajenji se izvršuje kop v mladih nasadih
že kakor v starih vinogradih. Prva kop se izvršuje globoko, tej
sledijo pa še 2 — 3 kopi.

16

5.  Pozasajanje izostalih sadik.

Ako nismo že v prvem letu kmalo po sajenji nadomestili
izostale ali preslabe sadike, moramo to storiti sedaj, te bodo v
še rahli in ne še preveč obsenčeni zemlji še dobro uspevale. V
tretjem letu bi rastle že slabeje, pozneje pa je tako pozasajanje
skoraj brezuspešno. Na grobanje se pa pri že cepljenih trsih ne
smemo preveč zanašati, kajti ti se ne bodo kar tako naprej grobali.

6.  Oplevanje in vezanje mladik.

Tudi v drugem letu naj se le po ena mladika pusti, da je
ta zelo krepka. Na pomlad režemo sicer po eden čep na dva
očesa, toda eno oko je le za rezervo, za slučaj če eno ne odžene.
Kadar pa je trs, kakor čestokrat na ameriških podlagah zelo
krepek, smejo se tudi po dve mladiki pustiti, druge pa se oplevejo.

Mladike, katere pustimo, treba pa takoj iz početka navpično
vezati ob kolu, da s tem splošno rast in ukoreničenje posebno
okrepimo. Ker v drugem letu mladje vže zelo dolgo zraste, mora
se že v drugem letu na vsak način dolgo, to je navadno vino-
gradsko kolje postaviti.

7.  Varstvo proti mrazu.

V drugem letu po sajenji mladike že dobro dozorijo, tako
da ni tolike nevarnosti glede zimske pozebe. Pa tudi sedaj je še
dobro za vsak slučaj z osipanjem trs zavarovati. Pa le z mokro
zemljo ne osipati.

8.  Tergatev.

V drugem letu po sajenji se, ako so se dobre sadike skrbno
sadile, že nekaj malega grozdja dobi. Seveda se to ne more še
kot znaten pridelek upoštevati.

c) Tretje leto po sajenji.

i. Odkrivanje.

To se vrši kakor prejšnje leto, kar mogoče zgodaj in tako
globoko, da se rosne korenine lahko gladko obrežejo.

17

2. Gnojenje.

Ako se ni gnojilo že leto prej, se mora gnojiti sedaj na vsak
način. Trs počne odslej roditi, morajo se mu torej sedaj kore¬
nine dobro okrepiti, sicer opeša kmalu.

3- Rez.

Najprej se obrežejo rosne korenine, na to se pa reže mladika
na reznik dveh do štirih očes. Na trsu, ki je kakor na ameriški podlagi
že zelo krepak, in ki ima več zelo močnih mladik, režemo tudi
lahko po en čep in en reznik. Seveda se vzamejo nižje mladike
za take reznike in pa takšne, ki so rodovite, torej na lanskem lesu.

4.  Obdelovanje zemlje.

Okopava se kakor prejšnje leto.

5.  Oplevanje in vez mladik.

Le one mladike se puščajo, ki pridejo iz reznika, druge se
oplevejo vse zgodaj. Kjer pridejo po dve mladiki iz enega očesa,
odstrani se tudi slabeja. Ostale mladike se vežejo navpično
ob kolu.

Za odgojo oblike v prihodnjem letu pustimo tri mladike cele,
druge pa, ki imajo grozdje, odščipnemo lahko 3 — 5 listov nad
grozdom, take brez grozdja pa popolnoma oplevemo.

6.  Varstvo proti mrazu.

Sedaj so mladike istotako krepke in dozorele kakor na starem
trsu, torej v krajih kjer ni hudih zimskih mrazov, jih ni neobhodno
potrebno varovati. Če pa že khže, jih bolj varovati, storimo to z
osipanjem kakor prejšnja leta.

7.  Tergatev.

Že prej, ko so se zasajale vkoreničene sadike domačega trsa,
veljalo je pravilo, da mora v tretjem letu trs toliko roditi, da
poplača kolje. Na ameriško podlago cepljen trs se sploh hitreje

2

18

ter bolj močno vkoreniči, hitreje bolj okrepi in daje tako že v tretjem
letu lepo trgatev. To velja seveda le glede nasadov, ki so bili
napravljeni z dobrimi sadikami, v katerih se je po prej navedenih
načelih ravnalo. Seveda ni kakovost vina od tega prvega grozdja
posebno izvrstna, pa ne smemo sklepati iz tega, da se ne bode
na amerikancih dalo dobro vino pridelovati. Tudi brez ame-
rikancev ne dobimo takoj pri prvi trgatvi najimenitneje vino,
kakovost se zboljšava s starostjo trsa.

IV. Odgoja in rez trsa.

i. Odgoja trsa.

Z odgojo podelimo trsu različno obliko. Oblika je odvisna
posebno od visočine in lege starega lesa, od dolžine in lege rodo-
vitega lesa (rozg) in od podpore.

A.  Star les:

«) Visočina ali dolžina starega lesa je lahko jako različna.
Za dobroto vina je vedno bolji nizki trs, torej kratek star les,
nizko deblo. V vinogradih bode najbolje, ako gojimo star les okolu
30 cm  na visoko, potem pa ohranimo s pomlajevanjem to višino.
Na brajdah se speljuje seveda star les bolj na dolgo.

ž>) Lega starega lesa: Pri trsu, ki je le do 30 cm  visok, je
lega debla sploh navpična. Ako pa speljujemo star les bolj na
dolgo, n. pr. na brajdah, tedaj je njega lega lahko različna. Pri
navpičnem starem lesu ali deblu odganja mladje proti gornjem
koncu vedno najmočneje, nižji del debla ostane večinoma prazen.
Da dobimo v tem slučaju ob celem deblu rodno in krepko mladje,
prikrajševati moramo pridno višje mladike.

Na starem lesu, ki je vodoravno vpognjen, raste mladje proti
koncu trte tudi še najmočneje, toda tudi mladje ob strani raz¬
vijalo se bode primeroma dobro in krepko, torej je taka lega
starega lesa n. pr. za brajde najprimerneja. Bolj ko pomičemo star
les od vodoravne proti navpični legi navzgor, močneje bode od¬
ganjalo mladje na koncu, bolj pa ko ga vpogibamo od vodoravne
proti navpični navzdol, močneje bode rastlo mladje proti osnovi,
pri vpognjenem delu, — kolenu.

19

Ako se razdeli star les, goji več ramen, mladje raste na
enako močnih ramenih enako močno, ako pa je na enem
ramenu več očes, oziroma reznikov, nego na drugem, raste mladje
na prvem močneje nego na drugem. Kadar napravljamo z rameni
več etaž, kakor n. pr. pri brajdah, tedaj bode mladje na ramenih,
ki stoje višje, vedno močneje, nego na onih, ki so nižje. Na obliko
trsa vpliva tudi

B.  Roden les (rožje).

Rodno je ono rožje, ki stoji na dveletnem lesu. Pri tem vpo-
števajmo dolžino in lego. Dolžino rodnega lesa merimo po številu
očes. Ako puščamo po 1 — 2 očesa je to čep, s 3 — 4 očesi
reznik, s 5- — 8 očes kratek napnenc (locen ali šperon) in z več
nego 8 očes pa dolg napnenc.

Čim dalji je rodni les, toliko rodovitneji, kajti pri mnogih
vrstah trsa prva očesa na rozgi sploh niso rodovitna, pa tudi
trs bolj proti koncu odganja rozge močneje. Grozdje se na kratkih
čepih, oziroma reznikih razvija bolje, jagode postanejo debeleje.
To zopet vpliva neugodneje na kakovost vina in se pridela na
dolgem rodnem lesu, na katerem raste grozdje, ki ima bolj drobne
jagode, fineje vino.

Na reznikih zori grozdje enakomerno, kajti vse grozdje na
rezniku je skoraj enako visoko od tal, na napnencih je pa to zorenje
odvisno od lege napnencev. Mladje je na čepih močneje nego na
napnencih. Slab trs, na katerem hočemo dobiti krepko mladje,
režemo na kratko.

Oblika rodnega lesa: Dolgem rodnem lesu podelimo lahko
razno obliko, ali ga potegnemo naravnost, ali pa ga ovijemo na
pol, ali pa popolnoma v locne. Kar se tiče lege rodnega lesa, je
najbolja vodoravna lega, kajti pri taki legi odganjajo očesa naj-
enakomerneje in pa vse grozdje visi enako visoko nad zemljo, torej
enakomerno zori. Rodovitnost pospešuje pa bolj lega rozg poševno
navzdol.

Te oblike in lege rodnega lesa zamore umni vinogradar
spajati z vsakojakimi oblikami starega lesa. Zamore gojiti
šperone, čepe, reznike, locne i. t. d. na visokih in nizkih oblikah
odgoje, v brajdah i. t. d. Oblika trsa je nadalje še odvisna od
podpore.

2*

20

C.  Podpora trsa.

Pri naših razmerah pride v poštev kot podpora za trs veči¬
noma le kolje in pa žica. Ako vežemo trs navpično na kolje, bode
krepkeji ostal, kakor če ga vežemo vodoravno na žico. V zadnjem
slučaju treba toraj večkrat gnojiti. Kjer pa imamo trs na žice
napeljan, tam bodemo lahko bolje vino pridelali, ker žica ne ob-
senčuje tako kakor kolje. Ker enkrat pravilno speljana žica mnogo
let traja in in ker odpade vsakoletno kolenje, pride žica v teku
let mnogo ceneje nego kolje. Tudi pri poletnih viharjih se žica
bolja pokaže kakor kolje. Razen tega pa tudi ne najde različen
škodljiv mrčes na žici zavetišče, kakor na kolji.

Kolje naj bode

vsaj tako dolgo, da
se mladje vsaj 1-5 m
nad njega osnovo,
torej nad starim
lesom lahko veže.
Kar se tiče debe¬
losti kolja, je ta od¬
visna od trpežnosti
lesa in pa od dol¬
žine. Seveda mora
biti kolje obeljeno,
sicer je zavetišče za
mrčes in tudi gnije

raje. Trpežneje se napravi kolje z namakanjem v raztopini modre
galice. Na 100 Z vode se raztopi po 1 — 2 kg  galice, pa poostreno
(všpičeno) kolje se z dolnjim koncem za pol metra v to raztopino
postavi in par dni v tej pusti stati. Kolje, s katerim se tako ravna,
mora pa biti še sveže, sočno. Že suho kolje ne vleče raztopino v se.

Dobro osušeno kolje se napravi trpežneje s karbolinejem. V kotlu,
čez katerega rob ne sme segati plamen, se kolje v vrel karbolinej

postavlja in po pet minut pusti. Prej ko pride to kolje v vino¬
grad naj stoji več mesecev na zraku. V karbolinej se pomaka nekaj
globočeje, kakor pride v zemljo zapičeno.

Ako se rabi žica za podporo, se vzame navadno štev. 20 — 25,
katere gre na 1 kg  44—28 m.  Ona žica, ki pride v zrak, ni treba

21

da je pocinjena, dovolj, da se dobro žari pred porabo. Kar pa
pride žice v zemljo, n. pr. za zasidranje stebrov, ta pa mora biti
pocinjena. Na konceh vrst se postavijo precej močni stebri neko¬
liko poševno. Ti se zasidrajo. (Podoba 8.) Naveže se na kamen
ali opeko kos žice, kamen se v zemljo zakoplje pa s stebrom
zveže; žica se dobro napne. Vmes, na vsacih 6—8 m,  se postavijo
pa po konci slabeji stebriči, tih namen je žico držati po konci.

Najbolje je, prvo najmočnejo žico 30— 40 cm  nad zemljo
napeti, nad to 30 cm  višje se napne druga, tretja pa 50 cm
nad drugo.

2. Kedaj začnemo obliko trsa odgojevati?

Trs pustimo najprej dovolj okrepiti. Dokler ni še dovolj
vkoreninjen, še ni za odgojevati, kajti prehitro opeša, in če je
opešan ga pa moramo zopet nizko pri
tleh odrezati, da ga okrepimo. Pri trsu,
ki je na ameriško podlago cepljen, ki
torej močneje odganja, bodemo z odgojo
oblike lahko prej pričeli, v tretjem ali
četrtem letu.

3. Kako se odgaja oblika trsa? I!

Našim razmeram prijala bode naj- ■ 1

bolje oblika s 30 cm  visokim deblom, | 'Mr

vrh katerega narezujemo napnence (špe- tj gtf

rone) in nižje pod tem za pomlajevanje '-iV-;

potreben čep. (Podoba 9.) To velja po¬
sebno glede vrst, ki prenašajo ali celo Podoba 9.

zahtevajo šperone, n. pr. beli burgundec,
traminec, žlahtnina i. t. d. Deblo doseže primerno visočino v teku
let samo od sebe, ako narežemo dalji reznik in na tem v poznejih
letih porabimo višje rozge za reznike ali šperone. Trsu, ki je
dovolj močen, zamoremo pa tudi kar na enkrat celo deblo odgo-
jiti. Narežemo dovolj dolg napnenc ali locenj, katerega v dolnjem
delu navpično privežemo, pri visočini 30 cm  pa vodoravno vpognemo.
Če ima preveč očes, se oslepijo dolnja očesa.

22

Pri tej obliki režemo za locenj ali napnenc rozgo, ki je na pri¬
liko 30 cm  nad zemljo na dvoletnem lesu in dovolj krepka. Na
dovolj močnem trsu tudi lahko puščamo kar po dva napnenca,
na vsako stran enega. Radi pomlajevanja, da ostane deblo kolikor
mogoče enako dolgo, je dobro, da si odgojujemo krepek rodni
les za prihodnje leto na čepu, katerega pa režemo vedno pod
napnencem. Kjer tako na čepu rodno rožje pripravimo, ne po¬
trebujemo ono rožje na napnencu, torej napnence najbolje že na
jesen kar odrežemo.

Podoba 10.

Pri vrstah, katerim bolj vgaja krajša rez, n. pr. laški graševini,
veltlincu, žerjavini (Zierfahndler), odgojimo raje na deblu več ramen,
na katerih reznike narezujemo, n. pr. podoba 10. Ta ramena nastanejo
s časom skoraj sama od sebe. V prvem letu odgoje oblik narežemo
n. pr. reznik na 3 očesa, a  podoba 11, in dobimo 2 rozgi, ki nam
dajeti prihodnje leto 2 reznika, b  podoba 11; na teh 2 reznikih
narežemo v tretjem letu zopet reznike, c podoba 11. Tako dobimo
iz enega trsa takorekoč po več vej ali ramen. Pri odgoji trsnih
ramen pazimo pa, da so lepo razvrstena, da niso preveč na kupu,

23

kajti to bi bilo v kvar grozdju, ki bi bilo preveč obsenčeno.
(Podoba 12, a  pravilno, b  nepravilno.) S časom postanejo ta
ramena predolga, treba jih je torej pomlajevati s pomočjo nižjih
čepov, ter nazaj rezati do nižjih čepov.

Kjer se trs na žico napeljuje, se odgojuje tudi lahko kakor
brajde. Prvo leto se spusti ena rozga na kvišku do prve žice. Gornji
dve rozgi, ki ste na tej odgnali, privežeti se leto pozneje kot kratki
napnenci vodoravno ob žici. Rozge na teh napnencih se režejo v
prihodnje za čepe oziroma reznike. Na koncih se tako nastala
ramena s pomočjo reznikov ali kratkih napnencev po potrebi po¬
daljšujejo. Rezniki ob ramenih naj se drže vedno kratko ob teh.

Podoba 11.

To dosežemo, da zbiramo vedno najnižje rozge ob ramenu za
reznike in pa ako treba, da jih pomlajujemo s pomočjo čepov,
katere režemo leto prej nizko tik pri ramenu.

4- Čas za rez.

Za moč trsa je tem bolje, čim prej režemo. Najbolje bi bilo
tega del rezati že jeseni, ako se ne bi bilo bati, da zgubimo v
teku zime roden les, ki smo ga pustili, vsled pritiska snega ali vsled
mraza. Dobro pa je, če odrežemo že jeseni oni stari les, za kate¬
rega vemo, da ga ne bodemo rabili, n. pr. pri trsu, katerega bo¬
demo pomladili, potem lanske napnence, locne i. t. d. tako, da nam

24

za pomladansko rez ostane le še rožje, ki nam naj odganja pri¬
hodnje leto. Vpoštevajmo pa pri pomladanski rezi, da z zgodnjo
rezjo ohranimo trs krepkeji nego s pozno, torej bodemo slabeji trs
jako zgodaj rezali, premočen pa pozneje, da ga s tem v korist
rodovitnosti celo nekoliko slabimo.

5. Druge okolščine, katere treba pri režnji vpoštevati.

V dalji ali krajši režnji imamo sredstvo, rodovitost in odga¬
njanje, ter moč trsa enakomerno ohraniti. Močen trs z dolgo režnjo
silimo k rodovitnosti slabega, s kratko režnjo do močnejega od¬
ganjanja. Rezač naj torej pazi, kateri trs da lahko na rodovitost
reže, katerega naj s kratko rezjo skubi, v les spravi. Pri kaki moči
da je trs, kaže že rožje. Vendar pa imamo lahko tudi slabeje rožje, pa
bodemo vse eno lahko trs bolj na rod rezali, n. pr. ako smo na jesen
pognojili in zamoremo za pri-
hodnje leto pričakovati močnejo
4 Zf $ rast. Umen vinogradar bode
P a s  pomočjo dovoljnega gno-
jenja in primernem oblaganjem
vi b  trsa skušal tega pri vedno enaki
'sL moči ohraniti ter vedno enako-

’ merno rezati. Oni, ki letos trs

Podoba 12. močno obloži, prihodnje leto pa

s kratko režnjo zopet krepi, ni
dober rezač. Z režnjo naj se cel vinograd pri enaki moči ohrani,
da cel vinograd enakomerno odganja. Mlad vinograd se seveda
ne sme preveč oblagati, ker to škoduje njegovem poznejšem raz¬
voju, pa tudi bolj stare vinograde ne smemo preveč oblagati, ako
jih hočemo še dalj časa ohraniti. Ako pa nameravamo tak star
vinograd opustiti ter na novo nasaditi, bodisi da se je bati, da
ga bode trtna uš v kratkem uničila ali iz druzih razlogov, ga
režemo na smrt, to je, ga zadnji dve leti nenavadno obložimo,
da njega zadnjo moč še dobro izkoristimo.

Pri režnji naj se pazi, kakšen je stari les trsa, ali ni predolg,
da ga je pomladiti treba. Rezač ozira naj se kakor na moč vino¬
grada, sploh tudi na moč posameznih trsov. Trs s slabejim lesom
naj krajše reže, le na reznike, in še teh manje število napravi. V

25



dobro oskrbovanem vinogradu se bode pa manj tacih trsov na¬
hajalo, katere treba na ta način na račun dohodkov in rodovitosti
okrepiti, storimo to bolje z gnojenjem in bolj enakomerno dobro
prevdarjeno rezjo. Pri rezi glejmo pa tudi na to, da trs svojo obliko
obdrži, in da se les le po malem podaljšuje, da se trs prehitro ne
povišuje. Kadar je deblo ali kadar so ramena tako dolga, kakor to
zahteva najbolja oblika odgoje, katero smo si izbrali, skuša se trs v
tej višini ohraniti, in sicer na ta način, da se vedno nižje rozge na-
rezujejo. Ako pa se je trs vkljub temu le preveč že podaljšal, skuša se
nižje na deblu pridobiti kako rozgo, če tudi kar iz starega lesa.
(Podoba 13.) Ta se reže na čep, ki da v prihodnjem letu rodovitne
rozge. Pri tem čepu se torej pri¬
hodnje leto lahko celo deblo od¬

reže. Ako neče katera za pomlaje- Q {

jevanje potrebna mladika nizko od-
ganjati, pomagamo si na ta način,
da tam, kjer je želimo imeti, žabo- O. I

demo nož v deblo. Na tem mestu m , . ./< . ’

se bodo napravila očesa, iz katerih / v H

dobimo zaželjeno rozgo ; ali se pa {) { Hi

deblo vpogne (podoba 14). Pri
tako vpognjenem deblu odženejo

pri a  krepke mladice za prihodnjo   h

rez, pri b  pa lok še rodi. Rodo-
vito rožje je le tako, ki stoji na

... Podoba 13.

dvoletnem lesu. Rozge, ki pri¬
dejo neposredno iz starega lesa, so

le redko rodovite. Vodene mladike, to je take, ki pridejo narav¬
nost iz starega lesa, imajo za nas le tedaj pomen, kadar jih ra¬
bimo za pomlajevanje. Ako ima reznik, na katerem nameravamo
narezati rodni les, po več očes, izberemo rozge le iz najnižjih očes;
višje odrežemo. Za šperon ali napnenc, sploh rozge, ki nam naj
rodijo, puščamo višjo rozgo, nižjo za reznik, ki nam naj da za
prihodnje leto rodovito rožje. Pri narezavanji rodnega lesa,
n. pr. šperonov, locnov, reznikov i. t. d. se volijo one rozge, ki
so v pravi visokosti (podoba 15). Najvišje in najmočneje rozge
niso vedno za izbirati; te trs preveč povišujejo, star les predolg
postaje, pa tudi niso najdebeleje rozge najrodoviteje; da, drobneje

26

Podoba 14.

6. Vez.

Nizek trs z rezniki ni treba nič vezati. Drugače je to pri
višjih oblikah odgoje in pa pri trsu, ki ima napnence ali locne,

rozge z dobro razvitimi očesi so celo mnogokrat bolje nego take,
ki imajo preveč zalita očesa.

Kako dolgo da režemo rodovito rožje, je pa tudi odvisno od
posebnosti vrste trsa. Nekatere vrste imajo že zdoljna očesa rodovita,
nekatere šele višje na rozgi. Nekatere imajo majhno grozdiče in bi
od njih pri kratki režnji premalo pridelali, druge zopet so že pri
kratki režnji rodovite in bi pri dolgi režnji prehitro opešale, ali
bi grozdje preslabo zorelo.

Napnenec, locen i. t. d. se režejo, pa deloma tudi dalji star les
prenašajo: renski rivček (rizlink), traminec, zelenčič v dobri zemlji (če
je predolgo narezan in prepoln les slabo zori), burgundec beli in črni,
peček, ortlibec, velt-
linec, zgodnji rudeči,
kraljevina, sv. Lov¬
renca trta (St. Lau-
rent), (prenaša le v
zelo gnojeni zemlji
pa le kratke locne),
Cabernet sauvignon,
trolinger. Krajši star
les in čepi vgajajo
bolj za sledeče vrste:
rumeni muškat, laški
rivček (pa naj so čepi
nekaj daljši), rudeči
in zeleni veltlinec (pri
dolgi režnji slabo

zori in se trs prehitro zdela), rudeči vrh (Rothgipfler), zastavica
(žerjavina, Zierfahndler), šipon, bela in rudeča ružica (že na čepih
zelo rodi, pri locnih se prehitro zdela), sv. Lovrenca trta (St. Laurent),
sme se le v najbolje gnojeni zemlji na kratke locne rezati, portu-
galka in modra frankinja (tema najbolje vgaja kratek star les in
čepi). Ortlibec pa, n. pr. tudi na dolgem starem lesu, na čepih kaj
dobro stori. Za tega bi bila n. pr. odgoja v nizkih brajdah ob žici.

27

Veže se s čvrstim vezilom, najbolje s šibami od vrb. Pri vezanji
naj se pazi, da se primerna oblika ohrani, da se ramena in rozge
razpeljajo tako, kakor je namenu najbolj primerno. Napnenci,
locni i. t. d. naj se vpognejo takoj na osnovi dobro na dol in pa
ovijajo tako, da pokajo. To ovijanje vpliva neki ugodno na rodo-
vitost. Locni se vpognejo čez deblo tako, da so prva očesa pri
osnovi najvišja (podoba 8, 9, 18). Vežejo se na sosedne ali nalašč
za to postavljene kole, ali ob žici, ali se pa tudi v zemljo poti¬

kajo (potiči), — pri teh se očesa, ki pridejo v zemljo, oslepijo —
ali se pa delajo vlačenke, polulocen se v zemljo vpogne, njega
konce pa pusti gledati iz zemlje. To gre le pri nizkem trsu.

V. Kako postopati z mladjem po leti.

Da ohranimo obliko trsa, da popolneje dosežemo, kar smo
pri režnji nameravali, da vplivamo na rodovitost trsa in zorenje
grozdja, da zmanjšamo škodljivost raznih škodljivih gljiv i. t. d., ni
dovolj, da samo na pomlad primerno režemo, temveč moramo z
obtrgavanjem, prikrajšavanjem i. t. d. mladja, vspeh režnje pospe¬
ševati. To delo obstoji v oplevanji (trebljenji nepotrebnih mladik),
obtergavanji zalistnikov (plevic ali stranskih panog) in prikrajša-
vanju mladik. Opomniti je pa treba, da je ta dela posebno dobro

28

prevdariti in vestno opraviti, sicer je namesto koristi le škoda.
Strupena rosa je dovolj poučila vinogradnika, kak pomen ima
za trs listje. Več listja kot je na trsu, krepkeje bode trs vspeval
in bolje bode grozdje zorelo. To velja pa le od listja, do katerega
pride dovolj svetlobe. Delajmo torej tako, da imamo na trsu obilo
zdravega listja, pa tako, da pride svetloba lahko do vsacega lista.

Obrezovanje zelenih mladik sploh slabi rastline. Poglejmo
smreke ali drugo drevje v živih mejah. Drevje, ki sicer mogočno
postane, ostane tu do cela pritlikovno, posebno radi večkratnega
obrezovanja po leti. S takim obrezovanjem slabimo tudi trs, a
na korist rodovitnosti v prihodnje, toda bodimo previdni, da ga
ne oslabimo preveč v našo škodo.

i. Oplevanje mladik.

Pri režnji nameravamo dobiti le gotovo koristno število
mladik. A trs ne vpošteva te naše želje, temveč odganja mnogo
tudi nepotrebnih mladik, katere jemljejo moč le na škodo korist¬
nim in delajo po nepotrebnem senco. Te mladike torej vničimo.
Oplevemo torej vse mladike, ki pridejo iz starega lesa, razen, ako
rabimo kako, od katere bodemo narezali čep za pomlajevanje. S
tem oplevanjem pa pričnemo najbolje takoj, ko začne trs odga¬
njati, tako mu prihranimo mnogo moči, katero bi sicer po nepo¬
trebnem porabili za te mladike, pa tudi delo gre mnogo vspešneje,
ker je tedaj lažje pregledati, katere mladike so nepotrebne, ter
pride moč, ki bi se sicer za nepotrebne mladike porabila, kmalu v
korist ostalim mladikam.

Pa tudi iz očes, katere smo pustili z namenom, da nam od-
ženo po eno mladiko, tako na čepih in šperonih, pride včasih po
več mladik. Tudi v tem slučaju je zelo koristno, vse mladike razen
ene od enega in sicer glavnega očesa odstraniti, pa če imajo te
mladike iz stranskih očes tudi grozdje, bode se pa ono na ostali
mladiki bolje razvilo, sicer bi pa zatirala ena mladika drugo.

Na šperonih imamo po več mladik, ki nimajo grozdja. Te
ne bodemo kar odstranili, temveč jih le prirežemo na kratko na
2 — 3 liste, kajti njih listje, ki je dovolj na svetlobi, pride v korist
trsu in grozdju, ob enem pa obsenčuje tudi šperone, in tem ne bi
bilo ugodno, da solnce na nje pripeka, ako jih čisto ogulimo.
Te mladike zadržujemo torej le s prikrajšanjem v njih rasti. Na

29

trsu imamo n. pr. po več reznikov in na teh po več mladik brez
grozdja, te mladike bodemo pa, ako niso obliki trsa za prihodnjo
rez potrebne, odstranili popolnoma, kajti one so znabiti preveč v
senci, jemljejo torej trsu le moč ali pa druge koristne mladike preveč
obsenčujejo. Ta dela je pa dobro opravljati vse bolj začasno.

2. Obiranje zalistnikov.

Zalistniki jemljejo za svojo rast preveč moči na račun očes,
ki bi nam dalo prihodnje leto mladje in grozdje. Tudi delajo po
nepotrebnem preveč sence. Za rodovitost prihodnjega leta, pa
tudi zaradi zorenja grozdja je posebno važno, da te zalistnike ob-
trgujemo. Ako trs ne odganja zelo močno, ako nima posebne
zmožnosti za nove zalistnike odganjati, obtrgujemo te, dokler so
še mladi, nežni, tako, da jih lahko kar s prsti odtrgamo, pa da
ne nastane vsled tega prevelika rana. Če pa že bolj olesenele za¬
listnike tako obtrgujemo, bi pač poleg očes napravili prevelike
rane, očesa oškodili. V tem slučaju storimo bolje, da odrežemo
zalistnike tako, da jim ostane čep.

Kadar trs močno odganja in ima posebno zmožnost pogan¬
jati zalistnike, tedaj bi bilo napačno, ako te prezgodaj in popol¬
noma obtrgamo. Očesa, ki hočemo ravno z obtrgavanjem zalist¬
nikov okrepiti, odgnala bi vsled tega in tako bi po nepotrebnem
zgubili ta rodovita očesa in pa jemali trsu za doraščanje novih za¬
listnikov, po nepotrebnem moč. V tem slučaju storimo bolje, da
pričnemo s tem obtrgavanjem nekoliko pozneje in pa, da zalistnike ne
odstranimo čisto, temveč jim pustimo po 1 — 2 lista. Vsled tega ne
rastejo tako zelo naprej, ne jemljejo očesom hrano, ne odganjajo tako
hitro z nova, oko ni na ta način prisiljeno, da odžene, in pa mladi
že precej razviti listi na zalistnikih, to oko celo nekoliko hranijo.
Vsled tacega postopanja pride moč, katero sicer vršički zalistnikov
porabijo, v korist ostalim mladikam, očesa se dobro okrepijo, da so
prihodnje leto rodovitneja in pa trs postane svetleji, do vsih listov
zamore bolj svetloba prihajati in vsled tega to listje bolje deluje,
grozdje bolje zori in trs se bolje krepi.

3. Prikrajševanje mladik.

Ze prej smo povdarili kake važnosti je listje za trs, sploh za
vsako rastlino. V listji se iz snovi iz zraka (ogljenčeve kisline), in s

30

pomočjo snovij, ki prihajajo po koreninah iz zemlje (tako vode in
snovi, katere dajemo trsu v gnoji ali katere so že v zemlji) na¬
pravljajo razne tvarine, tako škrob, sladkor i. t. d., katere služijo
deloma rasti trsa, deloma zorenju grozdja. Niso pa vsi listi tako
delavni, temveč le taki, ki so že popolnoma razviti. Listi na vršičkih,
listi, ki so od druzih močno obsenčeni, bolni listi i. t. d. živijo, oziroma
se razvijajo le na račun dobro razsvetljenih razvitih listov. Vže
s prejšnimi opravili nameravali smo napraviti trs svetel in zmanj¬
šati število vršičkov od opletih mladik in zalistnikov ter vso moč
nakloniti le koristnim mladikam. Se bolj zamoremo pa to doseči,
če tudi en del teh koristnih mladik primerno prikrajšamo.

Podoba 16.

se zopet ponavlja, če

Ako mladiko primerno zgodaj pri¬
krajšamo, jo zadržimo v rasti, nekaj časa
jo torej slabimo. Ob enem pa le naklo¬
nimo sok, ki je bil prej celi mladiki na¬
menjen in katerega se je mnogo porabilo
za rast vršičkov, za nekaj dni večinoma
le ostalim listom in pa grozdju. In res
se opazuje, ako se prikrajšajo mladike v
pravem času, da postane listje, ki je
ostalo na njih, temnozeleno in se zdatno
poveča, pa tudi grozdje se bolj razvije in
prej zori. To je gotovo opazoval vsakdo,
ki je trs na zeleno cepil, kako se namreč
na podlagi listje vsled prikrajševanja po¬
veča in kako postane temnozeleno. Taupliv
traja pa le nekaj dnij po prikrajševanju in
prikrajšamo na novo odgnale stranske mla¬

dike v drugič.

S prikrajševanjem pa zadržimo mladiko v rasti, jo slabimo.
One mladike, ki nam naj dajo rodovito rožje za prihodnjo pomlad,
moramo pa dobro hraniti, kar se da okrepiti, da bodo imele
čvrsta očesa, ki bodo tudi primerno rodila in čvrsto odganjala. Iz
tega sledi, da le one mladike zgodaj prikrajšamo, ki nam služijo
le za grozdje, to je one ob napnencih, locnih (podoba 16), one

pa, ki nam dajo les za rez, v prihodnji pomladi pustimo še cele
in vežemo na žico ali pa lepo navpično ob kolu, da se prav okre¬
pijo. (Podoba 17.) Take mladike so, ako imamo nadomestne čepe

31

za pomlajevanje, iste, ki so na teh čepih, ako pa režemo le napne-
nec brez čepov, so pa prve mladike pri starem lesu, na napnencu.

Kjer se reže trs le na reznike, se prikrajšuje na ta način tudi
le en del mladik, posebno take, ki so na višjih reznikih, po tri na
nižjih reznikih se pa pustijo najbolje cele. Ako en del mladik tako
prikrajšujemo, dosežemo pa tudi še drugo korist, namreč da tok
soka po trsu bolje razpeljemo. Imamo n. pr. konec napnenca naj¬
močneje mladiko, katero prikrajšamo. Vsled tega bodo znabiti
neugodneje stoječe mladike iz nižjih očes ali na nižjih čepih, ker
ostanejo cele, krepkeje, potegnile tudi več soka na sebe se torej
mnogo bolj okrepile. Tako prikrajševanje nam je torej tudi sred-

Podoba 17.

stvo, s katerim zamoremo ohraniti trsu njega obliko in roden les
za prihodnje leto posebno okrepiti.

Da bode pa to delo bolj vspešno, naj se opravlja zgodaj,
najbolje dokler se zamorejo vrhovi mladik odščipavati še s prsti
in to najugodneje še pred cvetjem, potem se grozdje bolje razvije.
Ako ne pred cvetjem, pa takoj po cvetju.

Posebno pa treba svariti, da se ne prikrajša tako mladje pre-
blizo grozdja, kajti potem ostane za zorenje grozdja premalo listja,

32

grozdje slabo zori ali ostane kislo. Za zorenje grozdja je važno ravno
listje, ki je na mladiki nad njim, in sicer do šestega lista. Pri prikraj-
ševanju mladik naj se torej nad grozdom vsaj po 3 — 6 listov pusti.

Pri oblikah odgoje, kjer mladje vsled pravega stališča rozg
enakomerno odganja, kjer so n. pr. šperoni najvišji na trsu in pa
takoj pri osnovi dobro proti zemlji vpognjeni, kjer je trs dovolj
svetel, da prihaja solnce do vsih listov, pa tako prikrajševanje ni
potrebno, zna provzročiti včasih celo nasprotni vspeh. Slednje velja

posebno, kjer je
dolnje listje kakor si
bodi poškodovano.
Potrebno je pa zlasti
pri oblikah, kjer so
očesa, ki naj od¬
ganjajo, različno
visoka, tedaj po¬
sebno je treba mla¬
dike na korist nižjih
pridno prikrajševati.

Po prvem prikraj-
ševanju odženejo s
časom iz gornjih
očes prikrajšanih

mladik zopet nove mladike, katere se pa pozneje na 1 — 2 lista

prirežejo.

4. Odrezavanje vrhov.

Precej zgodaj v teku poletja smo prikrajšali vse mladike,
ki nam naj le grozdje dajejo, mladike, ki so namenjene, da nam
dajo rožje za prihodnje leto smo pustili pa cele in privezovali lepo
navpik. Z zgodnjim prikrajševanjem oslabili bi tudi te odveč,
njih očesa bi nam znala preveč odgnati. S časom delajo pa
nam te mladike, posebno ako vise nizdol ob kolu, le preveč sence.
Pa tudi je dobro, jim v primernem času pristriči vrhove, da
se doljnja očesa bolj očvrstijo. To je pa le mogoče, ako vrhove
odrežemo tako pozno, da očesa pod njimi ne poženo več. Naj¬
bolje je početi tedaj s prikrajševanjem tacih mladik, ki dajo rožje
za prihodnje leto, ko neha glavna rast trsa, ko niso vršički

33

mladik več vpognjeni. Vpoštevajmo tudi pravilo, da dalje ko name¬
ravamo rožje prihodnjo pomlad narezati na napnence ali locne,
pozneje prikrajšujemo mladike, ako pa bodemo le na reznike rezali,
tedaj pa tudi lahko prej. Večinoma naj se čaka, dokler mladike do
polovice že olesenijo ter da dobe do polovice že rujavkasto kožo.
Včasih pa ne gre tako dolgo čakati, kajti posebno v vinogradih
na ameriški podlagi nastane mnogokrat prevelika gošča. V takem
slučaju dela senca več škode nego zgodnje prikrajševanje, tedaj
volimo od dveh neugodnostij manjo in te mladike tudi prej prire-
zujemo okoli 1'5 m  nad deblom; le prekratko ne. Vsak vino-
gradar naj to delo za svoj vinograd posebej dobro preudari. S tem
doseže, da mu rožje bolje dozori, se očesa bolje okrepe, torej boljo
rodovitost v prihodnjem letu, in ker je vinograd vsled tega bolj
svetel, tudi grozdje bolje zori.

Pri vsakem takem delu, pri katerem se trs ali vinograd na¬
pravi bolj svetel, pazi naj se pa, da ne pride grozdje, ki je bilo
preveč obsenčeno, iznenadoma v hudo vročino, kajti potem se
lahko požge, ker ima v senci bolj občutljivo nežno kožo. Torej
naj se ta dela opravljajo v primernem času.

5. Obiranje listja.

Največja nezmisel, katero napravljajo čestokrat domišljavi mo¬
drijani vinogradarstva, je obiranje listja okoli grozdja. Že večkrat
smo poudarili kako velike važnosti za zorenje grozdja je zdravo
listje, do katerega pride dovolj svetlobe. Ako torej obiramo
tako listje, se zna sicer grozdje vsled neposrednega vpliva solnca
bolje barvati, ostane pa kislo. Le rumeno, bolno ali pregosto
listje, ki se med seboj obsenčuje in med katerim grozdje preveč
gnije, se zamore deloma obtrgati, a ono, do katerega pride svet¬
loba, pa le pustimo, ako je zdravo.

6. Vezanje mladja.

Mladje treba vezati, da se ne odlomi in da se med seboj
preveč ne obsenčuje, posebno pa ono, ki bode dalo les za pri¬
hodnje leto, tudi zato, da se z vezanjem navpično ob kolu bolj okrepi.

3

34

Veže se 's slamo, in sicer je najbolja ržena slama. Bolj zgodaj
ko je bila rž požeta, bolj čvrsta je tudi slama. Za slamnike n. pr.
se žanje rž že pred cvetjem, ker daje tedaj najčvrstejšo slamo.

Podoba 19.

V novejšem času se rabi tudi zelo rafija za vezanje. Delo gre
s to sicer počasneje nego s slamo, pa vez je bolj čvrsta. Tudi
bičje in druge take tvarine se rabijo.

Slika 20.

Vezati se počne čim so mladike dovolj dolge. Mladike na
trsu, ki je le na reznike rezan, poženejo bolj krepko nego mladike
na locnih pri višjih izgojah, so pa tudi bolj krhke, te je treba

35

torej poprej povezati. Veže se po trikrat, posebno one mladike,
katere bodo dale rožje za prihodnje leto. Prva vez se napravi bolj
rahla, z drugimi dvema pa se priveže mladje bolj čvrsto h kolu.
Pri vezanju naj se gleda na to, da se listje ne veže vmes, to naj
se spravi lepo na svetlobo. Največ ima prestati gornja, to je tretja
vez, torej naj se ta napravi najmočnejša. Tretjo vez je najbolje
vezati z bekami (verbami). Ako se veže mladiko ob žici, je dobro,
da se vezilo okolo mladike obvije v podobi 8.

Kar še doraste mladja po tretji vezi, se pusti doli viseti,
ako je še prezgodaj, da se odreže, ali pa je bolje, da se priveže
na sosedni kol. (Podoba 19.) Kjer je trs napeljan na žico, se vežejo
prikrajšane mladike na sosedno žico, ostale cele pa, ako so na¬
peljane tri žice, na tretjo, in potem vodoravno ob tej. (Podoba 20.)

V. Obdelovanje zemlje.

i. Kop.

Zemljo obdelujemo radi rahljanja in pa radi zatiranja plevela.
Kako potrebno je rastlinam rahljanje zemlje, to ve gotovo vsak,
ki je kdaj kako rastlino gojil. Z rahljanjem omogočimo, da zrak
zemljo bolj prešine, vsled česar se korenine, ki so tudi zelo hva¬
ležne za zrak, bolj okrepijo in bolj globoko segajo, tako, da so
manj odvisne od mraza in suše. Z rahljanjem spravimo več vlage
v zemljo, ker rahla zemlja popije več dežja ko nerahla. V novo
rigolanih vinogradih n. pr. vidimo, kako malo ti vode spuščajo,
ker zrahljana zemlja vso popije. Z rahljanjem pa tudi vlago v
doljnji plasti zemlje bolj zadržujemo. Pri zrahljanem površju namreč
ne pride voda iz spodnjih plasti na površje, kjer bi se osušila,
kakor jo n. pr. vleče nerahljana zemlja. Z rahljanjem pa dosežemo
tudi bolje razkrajanje zemlje, redilne snovi postanejo v njej trsu
bolj pristojne, posledica tega je tudi bolje vzpevanje trsa in pa
manjša poraba gnoja.

Iste važnosti kakor rahljanje zemlje je zatiranje plevela. Ako
ne bi zatirali plevela, bi nastala iz vinograda kmalo gošča. Plevel pa
jemlje trsu hrano, katero porabi zase in katera gre vinogradu v
izgubo, posebno ako nosimo plevel iz vinograda. S plevelom obraščen
prostor potrebuje mnogo več vlage nego čisto neobraščen, v suhih

3*

36

letih pospešuje torej plevel sušo. Največ pa škoduje plevel v vino¬
gradu, ako obsenčuje tla, ker se ta ne zamorejo ogreti, kar neu¬
godno vpliva na dobroto vina. Visok plevel obsenčuje lahko celo
listje trsa in ga tako ovira pri njega delovanju. V vinogradu, ki
je s plevelom obraščen, pa tudi razne gljive hujše nastopajo kakor
v čistem vinogradu.

Kar se tiče zatiranja plevela, moramo plevelne rastline, ki
so v vinogradih, deliti v dve skupini, in sicer: plevelne rastline,
ki se množijo le s semenom in pa plevelne rastline, ki se množijo
tudi po koreninah. One, ki se množijo le s semenom, moramo
vsakokrat zatirati prej, ko seme na njih zori, sicer se po semenu
še bolj razmnožijo. One plevelne rastline, ki se s koreninami po-
množujejo oziroma iz teh na novo odganjajo, moramo pa zaporedoma
nekolikokrat posekati, da vničimo korenine. Ako n. pr. odtrgamo
osat, nam bode iz korenine kmalo zopet odgnal in korenina
se bode, ako tako zopet ozelenelo rastlino nekaj časa pustimo,
zopet okrepila. Ako pa kmalo, ko osat zopet odžene, tega posekamo
in to nekolikokrat ponavljamo, vedno prej kakor zamore priti k
moči, ga popolnoma vničimo in korenine zatremo. Iz tega razvidi
umen vinogradar, kdaj da naj okopava, vidi, da ni umestno se držati
le gotovih časov ali mesecev; ampak kadar zahtevajo to razmere.

Koplje se v vinogradu okolo 15 — 20 cm  globoko radi globokega
rahljanja zemlje in pa nekolikokrat plitveje radi zatiranja plevela
in rahljanja površne skorje zemlje, okolo 10 cm.  Globoka kop se
izvršuje navadno na pomlad takoj po režnji. Se bolja
je pa zimska kop, ker zemljo dobro prerahlja, da so
pozneje kopi lažji, mraz bolj plevel uniči, in ker zemljo
jako predrobi, pospešuje tudi razkrajanje te, torej nje
rodovitost. Pri globoki kopi se snaži tudi koreninino
deblo zlasti rosnih korenin. Za globoko kop se rabijo
najbolje kopalnice, n. pr. podoba 21, v težkih zemljah pa
najbolje take z dvema rogovoma, n. pr. podoba 22. Te
gredo raje v zemljo, bodisi kamenita ali težka, pa tudi

Podoba 21. te grabijo bolj na široko in prevračajo kose zemlje širše.

Plitveja kop se izvršuje pa po potrebi po 3—4krat
Večkrat ko se to vrši, bolje je, omejeno je število kopi le od časa
oziroma stroškov. Za plitvo kop so v rabi razne motike, n. pr. po¬
doba 23. Zadnja plitva kop v letu se izvrši neposredno pred

37

istim časom, ko počne grozdje mehčati. Takrat je zelo občutljivo
in je bolje, da se tedaj ne hodi v vinograd.

Kop zna tudi škodovati v vi¬
nogradih, ki so pred kopjo zelo s
plevelom obraščeni. Ako take vi¬
nograde v vročini kopljemo, se
čista zemlja hitro zelo ugreje in
na to vročino nenavajen trs trpi.
Istotako tudi kop v mokri zemlji ne
hasni, temveč celo škoduje, trs po
taki kopi rad pobledi, ker se zemlja

preveč stlači. Pa tudi plevel se ne uniči ako se v mokrem koplje.

Samo po sebi je
razumljivo, da naj se
pri kopi zemlja lepo
prevrača in plevel, po¬
sebno tak, ki iz ko¬
renin odganja, dobro
otresa. Plevel, ki pa
se ne zaredi takoj zo¬
pet iz korenin, pa naj¬
bolje, da se lepo pod-

kopava. Podoba 24.

Mimogrede hočemo omeniti, da se tudi v vinogradih skuša brez

okopavanja shajati. To se doseže ako se nasiplje vinograd z

Podoba 25.

tvarinami, ki
površje zemlje
vedno rahlo
ohranijo n. pr.
kamenje, šota
i. t. d. Jako
dober v ta
namen je po¬
sebno, ker na¬
pravi površje
zemlje temno,

da se ugreva bolje in zelo ugodno na dobroto vina vpliva gramoz
od premoga.

38

Zemlja se obdeluje lahko z raznim ročnim orodjem ali pa
če ni lega prestrma, ako je dovolj prostora za obračanje in pa

a.

b.

Podoba 26.

ako so vrste vsaj 1’20 m  narazen, z upreženim orodjem. Obdelovanje
s slednjim pride navadno za 2 tretjini ceneje nego ročno.

Podoba 27.

Za globoko obdelovanje zemlje, obsipavanje in odgrinjanje
trsa so v rabi plugi, n. pr. podoba 24, 25. Podoba 26 a, b, c,  kaže

Podoba 28.

lemeže teh plugov. Za zatiranje plevela je v vinogradih navadna
priprava n. pr. podoba 27, z lemeži ali noži n. pr. podoba 28 a, b, c.

30

2. Osipavanje trsa.

K obdelovanju zemlje spada prav za prav tudi osipavanje
trsa. To se izvršuje v prvi vrsti radi varstva trsa pred hudim
zimskim mrazom, pred pozebo, ob enem pa tudi tako ali še bolj
ugodno vpliva kakor jesenska kop. Osipava se pa trs nikar ne
prezgodaj, na pomlad naj pa se kar najprej mogoče, — kakor
hitro najhuji mrazi pojenjajo — zopet odgrne. Tudi naj se trs
osipava le z zemljo, ki je suha, v mokrem to ne gre, ker potem
trs preveč trpi, očesa gnjijejo. Rahla suha zemlja naj trs popol¬
noma obda, da ne ostanejo zračni prostori ob njem. Zlasti kjer
se z uprežnimi pripravami obdeluje vinograd, se trs osipava in
odgrinja, na ta način se obdeluje zemlja globoko.

VII. Gnojenje.

Umno povračanje v raznih pridelkih zemlji odvzetih, tako-
rekoč od nje izposojenih snovi, je najglavneje poglavje umnega
kmetijskega gospodarstva. Slabo stanje premnozih vinogradov
pripisovati je večinoma slabemu nezadostnemu gnojenju. Brez
gnoja je slaba žetev in trgatev, pa naj se sicer še tako trudimo.
Sedaj napravljamo nove nasade z velikimi stroški, vinogradarstvo
se je pričelo s tem zboljševati, pričakujemo od njega izvrstnih
uspehov, a ti ne bodo dolgo trajali, ako ne bodemo o pravem
času prav preudarili s čim in kako gnojiti. Torej naj bi vinogradar
temu poglavju naklonil svojo posebno pozornost. Načelo, da naj
trs v gnoju plava, poviša pridelke.

i. Zakaj gnojimo.

Vsem našim kulturnim rastlinam gnojimo v prvi vrsti, da
povrnemo zemlji snovi, katerih je v njej malo in katere smo ji
s pridelki odvzeli, oziroma, da te snovi toliko pomnožimo, kolikor
nam je to v korist. Ako ne" bi iz vinograda nič odnašali, niti
listje, niti plevela, niti grozdja i. t. d., potem bi zemlja vedno močna
ostala, za rastline redilne snovi se ne bi zmanjševale v njej, na¬
sprotno še pomnožile. Iz vinograda pa jemljemo v prvi vrsti vino,
tropine, drože, listje, plevel, les i. t. d., v vseh teh tvarinah je pa
mnogo rastlinske hrane iz zemlje, katero moramo v eni ali drugi
obliki, v gnojilih zemlji vrniti, da ohranimo to pri enaki moči.

40

Z gnojenjem, posebno z živinskim gnojem, s kompostom
vejnikom, zelenim gnojem i. t. d. nameravamo pa tudi zemljo fizi-
kalično zboljšati, jo zrahljati, v njo sperstenino spraviti, koja jo
napravi temnejo, koja bolj pripušča prodiranje zraka v globočino,
ter pospešuje z iz nje se razvijajočo ogljenčevo kiselino še na
druge načine razkrajanja redilnih rastlinskih snovij itd.

2. Tvarine, katere v gnoju zemlji povračamo.

Izmed rastlinskih snovi, katere z našimi pridelki zemlji jemljemo,
moramo povračati zlasti sledeče tri, katerih navadno pomanjkuje,
in sicer kali, fosforovo kiselino in dušca. Navadno bodemo imeli
s fosforovo kiselino in dušcem najbolji uspeh, kajti nekatere zemlje,
zlasti težke, imajo itak že precej kalija, mej tem ko fosforove ki-
seline le bolj pomanjkuje. Peščene zemlje so glede kalija pa bolj
revne. Ako pridelamo na oralu vinograda 24 hi  vina, odvzamemo
zemlji na priliko v vinu, tropinah, drožah, mladikah itd.: 45'5 kg
kalija, 13 kg  fosforove kiseline, 58 5 kg  dušca; samo v grozdju pa
le 19’5 kg  kalija, 4'7 kg  fosforove kiseline, 10 kg  dušca. Ako na-
kosimo na oralu travnika 30 stotov krme, imamo v tej: 39 5 kg
kalija, 12 kg  fosforove kiseline, 46 kg  dušca.

Te številke nam na priliko kažejo, koliko si kaj sposodimo
v gornjih pridelkih od zemlje. Ako le grozdje iz vinograda jemljemo,
bode dolg primeroma majhen. Kadar pa nosimo iz vinograda
rožje, mladje itd. je pa kar naenkrat dolg po trikrat večji. Koliko
večji pa še postane, ako se v vinogradu ob enem trava za krmljenje
živine žanje, ali celo še kake druge rastline zraven pridelujejo.
Več torej kot iz vinograda nosimo, večji je posojilo. No, zemlja
je pa huda upnica. Kdor jej o pravem času dolg ne povrne, tega
zamore popolnoma uničiti, naj si bode drugače še tako marljiv,
naj se še tako trudi. Pameten kmetovalec bode torej ravnotako,
kakor skuša denarne dolgove pregledne imeti in vse pristojbine o
pravem času plačevati, tudi proti upniku zemlji tako oprezen. Te
tvarine imamo pa deloma vse vkup, deloma posamezne ali pa
dve vkup v živinskem gnoju, v gnojnici, kompostu, raznih odpadkih
gospodarstva, v umetnih gnojilih itd. V trgovino pridejo v umetnih
gnojilih, in sicer v teh stane na priliko 1 kg  dušca 1 K 60 v.,
1 kg  fosforove kiseline 40 v. in 1 kg  kalija 20 v. Po teh cenah za-

41

more se na priliko tudi izračuniti, kaj je naš živinski gnoj vreden in
posebno kadar ga kupujemo, koliko na priliko da zamoremo za
njega plačati.

Te tvarine pa se morajo rastlinam podajati v primerni mno¬
žini, v primernem razmerju in primerni obliki.

Kar se množine tiče, vpoštevajmo prej navedena števila
koliko se vinogradu odvzame, da se mu te tvarine povrnejo v
polni meri.

Ker imajo razne zemlje več ali manj takih snovij vsled ved-
nega razkrajanja le v primerni obliki na razpolaganje, ker se pri
umnem vinogradarstvu in navedenih razmerah večinoma skoraj vse
tvarine razen vina povračajo, ker pride iz zraka v dežju in snegu
precej dušca, na oral po 5 —14 kg,  bode za srednje razmere
zadostovalo, ako računimo za leto in oral okoli 25 kg  dušca,
15 kg  kalija, 8 kg  fosforove kiseline. Kadar smo se pa prepričali,
da zamoremo z večjimi množinami večji gospodarski uspeh doseči,
vzamemo seveda večje množine. V obče je bolje z večjimi množi¬
nami teh redilnih tvarin gnojiti, kakor jih neposredno v pridelkih
odvzamemo, kajti ako le pičlo odmerimo, potem ne pridejo vse
tvarine naenkrat trsu v korist, ker so v zemlji razdeljene.

Jako važno je razmerje, v katerem so tem rastlinam redilne
tvarine na razpolaganje. Rodovitost, uspeh, ravna se po isti tvarini,
katere je najmanj v zemlji. Ako je n. pr. v zemlji še toliko kalija
in dušca, pa da je fosforove kiseline premalo, se kalij in dušeč ne
izkoristita, uspeh izostane. V tem slučaju pa pomoremo s fosforovo
kiselino, potem pa je uspeh tu. Ako n. pr. samo z gnojnico gno¬
jimo, ki ima primeroma premalo fosforove kiseline, ne bodemo
imeli popolnoma povolen uspeh, tej bi morali primešati fosforove
kiseline. Ravno vsled tega vzroka, pa tudi v zemljah, ki imajo
preveč dušca, kjer trs prečvrsto raste pa malo rodi in slabo zori,
vsled tega rad pozeba, zantoremo dober uspeh doseči, ako gno¬
jimo s fosforovo kiselino in po potrebi tudi s kalijem.

V pepelu delov trsa, ki prirastejo v listju, grozdju, lesu itd.,
je razmerje med fosforovo kiselino in kalijem 1 : 3'4. Pa ni nam
treba vedno v tem razmerju s kalijem gnojiti, da, večkrat imamo
s fosforovo kiselino bolji uspeh, kajti nekatere, zlasti težke zemlje
imajo že same po sebi precej kalija. V peščenih zemljah ga navadno
pa bolj primanjkuje. Na edni in isti zemlji pa se n. pr. pri edni

42

rastlini s kalijem izvrsten uspeh doseže, pri drugi pa ne, dasi-
ravno ga zadnja znabiti več potrebuje (kakor n. pr. pesa), kar je
zopet odvisno od zmožnosti dotične rastline kalij iz zemlje iz¬
koristiti.

Kar se tiče oblike gnojilne tvarine ravna se nje vrednost po
nje raztopnosti. Ako hočemo hitri uspeh, vzamemo lažje raztopna,
kakor ako hočemo za dalj časa gnojiti. Poraba lažje raztopnih
gnojil omejena pa je od zmožnosti zemlje, gnojilne tvarine absor¬
birati in zadržavati.

3. Čas za gnojenje.

Najbolje je gnojiti na jesen ali v teku zime. Ako tedaj
gnojimo, bodemo opazovali že prihodnje leto bolji uspeh, nego
ako gnojimo šele na pomlad. Z jako raztopnimi umetnimi gnojili
zamoremo, da, včasih celo moramo gnojiti pa šele na pomlad ali
v teku poletja. To velja posebno o čilisolitru, katerega zemlja
ne zamore zadržati kakor druge tvarine, temveč ga voda spere
čez zimo v globočino, da se tako razgubi.

4. Kako gnojiti.

Mlademu trsju gnojimo lahko tako, da skopljemo blizu okoli trsa
jarek, in v tega natresemo gnojilo. Posebno v vinogradih na ame¬
riški podlagi se korenine hitro in močno razširijo, da preprežejo
vso zemljo. V tem slučaju je pa bolje, ako gnoj počez raztresemo,
ter ga potem podkopljemo, ali pa, da skopljemo med vrstami
jarek in v tega zasipljemo gnoj. To slednje pride dražje nego gnoj
na široko razsipati in podkopati, je pa bolje, kajti na ta način
spravimo gnoj dovolj globoko, tako, da ga zamorejo doljne kore¬
nine bolje izkoristiti in ne gnojimo je plevelu. Kjer je razdalja
mej vrstami velika, se zlasti v mladih vinogradih ne napravijo ti
jarki čisto v sredi med vrstami, temveč pri prvem gnojenju na eni
strani bližje vrste, pri drugem pa na drugi strani. Kjer se trs čez
zimo osipava, se nanosi gnoj po zimi v jarke, ki nastanejo tako
med grobmi.

Zlasti organični gnoj pa ne kaže nikdar pregloboko pod¬
kopati, posebno v težkih zemljah ne.

43

5- Razna gnojila.

A.  Ž i v  i n s k i gnoj.

Dobrota živinskega gnoja je jako odvisna od krmljenja živine,
od nastelje, od ravnanja z gnojem itd. Povprečno ima svež živinski
gnoj v 100 kg'.  konjski 25'4 kg  organičnih snovi, 0'58 kg  dušca,
0 53 kg  kalija, 0'28 kg  fosforove kiseline; goveji 20'3 kg  organičnih
snovi, 0'58 kg  dušca. 053 kg  kalija, 0'16 kg  fosforove kiseline;
svinjski 25’0 kg  organičnih snovi, 0'45 kg  dušca, 0'60 kg  kalija,
0-23 kg  fosforove kiseline.

Organična snov je v živinskem gnoju tudi zelo važna tvarina,
ker fizikalično zemljo zboljšuje, sperstenino napravlja.

Zgoraj navedene množine redilnih snovi ima svež živinski S
gnoj. Pri ležanju se ta spreminja in ako slabo ž njim ravnamo, se
iz njega mnogo dragega dušca izgubi, čez polovico in več. Ako
pa gnoj še dež izpira, kakor se čestokrat vidi po deželi, potem se
pa izgubi tudi mnogo kalija in fosforove kiseline. Vinogradarju itak
gnoja primanjkuje, naj torej pazi posebno skrbno na istega, naj
ga varuje pred izpiranjem in naj ga pridno pokriva z zemljo.
Pri takem postopanju mu gnoj ne bode oslabel, temveč bode
postal celo vedno bolj močan, ker njega težina manjša postaja
vsled razkrajanja organične snovi in izpuhtenja ogljenčeve kiseline,
a redilne snovi ostanejo le iste v njem. Gornja števila naj pa tudi
pomagajo računati vinogradarju pri kupovanju gnoja, kaj je ta
vreden, in koliko prinese na priliko ž njim rastlinske hrane v
vinograd.

Za vinograd je dober vsak živinski gnoj, tudi čestokrat za-
metovan konjski, ki je še posebno dober, kajti ima več redilnih
snovi. Škodovati zamore le v suhih zemljah v preveliki množini
blizu korenin, zlasti ako je mlad. Ker je močneji nego goveji, se
ga vzame lahko nekaj manj.

Za težko ali bolj mokro zemljo se vzame bolj mlad gnoj,
ker zemljo pri trohnenju bolj rahla, za lahko in bolj suho
zemljo je pa bolje vzeti bolj pretrohnelega. Čisto svež gnoj, naj se
pa ne jemlje, ker je ta mnogo težji in dokler ni slama pretrohnela
ga je tudi težje raztrositi. Tudi pospešuje razne bolezni in neugod¬
nosti v vinogradih. Trdi živalski odpadki se pred porabo zmešajo
s tekočimi, z gnojnico, da postane gnoj bolj popolen.

44

B.  Gnojnica.

Gnojnica sama za-se ima v sebi mnogo vode, radi katere mnogo
stane nje raznašanje po vinogradu, in bolje je z njo polivati kom¬
poste, ali je navoziti na bližnja zemljišča. Tudi za vinograde na¬
menjeni gnoj se ž njo dobro premeša. Gnojnica tudi ni popolno gno¬
jilo, ima mnogo dušca in kalija, a fosforove kiseline jej manjka.

V vinogradih nam pa zamore gnojnica mnogo koristiti, ako
hočemo hitro okrepiti tu in tam kak oslabel trs. Prilivamo mu z
nekoliko gnojnice v luknje, katere smo napravili s kolom okoli
njega.

C.  Straniščni gnoj.

Jako izvrstno gnojilo je gnoj iz stranišč, ki ima posebno
veliko dušca in fosforove kiseline, in sicer okolo 0’35 kg  dušca,
0’20 kg  kalija, 0'28 kg  fosforove kiseline v 100 kg.  Na vinograd nima
nikakor neugodnega vpliva, le ker je precej močan, moramo
paziti, da ž njim ne pregnojimo. Posebno izvrsten je straniščni gnoj
mešan s prahom od šote.

D.  Umetna gnojila.

Z umetnimi gnojili zamoremo dati rastlinam dovolj potrebne
hrane, a imajo veliko napako. Ona namreč ne zboljšujejo zemljo fizično,
kakor stori to živinski gnoj ali kompost. Dobro jih je toraj rabiti v
zvezi z živinskim gnojem, s kompostom, s šotno steljo, z zelenim
gnojem in drugimi ednakimi tvarinami, ki imajo več organičnih
snovij. Na drugi strani imajo pa velike prednosti. Ona odstranijo
pomanjkanje hrane za rastline, njih teža in vsebina je majhna, tako,
da ne napravljajo mnogo stroškov za raznašanje v strme vino¬
grade. Z njimi pa zamoremo ohraniti tudi v zemlji pravo razmerje
med redilnimi snovmi. Ako le z živinskim gnojem gnojimo, bode
kmalo preveč edne ali druge snovi v zemlji; da to torej bolj iz¬
koristimo, dodamo v umetnih gnojilih one snovi, katere je naj¬
manj. Ako preveč gnojimo z jako dobrim živinskim gnojem, zna biti
n. pr. preveč dušca. Trs bode imel veliko moč za rast, ne bode
pa temu primerno rodil in rad pozebal. V tem slučaju gnojimo
s fosforovo kiselino v umetnem gnoju.

Gospodarji pa lahko porabijo umetna gnojila na travnikih in
pri krmskih rastlinah z izvrstnim uspehom, vsled česar več krme,
več in boljega gnoja pridelajo, ki pride zopet vinogradom v korist.

45

Umetna gnojila, ki so pri nas navadno v rabi, imajo večinoma
po eno redilno snov.

Umetna gnojila, ki imajo dušeč kot redilno snov:

a) Čilisoliter ima po 15 % % dušca. To gnojilo zelo hitro
vpliva in se rabi, ako se hoče kaki rastlini naglo pomoči. Napako
pa ima, da ga zemlja ne zadržuje, da ga voda iz nje izpere. Rabi
naj se torej le tedaj, kadar ga zamorejo rastline hitro izkoristiti,
torej med vegetarijo, v vinogradih na pomlad pri prvi kopi.

b) Žveplenokisli amonijak z do 20% dušca. S tem se že
lahko na jesen gnoji, ker zemlja dobro zadržuje njega dušeč.
Rabi se v zvezi z gnojili, ki imajo fosforovo kiselino in kalija. S
tvarinami, ki imajo apna v sebi n. pr. s pepelom, Thomasovo moko
i. t. d., se ne sme mešati, ker izganja apno amonijak.

Gnojila, ki imajo večinoma foslbrovo kiselino:

a) Koščena moka ima navadno 20 — 24% neraztopne fos-
forove kiseline in okolo 4% dušca. Bolj fino je semljeta, bolji
uspeh se doseže ž njo. Ako je bolj debela, jo je treba dalj časa
v kompostu imeti. Pa tudi najfinejo je dobro nekoliko pomešati
z zemljo ali žaganjem, na kup spraviti in nekolikokrat polivati z
gnojnico.

b) Thomasova moka ima 16—24 % fosforove kiseline. Nje
vpliv je večinoma jako ugoden, dobro je je pa dvojno množino
kakor superfosfata vzeti. Rabi se posebno tedaj, ako se hoče gno¬
jiti naenkrat za več let.

c) Superfosfati imajo fosforovo kiselino, ki je že v vodi samej
raztopna. Imajo po 10 — 20% fosforove kiseline. Dvojni super¬
fosfati s 35 — 45 % fosforove kiseline se rabijo zlasti tedaj, kadar
se jih dobiva od daleč, da so vozni troski za 1 kg  fosforove ki¬
seline ceneji in pa ako se ima nositi v strme vinograde. Super¬
fosfati se sploh rabijo, ker zelo naglo vplivajo. Z njimi se gnoji
tudi samo za sproti. S Thomasovo moko, pepelom itd. naj se ne
mešajo.

Gnojila, ki imajo večinoma kali:

a) Kajnit z 12—14% kalija. Ima pa tudi mnogo kuhinjske soli in
drugih klorovih spojin, katerih bi se odveč nabralo pri večkratnem
gnojenju in bi trsu škodovale. Bolje je torej vzeti namesto kajnita
žveplenokisli kali s 50 52 % kalija. Ta se priporoča zlasti tedaj,

46

ako se od daleč dovaža, sploh je pa za vinograde boljši nego
kajnit. Eden del tega izda toliko, kolikor skoraj pet delov kaj-
nita. Vse te kalijeve soli se pa rabijo v vinogradih le kaj redko
uspešno same za-se, temveč vedno v zvezi s superfosfati ali Tho-
masovo moko.

b) Pepel od listovcev z 10 °/ 0  kalija in 6-5% fosforove ki-
seline; pepel od iglovcev s 6% kalija in 4’5% fosforove kiselineJ
to je torej izvrstno gnojilo, ki ima skoraj v pravem razmerju kalija
in fosforove kiseline. Med gnojila, ki se dobijo v trgovini, računimo
tudi lahko pogače od olja s 5 — 6% dušca in 2 °/ 0  fosforove ki¬
seline, odpadki od volne iz predilnic s 4'5 — 12% dušča, odpadki
od usnja z 9% dušca, roženi opilki s 7 — 10% dušca in nekaj
fosforove kiseline itd. Vse te tvarine je najbolj pred porabo
kompostirati.

Razen teh dobivajo se v trgovini tudi že mešana umetna
gnojila, kakor kalisuperfosfat, amoniaksuperfosfat itd.; nekatera
pridejo v trgovino pod imenom vinogradski gnoj itd. Umni vino-
gradar stori bolje, da si to zmes sam napravi.

E.  Kupovanje koncentriranih gnojil.

Kdor umetna gnojila kupuje, naj jih naročuje pri zelo za¬
nesljivih tvrdkah, kakor imamo n. pr. na Stirskem kemično tovarno
v Hrastniku. Posebno ugodno jih je tudi kupovati pod kontrolo
kakega javnega kemičnega preskuševališča, kakor n pr. deželnega
kemičnega preskuševališča (chemische Landes-Versuchsstation) v
Mariboru. Kmetovalec naj ne gleda, kadar kupuje gnojila, na ceno,
koliko stot tega ali onega gnojila stane, temveč le na vsebino,
koliko stane 1 kg  redilne snovi v tem ali onem gnojilu, in sicer
glede največje ali najmanjše raztopnosti. Manjšim vinogradarjem
kaže pa najbolje, da si dobivajo taka gnojila skupno, potom za¬
druge. V tem slučaju so bolj varni, da dobivajo dobro blago in
tudi ceneje shajajo, ker pride ceneje prevažanje v celih vagonih.

6. Poraba gnoja v vinogradih.

Bolje je večkrat gnojiti s primerno množino gnoja, kakor pa
enkrat zakopati veliko gnoja, potem pa prenehati dolgo časa, le pri
večkrat ponavljanem gnojenju nam trsje enakomerno odganja in rodi.
V težkih zemljah se lahko gnoji redkeje, kakor v lahkih peščenih.

47

Seveda bodemo, ako gnojimo za pet let, petkrat toliko gnoja
spravili v zemljo, kakor ako gnojimo samo za eno leto. Vsako¬
letno gnojenje pa radi dela mnogo stane. Navadno se gnoji v
boljših vinogradih vsake 3 — 5 let. Srednje gnojenje za 3'—5 let
je za oral vinograda okolo 200 — 300 q  nekoliko pretrohnelega
živinskega gnoja.

Jako ugodno in močno je sledeče gnojenje:

Za prvo leto 300 g  živinskega gnoja, 20 kg  fosforove ki¬
seline, n. pr. v 100 kg  Thomasove moke; za drugo leto 30 kg
fosforove kiseline, n. pr. 150 kg  Thomasove moke in 20 kg  kalija,
n. pr. v 40 kg  žveplenokislega kalija; za tretje leto je 30 kg  fos¬
forove kiseline, n. pr. v 150 kg  Thomasove moke in 40 kg  kalija,
n. pr. v 80 kg  žveplenokislega kalija in 8 kg  dušca, n. pr. v 50 kg
čilisolitra; za četrto leto je 40 kg  fosforove kiseline, n. pr. v 200 kg
Thomasove moke in 50 kg  kalija v 100 kg  žveplenokislega kalija,
in 13 kg  dušca, n. pr. v 100 kg  čilisolitra.

Ako gnojimo samo s polovico živinskega gnoja, nadomestimo
vsakih 100 g  gnoja, ki smo ga prihranili pri tem, s 50—100 kg
Thomasove moke, 600 — 1000 kg  pepela, ali 100 kg  žveplenokislega
kalija, katerega živinskemu gnoju primešamo, na to pa vsako leto
pri prvi kopi 80 kg  čilisolitra na oral raztresemo.

Izključno umetna gnojila rabiti, je dobro le v zemljah, kjer
trpi trs vsled gnjilobe na koreninah. Sicer je pa dobro skrbeti za
sperostenino s šotno steljo ali kompostom z veliko listja i. t. d.
Ako gnojimo samo z umetnim gnojem, vzamemo vsako leto 150 kg
superfosfata (ali za dve leti 300 kg  Thomasove moke), 50 kg  kon¬
centriranega žveplenokislega kalija in 80 kg  žveplenokislega amo-
nijaka, ali 80 — 100 kg  čilisolitra (zadnji se sme raztrositi šele na
pomlad) za oral.

Ako hočemo ohraniti v vinogradu s pomočjo umetnih gnojil
le ravnotežje, gnojimo rastlinaln, ki slabo rastejo, bolj z dušcem,
n. pr. s čilisolitrom, takim pa, ki močno rastejo, pa bolj s fosforovo
kiselino.

F.  Odpadki v vinogradu.

Ako odpadke od vinograda temu zopet vrnemo, mu ne damo
sicer v teh nič novih snovij, pomanjkujoče snovi moramo poleg
odpadkov vedno še z drugimi gnojili nadomestovati,

48

Les se lahko takoj po režnji razseka na 10 cm  dolge kose ter
v vinogradu raztrosi in podkoplje. To pa pospešuje razvijanje
škodljivega, grozdnega zavijača. Tudi se lahko rožje po režnji
zveže v butarice in se te zakopljejo, s tem se zrahlja težka zemlja,
napravlja se sperstenina, kar tudi omogoči izključno porabo umetnih
gnojil. Seveda les, ki je napaden od paleža, plesnobe itd., treba
pa požgati. Ako se pa les sploh za kurjavo porabi, naj se vino¬
gradu vsaj pepel povrne in pri gorenju izgubljen dušeč nadomesti
na kak drug način.

Isto velja glede zelenih mladik, listja i. t. d. Ako to pod-
kopljemo v vinogradu, ne bode treba toliko z drugim gnojem gnojiti,
ako pa je gospodarsko bolje, jih pokrmiti, bodemo morali v večji
množini gnoja vrniti z njimi odvzeto rastlinsko hrano. Tropine,
drože itd. je najbolje kompostirati, od komposta pridejo njih redilne
snovi zopet v vinograd.

G.  V e j n i k.

Vejnik vpliva enako kakor butarice od trsnega rožja, on
namreč zemljo rahlja, je fizikalično zboljšuje, a redilnih snovij
primeroma premalo da. Ako se že rabi, naj se rabi v zvezi z
živinskim gnojem, ali pa v zvezi z umetnimi gnojili, katerih vpliv
podpira. Vejnik pa pospešuje tudi plesnobo na koreninah.

H.  Kompost (mešani gnoj).

Kompost lahko popolnoma nadomestuje živinski gnoj. V
kompost spravljamo vse odpadke pri gospodarstvu. Ako hočemo z
njim težke zemlje prerahijati, spravimo v njega vejevje, knalovno,
žaganje itd., kar pustimo le na pol pretrohneti. Ako hočemo
napraviti kompost močneji, primešamo mu tvarin, ki imajo več
rastlinske hrane in ki se ugodno pretvorijo v kompostu, n. pr.
roženih opilkov, okolo 500 kg,  ali 1000 leg  odpadkov od volne iz pre¬
dilnic in po 800 kg  pepela za oral vinograda za 3 leta. Kompost
mora biti dobro z zemljo premešan in pokrit, da se ne gubi iz
njega rastlinska hrana. Tudi se mora vedno držati vlažen.

I.  Zeleno gnojenje.

Ako posejemo kako rastlino in jo, ko je v cvetju, podkopljemo,
spravimo v zemljo mnogo sperstenine, tako, da z umetnimi gnojili
v zvezi z zelenim gnojem isto dosežemo, kakor z živinskim gnojem.

40

Nekatere rastline, tako vse detelje, grahorca, bob, grah itd. imajo
pa lastnost, dragi dušeč iz zraka sprejemati. To lastnost dandanes
kmetovalci čestokrat izkoriščajo, da dobivajo dušeč po ceni v svojo
zemljo. Ako smo raztrosili umetnih gnojil, ki imajo fosforove kiseline
in kalija, n. pr. Thomasove moke in žveplenokislega kalija, pa po¬
sejemo take rastline, ki imajo lastnost nabirati dušeč iz zraka,
dobimo ž njimi lahko do 200 kg  dušca na oral, ki bi nas sicer stal
v umetnih gnojilih do 160 gld. Ta način gnojenja je torej za
kmetijsko gospodarstvo prevelike važnosti.

V vinogradih je po naših krajih v rabi zeleno gnojenje z
ajdo. Ako že hočemo gnojiti v vinogradih z zelenim gnojem, je
najbolje, da vzamemo deteljo inkarnat. Ta se poseje meseca
septembra, ona začne zgodaj cveteti in se že lahko podkoplje
začetkom meseca majnika. Ako smo raztresli pri setvi Thomasove
moke in žveplenokislega kalija, dosežemo jako dober uspeh in
pridobimo mnogo dušca. V južnih krajih, posebno pri visokih iz-
gojah se vzame v ta namen grah ali bob. Kadar rabimo zeleno
gnojenje v vinogradih, moramo paziti, da za to rabljene rastline
ne ostanejo predolgo v vinogradu, posebno proti onem času, ko
začne zoreti grozdje, kajti tedaj uplivajo tako neugodno kakor
plevel. Tako gnojenje bi se ponavljalo lahko vsakih 4 — 5 let in
vmes pomagalo z umetnimi gnojili. Pri nas se namesto proti
zimskem mrazu občutljive detelje uspešno rabi grahorca.

Razen navedenih neobhodno potrebnih gnojil, je mnogokrat zelo
koristno in potrebno apno. Apno velja deloma kot redilna snov, po¬
sebno koristen je pa njega vpliv na zemljo in razkrajenje drugih
redilnih snovij v nji. V naših krajih naj bi torej kmetovalci poskušali
gnojiti vsaj zemlje, kjer primanjkuje apna, z živim apnom ali pa
mavcem, kake 3 — 4 q  na oral. Povišali si bodo s tem znatno dohodke,
pa stalno le tedaj, ako gnojijo ob ednem tudi z drugim gnojem.

VIII. Rastlinski in živalski škodljivci.

Rastlinski škodljivci so večinoma zelo majhne gobice, ki se
razširjajo s trosom (seme od gobic), one živijo, rastejo na raznih
delih trsa, na listju, mladikah, grozdju itd. in te več ali manj
oškodujejo, tako n. pr. strupena rosa ali peronospora na listju in
grozdju, oidium, palež itd.

4

50

i. Strupena rosa (peronospora).

Sredstvo proti strupeni rosi je škropljenje z razstopino modre
galice. Na 100 l  vode za prvo škropljenje po 1 — 2 kg  modre
galice. Za poznejša, zlasti za zadnje škropljenje, jjados^nje^a le
polovica te množine. Apna se vzame pwUčno--pelovi crr od-modre
galice. Da se prepričamo, da je že dovolj apna, je najbolje, ako
se poslužimo z lakemom barvanega modrega papirja (Lakmuspapier),
katerega se dobi v vsaki lekarni prav po ceni. Ako ta moder

Podoba 22.

papir ne spremeni več barve, kadar ga v mešanico vtaknemo, ako
torej ne postane več rdeč, je to znamenje, da je dovolj
apna. Se bolji kakor je lakmov papir je z razstopino <Phenol-
phtaleina* namazan. Tak bel papir postane živordeč, ko je dovolj
apna. Modra galica le zabrani, ko se po malem topi v rosi na
listju, da goli tros peronospore ne kali v tej rosi. Ko se je bolezen
že ukoreninila, potem je škropljenje zaman. Iz tega torej sledi, da

51

moramo škropiti o pravem času, to je pred kalenjem trosa. Škro¬
pimo torej prvikrat vsaj 14 dnij pred časom, ko se bolezen navadno
začne pojavljati. Kazalo bode torej pred cvetjem že prvokrat škro¬
piti n. pr. koncem majnika. Pri tem škropljenju škropijo naj se
tudi kaverniki (grozdiči), da ne napada bolezen pozneje grozdje.
Drugokrat se škropi 4 tedne po prvem škropljenju enkrat početkom
junija in 4 — 5 tednov po drugem škropljenju se škropi tretjikrat.
V zelo mokrih letih in vrste trsa, katere strupena rosa posebno
napada, je treba škropiti včasih celo 4 — 5 krat.

Za 1 oral vinograda, se porabi okolo 10 hi  raztopine z
okolo 10 kg  modre galice in pa po 5 delavcev. To je seveda zelo
odvisno od rasti, odgoje trsa, dobrote škropilnice itd. Jako dobre
škropilnice, kakor tudi druge vinogradske različne potrebščine,
prodaja « Administration der Weinlaube» v Klosterneuburgu pri
Dunaju (podoba 22).  Prav dobre so tudi od Fiebingerja v Mari¬
boru in Huber-ja v Ljutomeru.

2. Palež.

Palež ali pikec je že od davna znana bolezen. Napada mladje,
listje in grozdje. Zlasti na grozdju dela mnogo škode, ga mnogo
uniči. Napravlja na njem črne pike, ki se vedno bolj širijo, dokler
se jagode, vrhovi itd. posuše in so kakor požgane. Ta bolezen se
širi tudi s trosom. Pospešuje jo gošča v vinogradu, gnojenje s frišnim
živinskim gnojem, mokra težka zemlja, vlažna lega itd. Posebno
napada nekatere vrste grozdja, tako portugalko, muškat, veltlinec,
silvanec. Take vrste naj se torej ne sade v mokre lege in težke
zemlje, kjer ta bolezen posebno nastopa. Polži in mrčes, ki pre¬
naša tros od te gljive, pospešujejo to bolezen. Kjer mladje ni po¬
vezano in dol visi, bolezen še bolj napreduje.

Sredstva proti tej bolezni nimamo tako popolnoma zanesljivega,
kakor proti strupeni rosi. Pač pa je koristno zimsko obliko trosa
te gljive zatirati, in sicer da se vsi od paleža napadeni deli že na
jesen odrežejo in požgd. Tros, ki prezimuje na rožju, se uničuje z
umivanjem, z raztopino železne galice. Na 100 l  vode se raztopi
do 50 kg  zelene galice. Dobro je primešati tej raztopini 1 kg  hudi¬
čevega olja (žveplene kiseline). S to raztopino se umiva trsje po
zimi, oziroma na pomlad, in sicer najbolje prvikrat meseca febru¬
arja, drugikrat meseca marca par tednov prej ko začne trs od-

4

5.2

ganjati. Umiva se. s pomočjo čopiča, ki se je. napravil s cunj.
L. Wechtl na Dunaju I., Helferstorferstrasse 13, prodaja tudi «le
Continus imenovane priprave za tako umivanje trsa po 20 K
komad. Eden delavec opravi to delo lahko na 1 oralu vinograda
v ednem dnevu in rabi 50 —100 l  tekočine. To umivanje dobro
pomaga. Umivajo se rozge tudi po očesih in star les. Razen za¬
tiranja zimskega trosa, je treba tudi na pomlad in po leti uničiti
vsako naselbino te gljive. Kakor hitro se bolezen na vršičkih po¬
kaže, naj se ti napadeni deli porežejo ter zažgb, da se ne bode
od teh tros dalje širil.

3. Grozdna plesnoba (oidium).

Ta zelo škodljiva bolezen opazovala se je prvikrat 1. 1845 na
Angležkem. Ako ta bolezen zgodaj nastopi, dokler še ni grozdje
popolnoma razvito, napravi lahko sila veliko škode, ker lahko vso
trgatev uniči. Ako pa je grozdje napadeno šele proti jeseni, ko
že mehča ali je že mehko postalo, potem je vpliv te bolezni le
majhen. Od te gljive, ki napada zelene mladice in listje, ki dela naj¬
več škode na grozdju, postane grozdje temno-sivo in popoka.
Bolezen se spozna v vinogradu že z nosom po posebnem duhu,
po plesnjivosti. V južnih krajih nastopa zelo močno vsako leto na
nizkih in visokih izgojah. V naših krajih, hvala Bogu, le na brajdah;
le v zelo mokrih letih kakor lanskem in letošnjem tudi v vino¬
gradih na nizkih izgojah, posebno pa v novih nasadih, ki so na
ameriški podlagi.

Dobro sredstvo proti tej bolezni je prašenje z žveplom.
Žveplo v kratkem zamori gljivo popolnoma, ako je ta tudi že
popolnoma razvita. Rabi se žvepleni cvet ali pa zmleto žveplo.
Zmleto žveplo ima bolji uspeh nego žvepleni cvet, in je najbolje,
da se rabi lq zmleto žveplo. Uspeh žveplanja z zmletim žveplom
je pa odvisen od njega finosti. Čim finejše je zmleto žveplo, manj
ga je treba in bolj vpliva. Ako si kdo žveplo sam melje,
imel bode slab uspeh. Najbolje ga je naročiti potom zadruge, ali
kupiti po kakem drugem skupnem potu. Belo - rumenkasta barva
žvepla je znamenje za njega finost.

Pri nas zadostuje v navadnih letih, ko ta plesnoba bolj po¬
redko nastopa, ako žveplamo šele tedaj, kadar bolezen opazimo
in to ponavljamo vselej, kadar se bolezen zopet pokaže.

53

Kjer pa nastopa bolezen redno vsako leto, kakor zadnja leta
tudi pri nas, treba je prej žveplati, sicer je ni moč ugnati. Naj¬
bolje je, da se začne prašiti v tem slučaju takoj, ko začne trs
odganjati in ko se razvijejo mladice. Praženje se ponavlja neposredno
pred cvetjem (tudi celo med cvetjem), potem pa vsake 4 tedne
tolikokrat, kolikorkrat je to potrebno. Navadno 4—5 krat, da
celo 7 - 8 krat.

Jako važno je zgodnje žveplanje, ker se lažje odžene plesnoba.
Prvo žveplanje šele po cvetju ima posledico, da pozneje žveplanje
manj koristi. V prvem početku nezatirana bolezen se preveč raz¬
širi do poznega žveplanja. Praši se le o lepih, suhih, toplih dneh,
ko ni vetra. Ako dežuje kmalu po prašenju, je delo zastonj. Po-
prašiti se mora grozdje, pa tudi listi in zelene mladice. Praši
se, ko se je posušila rosa na trsu in ko isti ni več moker.

Za žveplanje se rabijo razne priprave, cofi za prašenje mladic
zgodaj na pomlad in pa mehovi za pozneje prašenje (podoba 23).
Ta je od «A.dmin. der Weinlaube» v Klosterneuburgu pri Dunaju.

Jako dobra priprava je žveplenik «zistem Valerio», kise dobi
pri kleparjih in pri inženirju Zivic-u v Trstu. Ta stane okoli
16 —18 K. Doblander v Bokanu na Tirolskem prodaja tudi enako
dobre priprave. Najbolji žvepleniki so Vermorellovi, katere pro¬
daja inžener Riedmiller v Trstu. Heller in Nechville na Dunaju
imata tudi jako dobre. Razen teh je še mnogo drugih. Za več¬
kratno žveplanje porabi se za oral vinograda na priliko 40 kg
žvepla. Za enkratno žveplanje.. se porabijo z navadnim mehom
2— 3 delavci, s pripravo Valerio in drugimi enakimi naramnimi
žvepleniki pa 1 — 3. V novejšem času se skuša trs takoj s škrop¬
ljenjem proti strupeni rosi tudi žveplati, da se opravi ob ednem
dvojno delo. Za 100 l  raztopine galice, se odvaga 2 kg  žvepla.
Iz tega se napravi najprej z nekoliko vode in mešanjem testo, ki
se šele potem primeša raztopini galice. To je pa šele poskus. Na
vsak način je pa treba v tem slučaju prašiti tudi še s suhim žveplom.

54

4. Gnjiloba na koreninah.

Ta gnjiloba se pojavlja pogosto zlasti v težkih, mokrih
zemljah. Korenine počnejo na konceh gnjiti, njih skorja postaja
rujava in se lupi, bolezen gre od mlajših v stareje korenine. Trs,
ki je napaden od te bolezni, se da lahko potegniti iz zemlje,
kajti konci korenin so odgnjiti. Pri natančnejem pregledovanju
takih korenin se najdejo na njih bele niti, te niti so ravno od
gljive, katera povzroči to gnjilobo.

Ta gljiva se širi v vinogradu od trsa do trsa po koreninah,
zunaj pa tudi s pomočjo trosa. Opazovati je torej enako razširjanje,
kakor pri trsni uši. Od trsa, ki je najprej napaden, se širi v okrogu
po koreninah in tako nastajajo gnezda, enako kakor v od trsne
uši napadenih vinogradih. Na druge prostore pa prehaja ta bolezen
s pomočjo trosa. Napaden trs rodi prvo leto posebno močno, pri¬
hodnje leto ima pa že slabo mladje, v 2 — 3 letih pa pogine. Ako
so pa razmere tej gljivi ugodne, zamore trs uničiti tudi mnogo prej.
To tudi pri nas zelo razširjeno gljivo pospešuje zlasti vlaga
ne samo na trsu, temveč tudi na raznem drevju in tudi na ze¬
liščih. Najbolje sredstvo proti njej je odpeljavanje vode, s katerim
je mogoče včasih ozdraviti celo že napadene vinograde. Ako nastopa
ta bolezen močno, je pa najbolje, bolan trs in pa radi večje sigur¬
nosti tudi še po 2 — 3 m  na široko v okrožju gnezda izkopati
in požgati vse trse s koreninami vred. Isti prostor se pa pusti 2 — 3
leta v prahi, k večjem ako se obseje z žitom, kajti druge rastline bi
jo le še vzdrževale. Tudi je dobro trositi te prostore močno z
apnom, da v njih hitro pregnjijejo vsi rastlinski ostanki. V zemljah,
ki pospešujejo to bolezen, naj bi se gnojilo bolj z umetnimi gnojili,
ne pa z vejnikom in enakimi tvarinami, ki bolezen podpirajo. Zelo
napačno je tudi rabiti pri novih nasadih kole, od starih od te
bolezni napadenih vinogradov, s temi se le prenaša ta škodljiva
bolezen.

IX. Važneji živalski škodljivci.

i. Grozdni zavijač.

Grozdni zavijač je zelo škodljiv. Uniči mnogo pridelka, grozdja,
pa tudi kvari dobroto vina, ker od njegove gosenice napadene
jagode se kmalu kvarijo in počnejo gnojiti. Grozdni zavijač je mali

55

metuljček, ki nastopa dvakrat na leto, na pomlad meseca aprila
in majnika in pa zopet drugič julija. Iz jajec prvega, pokolenja
zlezejo čez 14 dnij gosenice, te živijo od cveta trsa in od listov,
katere objedajo. Najti jih je lahko, ker spredejo z neko pajčevino
po več cvetov vkup, vsled tega poškodujejo tudi cvete, katere
sicer ne objejo. Kolikor bolj hladno je vreme, toliko dalj rabijo
za svoj razvitek in toliko več škode napravijo. Kadar se prikaže
metulj bolj zgodaj in se izvalijo gosenčice prej ko je grozdje v cvetju,
objedajo gosenčice tudi očesa in lističe. Koncem julija in početkom
avgusta pa zlezejo iz jajc gosenčice drugega rodu, ki se zarinejo
v jagode in uniči vsaka po več jagod. Jagode, v katerih je taka
gosenčica (ali črv kakor je ljudje imenujejo), počnejo gnjiti, in gnji-
loba napade tudi še sosedne nenabodene jagode. Polovica, do
dveh tretjin trgatve je večkrat tako uničena. Dorastle gosenčice
se zakrivajo večinoma pod staro skorjo trsa, deloma tudi na kolji itd.

Zatira se ta mrčes na več načinov, ali po zimi kot buba
pod staro skorjo trsa, ali kot metulj na pomlad ali poleti, ali kot
gosenčice na cvetju, ali pozneje na grozdju početkom avgusta.

Prav pripravno je zatiranje bub na trsu in kolu. Pri režnji
se odrgne trs s kako verižico, ali najbolje s takozvanimi jeklenimi

Sabbathe-jevimi rokavicami (Ad-
ministr. der Weinlaube v Kloster-
neuburgu pri Dunaju), podoba 24,
s katerimi se bube stlačijo. Dobro
je ob enem ostrgano skorjo streči,
da se še nestlačene bube v na¬
stržem skorji uničijo, ako se ta
požge. V špranjah kola je tudi
mnogo bub, te se uničijo, ako se
maže kolje z zmesjo petroleja in
apna, istotako brajdniki i. t. d.

Na pomlad se love metulji z
lučmi, ali pa se udarja po trsih
zvečer ali še bolje zgodaj zjutraj s
palico, in metuljčki, ki vsled tega
zletijo in ker so zelo leni, padejo

Podoba 24.

navadno na tla, se tako lahko uničijo ali pa se v zraku lovijo
s pomočjo z lepljivo tvarino namazanih deščic. Luči nimajo o tem

56

času posebnega uspeha (luči niso zelo priporočljive, ker se ž njimi
tudi odveč koristnega mrčesa polovi), ker so tedaj metulji preleni
vsled hladnega vremena. V drugem pokolehju, poleti, se pa love
metulji zopet lažje z lučmi kakor z deščicami, ker so tedaj pre-
živahni. Julija meseca se torej postavijo ob večerih v vinograde
luči, katere privabijo metuljčke. Luči za to se pripravijo po Dol-
lesu sledeče: V višjo čašo se nalije pol vode in nekoliko olja, skozi
pluto se vtakne stenj in se postavi na olje (kakor so ponočne
lučice). Čez čašo je dobro napraviti pokrov s ploščevine, ki luč
varuje. Ta luč se postavi zvečer na krožnik, napolnjen deloma z
vodo, kateri se prilije nekoliko olja. Metuljčki gredo za lučjo in
se ujamejo na površju olja. Poleti se da poloviti na ta način mnogo
metuljev, žalibog med njim tudi koristnega mrčesa; oni način lo-
venja, ki je na pomlad dober, pa sedaj ne velja, ker so metuljčki
preživahni vsled višje toplote.

Gosenice se zatirajo ali na cvetju, ali na grozdju. V cvetju
se zatirajo ali na ta način, da se iščejo v kavernikih, kjer so zapre¬
dene in se stiskajo, ali pa s strupi. Strup se napravi od 3 kg
mila, ki se kuha v 10 l  vode tako dolgo, da se popol¬
noma raztopi, in ko se je ta raztopina ohladila, se zmeša s
špiritom, ki je bil nekaj časa nalit na 1 — 1'5 kg  svežega dal¬
matinskega praška za mrčes. Tako se pusti eden dan stati, na
to se tekočino od oborine odcedi in se jej dolije toliko vode, da znaša
cela zmes 100 Z, S pomočjo škropilnice proti strupeni rosi, na katero
se natakne mesto razpršilnika druga cev (podoba 25, canulla si-

bella, kakršna se dobi pri « Administration der Weinlaube» v
Klosterneuburgu), se škropi ta tekočina v pajčevine. Ta cev spušča
tekočino le v tankem curku in sicer le tedaj, kadar se pritisne na
pritiskač. Sveži dalmatinski prah za mrčes se dobi pri Eugenio
Godnig v Zadru.

Jako uspešno je zatiranje gosenic v jagodah. Začne naj se
zgodaj, početkom avgusta. Napadene navrtane jagode se izbirajo

57

in gosenice uničijo v njih na katerikoli način. Korist tega izbiranja
je jako velika in se izplača zelo izvrstno že pri isti trgatvi. Ako
bi se ne uničile gosenice zgodaj na ta način, bi napadle še mnogo
drugih jagod, ki se pa tako rešijo. Napadene jagode pa po¬
čnejo gnjiti in okužijo še druge sosednje, tako, da lahko pognije
vsled tega cel grozd. Razen tega, da mnogo od trgatve rešimo,
imamo korist, da uničimo zalego škodljivca. Za pobiranje napa¬
denih jagod na ednem oralu vinograda, zadostuje povprečno 10 — 20
ženskih delavnih dni.

Kjer se pokaže tak škodljivec, naj se porabijo kar le mogoče vsa
primerna sredstva ob pravem času in z vso odločnostjo, sicer zna po¬
stati silna nadloga. Želeti pa bi bilo, da ne stori to samo skrben
in razumen vinogradar, temveč da bi bil primoran to storiti sle¬
herni vinogradar. S takim postopanjem bi bilo mogoče čisto iztrebiti
tega škodljivca v posameznih krajih. Pa tudi že posamezen, ki
tako postopa, bode imel primerno korist.

2. Gosenice od sovk (agrotis).

V zadnjih letih so v naših krajih delale škodo skoraj gole gosenice
s 16 nogami, ki leže po dnevu v zemlji plitvo pod njo, na pomlad po
noči pa objedajo razen drugih rastlin tudi očesa in lističe trsa.
Na trsu napravlja navadno razen drugih vrst sovk, največ škode
pšenična sovka. Nje gosenica je dolga 3 —3‘/» cm,  svinčeno-sive do
sivo-rujave barve. Po dnevu je najti te gosenice le pod zemljo 1 — 3 cm
globoko, okolo objedenih trsov, kjer leže zvite.

Te gosenice se lovijo po dnevu, pri prekopavanju zemlje
z lahkimi motikami, gosenice se tako poiščejo, ali pa se obirajo
na trsu po noči pri luči.

Kure in race uničijo v vinogradu mnogo teh gosenic.

Na Francoskem dajejo na večer k vznožju vsakega trsa
snopek lucerne. Zjutraj zlezejo gosenice v te snopke, pa se tam
lahko polovijo in uničijo. Kjer je plevel v vinogradu, gredo gose¬
nice na tega, pa pustijo trs. S plevelom obraščeni vinograd privabi
pa take gosenice še v večji množini. Na Francoskem napravijo tudi s
kolom okolo trsa 3 — 4 luknje, čez dan se zalezejo gosenice v iste
in v teh se zmečkajo s kolom.

58

X. Neugodni vplivi vremena, zemlje i. t. d.

i. Toča.

Točo popolnoma zabraniti, se nam še ni posrečilo do sedaj.
Streljanje proti toči, ki je bilo že od nekdaj običajno, se poskuša
v novejšem času bolj sistematično z boljšimi pripravami, in kakor
se poroča od več strani, z ugodnim uspehom. Tako novo pripravo od
«g IBfc tvrdke Lorber in drugovi v Žalcu, v Savinski dolini,

■ HI kaže pod 26. Streljanje je pa le še na stališču poskusov

■ IH' ’ n za se daj nam preostaja le še ravnanje z od toče za-

18 d et ' m  trsjem, da odklonimo preveliko škodo. Ako

■ aH il je toča slaba, ako padajo zrna mešana z dežjem, ako

tjHR zadene trsje toča pozno, ni tako zelo velika škoda,

poškodovana je skoraj le trgatev istega leta. 2 — 3 dni
po toči se šele prav vidi škoda, ker se počne sušiti na
pecljih zadeto grozdje. Ako je grozdje, ko je bilo
oškodovano po toči, že precej razvito, se lahko oberejo
pobite jagode, ali preveč stolčeno grozdje, pa se na-
pravi iz tega pijača za domačo rabo. Se trde jagode,
El ki so zadete od toče, odpadejo ali se posušijo. One

■Hra P a > k* s0  tedaj že precej mehke, pa obstanejo in

11 slabeje zorijo, torej vpliva toča neugodno na do-

K  ji broto vina.

Po  pozni toči, je treba skrbeti s kopjo in
s tem, da ohranimo kolikor mogoče več zdra-
Podoba 26. vega krepkega listja (torej da ne prirezujemo vrhov
ali zalistnikov tako oškodovanega trsa, da vse novo dorastlo listje
varujemo s škropljenjem proti strupeni rosi), da se zopet okrepi tako
oslabel trs.

Zelo močna toča, posebno pa taka, ki zgodaj pride, lahko
oškoduje trsje za več let. V tem slučaju ne bode trgatve isto
leto, a skrbeti moramo, da okrepimo trs vsaj za prihodnja leta.
Kadar je poškodovano vse mladje na rodnem lesu, puščamo pa
na starem lesu le po 2 mladiki, in te okrepimo s tem, da oberemo
vse druge. Kadar slučajno pa ni tako hudo, temveč so zdrava
vsaj doljna očesa na teh mladikah, ki nam naj bi služile v pri¬
hodnjem letu kot roden les (n. pr. na mladikah, ki pridejo iz rez-
nikovj, pa režemo te mladike na kratke čepe, iz katerih zopet

5Q

poženejo krepke mladike. Te nam dajo prihodnje leto krepak, roden
les. Kdor pa ne reže tako mladje na kratke čepe, dobi veliko
število slabotnih pogankov, ki mu dajo prihodnjo pomlad le slab
les za narezavanje.

Vsa ta dela je pa treba dobro preudariti. Kdor ne preudari
in je prenagel, si zamore več škode napraviti nego koristiti. Takoj
po toči izgleda škoda večja, kakor je v resnici. Kdor pa prepusti
trs po toči popolnoma usodi, ima pa zgube na rodovitosti za več
let. Kadar je na brajdah deblo ranjeno, in vsled tega zelo oslabljeno,
se počne gojiti iz mladike od tal novo deblo, in ko je to gotovo,
odreže se oslabljeno staro.

Rožje, ki je obtolčeno od toče, ni niti za šperone, niti za
grobanje, niti za ključe. Kjer udari toča mladiko, napravi zelo
globoko rano, ki pa ne zarase v mnogih letih.

Od toče močno poškodovano trsje po zimi kaj rado pozeba,
zategadelj ga je dobro zavarovati pred mrazom z osipanjem. V
prihodnje pa se zelo poškodovan trs močno pomladi.

2. Mraz (pozeba).

Trs pozeba po zimi in sicer njega rozge, deblo, korenine
i. t. d. Največ škode mu pa prizadeva mraz v zelenem stanu, in
sicer pozni pomladanski ali zgodnji jesenski mrazovi.

A.  Zimski mraz.

Zimski mraz oškoduje korenine, deblo in rožje.

Korenine so zelo občutljive proti mrazu. To se opazuje po¬
sebno, ako se razpošiljajo slabo omotane vkoreninjene trte v hudem
mrazu. Pa tudi v zemlji, zlasti rahli pešečni zemlji, uniči mraz ko¬
renine, kadar ni zemlja s snegom pokrita in ostane dalj časa zmrz¬
njena. Koreninino deblo je pa bolj trdno nego korenine. Škode
vsled pozebe korenin varujemo se pa v vinogradu z dolgimi
sadikami, pri katerih vsaj ne seže mraz do doljnih korenin. Kadar
pozebejo le korenine, postane trs za nekaj časa slaboten, pa se s
časom zopet okrepi, kadar pa pozebe koreninino deblo, je najbolje
posekati trs. Mnogokrat se zgodi, da zmrzne deblo trsa, med tem
ko so korenine in rožje popolnoma zdrave. Včasih zmrzne celo le
spodnji del debla, med tem ko kaže zgornji del še zdravo muzgo.
Tak pozebel trs tudi solzi na pomlad kakor zdrav in odžene, a

60

mladice ostanejo le slabe, ako se ne osušijo popolnoma. Ako se
nareže tako deblo, se opazi, da je pod skorjo muzga rujava. Se
zelenkasto - bela muzga je dobro znamenje, trs je še zdrav. Posebno
rad pozeba tako trs, kateri je bil zelo napaden od peronospore,
ali od toče zadet. Trs, ki je tako močno pozebel, odreže se tik
pri tleh, vsled tega odženejo iz debla močne vodene mladice. Od
teh se puščati le najnižji dve, ki se vežeti lepo navpično. Vsled tega
postanejo te mladice zelo krepke. Proti taki pozebi se pa lahko
branimo, ako pokrijemo čez zimo deblo trsa z zemljo.

Pozeba škoduje tudi rožju, in sicer, ali to do cela pozeba, ali
pa pozebajo le očesa na njem.

Rožje pozeba do cela, posebno tedaj, kadar ni popolnoma
dozorelo; popolnoma dozorelo rožje, prenaša še mraz od 20°, sicer pa
že pri 14 0  in manj pozeba. Po zunanjem se pozeblo rožje ne po¬
zna, pač pa ni velika škoda, da so le očesa zdrava, sicer se le v
teku leta luši skorja na pozeblem delu. Rožje, na katerem je muzga
popolnoma rjava, je pa treba odrezati. Najraje pozebajo pač očesa
vsled hudega mraza, včasih še pri primerno slabem mrazu. Največ
škode je po dalj trajajočem mrazu, ako ostane toplota po 2 — 3
tedne enakomerno nizka.

Navadno ne pozebajo vsa očesa. Zgornja, ki so bolj raz¬
vita, lažje nego doljna. Najdoljneje oko, ki je komaj vidno, skoraj
nikdar ne pozeba. Glavno dobro razvito oko ima tudi stranski
očesi. Prvo, kot najbolj razvito, najraje pozebe. Prepričamo se,
da li je oko pozeblo, ako ga prerežemo, zeleno je dobro, rjavo
je uničeno. Pa da je le pri osnovi še nekoliko zelenega, je le še
upanje, da bode to oko odgnalo.

Očesa, kakor rožje in trs sploh, varujemo proti mrazu z
osipavanjem na jesen. Pri osipavanju je paziti najbolj na to, da je
zemlja tedaj suha, da lepo okolo trsa leže, sicer lahko očesa po-
gnjijejo. Tudi treba trs odgrinjati kar najprej zgodaj na pomlad,
sicer se v zemlji očesa prehitro napno in potem še lažje pozebejo.

B.  Pomladanski mraz.

Največkrat nastopijo mrazovi okolo srede meseca majnika,
kadar nastanejo po že toplih, vročih dnevih nevihte i. t. d. Mraz
dela škodo le v mirnih, jasnih nočeh. Kadar je nebo oblačno, ne
zamore zemlja toliko toplote izpuhtevati, se torej ne hladi tako.

61

Tudi v vetru ni mraz nevaren. Včasih drugače izvrstne lege od
mraza največ trpijo, ako so zavarovane popolnoma proti vetru.
Mraz več škoduje v nižjih legah nego v višjih. Najbolj škodljiv
je v ravninah, posebno blizu večjih travnikov, jezer, vod i. t. d.
Na visokih odgojah, brajdah, ne dela mraz toliko škode, nego na
nizkih odgojah. V ravninah se gojijo torej večji del le brajde
ravno radi mraza.

Da-Ii bode prihodnjo noč, oziroma jutro mraz, sklepamo lahko
že iz toplote na večer prej. Ako je na večer pri jasnem nebu in
mirnem vremenu toplota 4 do -j- 5 0  se ni nič bati, pač pa je ne¬
varno, ako je ta le 2 °.

Se bolj zanesljivo zvemo je-li bode po noči mraz, ako obesimo
v senci na prostem toplomer, čigar kroglo obvijemo s kosom platna,
katerega mokro ohranimo s pomočjo niti, ki v vodo segajo. Naj¬
nižja toplota po noči je za 4° nižja, kakor ona, katero kaže ta to¬
plomer ob 2. popoldne. To je zelo važno, da se vemo pravo¬
časno pripraviti za mraz. Izmed vseh sredstev, katere imamo
proti mrazu, je še najbolje kajenje. Zato se ob potih nad pod in
v vinogradu na vsakih 10 m  napravijo male grmadice z rožja,
dračja i. t. d., na katere se vlije katrana ali smole (n. pr. od
pivovarjev rabljene smole), ali kamenega olja, sploh tvarin, ki
napravljajo mnogo dima. Glavno je namreč mnogo dima, velik
plamen ali velika sopara, vsled premokrih tvarin, je celo lahko
škodljiva. Uspeh tega kajenja bode le tedaj dober, ako se celi
vinograd pokrije z dimom, ki naj tudi dalj časa nad njim ostane,
posebno proti jutru, ko solnce izhaja, tedaj je mraz najbolj škodljiv.
Za to početje bi se morali združiti vinogradniki posameznih bregov
v vzajemno skupno delovanje.

Kadar uniči pomladanski mraz mladje, ima to lahko več
različnih posledic. Ako uniči vse mladice iz glavnih očes, lahko
še stranska očesa odženejo, njjadice iz teh dajo prihodnje leto ro-
dovit les. Poganjanje teh stranskih očes se pospeši, ako se po-
zebla očesa kmalu odstranijo. Doseže se to lahko, ako se čez
nekaj dnij po tako pozeblem trsu s palicami tolče., Ako eden del
mladic popolnoma pozebe, nekaj jih pa ostane zdravih, se po-
zeble mladice oplevejo, in zdrave, ki se posebno za prihodnje leto
okrepijo, dajo rodni les. Ako mraz popali vršičke mladja, tedaj je
najbolje, da tako mladje režemo do nižjih zdravih očes na kratke

62

čepe, sicer dobimo preveč slabih mladic, ki bi nam dale za pri¬
hodnjo rez le slabo rožje.

Kjer pa je mladje na rodovitnem rožju popolnoma uničeno,
posebno še tedaj, kadar je že zimski mraz uničil srednja očesa, po¬
mladanski pa mladice iz stranskih očes, tedaj skrbimo, da dobimo
iz starega lesa nekaj krepkih mladik, katere nam v prihodnjem letu
sicer ne bodo rodile, ki pa nam dajo za pozneje zopet krepak
rodovit les.

C.  Zgodnji jesenski mraz.

Pred trgatvijo škoduje zgodnji jesenski mraz, ker obrije pred
časom listje. Grozdje ne zamore več zoreti, sladkor se več ne
množi, da, celo se izgubi nekoliko sladkorja. To prezgodno od¬
padanje listja pa zelo slabi trs sam, tak trs oziroma rožje ne do¬
zori popolnoma, torej trpi zelo vsled zimskega mraza.

3. Bledenica (zlatenica, kloroza).

Listi postajajo navadno že pred cvetjem od vršičkov dol
najprej ob robu rumeni, s časom pa porumeni popolnoma vse
listje. Vzrok tej prikazni so korenine, ki trs ne hranijo dovolj. To
se zgodi n. pr. pri posameznih trsih, kjer so korenine po mrčesu
(n. pr. trsni uši) ali z motiko ranjene; tudi kadar se vinograd, v katerem
se dalj časa niso obrezavale rosne korenine, naenkrat globoko
koplje, kadar se prekopava težka zemlja ko je mokra, ali kadar
je odveč vode v zemlji. V teh slučajih je skrbeti, da se korenine ne
poškodujejo, da se preobila voda odpelje z drenažo, da se le suha
zemlja prekopava, včasih pa tudi dobro pomaga polivanje z
gnojnico, torej dobro krmljenje trsa.

V zemlji, ki ima mnogo raztopnega (rastlinam lahko spre¬
jemljivega apna), se bledenica posebno rada pokaže. To velja po¬
sebno glede ameriških cepljenih trsov. Riparija n. pr. v zemljah, ki
imajo čez 10°/ 0  fino razdeljnega apna, čestokrat požolti in hira.
Najbolj se pokaže kloroza v drugem letu po sajenju. Kjer se opazuje,
da n. pr. riparija rada požolti, naj se zasajajo vinogradi s takimi
vrstami trsa, ki so glede apna manj občutljive. Sicer pa bode
dobro globoko rahlanje zemlje, odpeljavanje vode i. t. d. to zlo
nekoliko olajšalo. Kjer se opazuje, da postajajo ameriške cepljenke
klorotične, se jim pomaga z zeleno galico, in sicer na sledeče
načine:

63

1. ali se stolčena galica k trsu potresa, kar pa ima slab
uspeh;

2. hitro vpliva prilivanje vode, v kateri se je raztopilo v
100 l  3 kg  galice. K trsu se prilije po 10 l  te tekočine.

3. Precej dober uspeh ima tudi škropljenje z raztopino zelene
galice v 100 l  vode po x / 2  — 1 kg  galice;

4. Zelo dobro je po dr. Rassignier - ju umivanje, oziroma
namakanje ran na trsu (n. pr. vseh delov kjer smo kaj odrezali) z
raztopino galice v 100 l  vode 20 — 40 kg  galice. To pomaga ob
ednem tudi proti paležu, ako se izvršuje na pomlad.

Na strani

I. Pripravljanje zemljišča za nov nasad 3

1. Počivanje zemlje . .   ?. 3

2. Jarčenje (rigolanje) 

3. Odpeljavanje podzemeljske vode (drenaža)  .4

4. Odpeljavanje nadzemeljske vode (deževnice) 5

5. Pota  8

6. Poravnanje zemlje (planiranje) *  ..g

II. Zasajanje  . 8

1. Razstavljanje kolja pred sajenjem  . . g

2. Kdaj se sadi  .10

3. Kakšne sadike sadimo .10

4. Kako ravnati s sadikami pred sajenjem .   11

5. Sajenje .12

III.  Dela prva leta po sajenju  ..... .13

a)  V prvem letu:

1. Odgrinjanje   13

2. Pozasajanje izostalih sadik 

3. Obdelovanje zemlje 

4. Oplevanje in vezanje mladik 14

5. Varstvo proti zimskim mrazom .14

b) Drugo leto po sajenju:

1. Odgrinjanje .15

2. Gnojenje    15

3. Režnja .   .15

4. Obdelovanje zemlje  15

5. Pozasajanje izostalih sadik .16

6. Oplevanje in vezanje mladik .   16

7. Varstvo proti mrazu .  .

8. Trgatev  . 16

c) Tretje leto po sajenju.

1. Odkrivanje 



2. Gnojenje 

3. Rez.   17

4. Obdelovanje zemlje 17

5. Oplevanje in vez mladik 17

6. Varstvo proti mrazu 17

7. Trgatev .17

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000000296

Na strani

IV.  Odgoja in rez trsa ...  18

1. Odgoja trsa ..  18

2. Kdaj začnemo oblik« trsa odgojevati . ..21

3. Kako se odgaja oblika trsa.21

4. Cas za rez.  23

5. Druge okolščine, katere treba pri režnji vpoštevati.24

6. Vez.26

V.  Kako postopati z mladjem po leti .27

1. Ople vanje mladik.28

2. Obiranje zalistnikov. 29

3. Prikrajševanje mladik.29

4. Odrezavanje vrhov . . • .32

5. Obiranje listja.33

6. Vezanje mladja.33

VI.  Obdelovanje zemlje.35

1. Kop.35

2. Osipavanje trsa.39

VIL Gnojenje ..... 39

1. Zakaj gnojimo.39

2. Tvarine, katere v gnoju zemlji povračamo.40

3. Čas za gnojenje.42

4. Kako gnojiti.  .42

5. Razna gnojila.43

6. Poraba gnoja v vinogradih.  46

VIII.  Rastlinski in živalski škodljivci.  .49

1. Strupena rosa (peronospora).50

2. Palež. 51

3. Grozdna plesnoba (oidium).52

4. Gnjiloba na koreninah.54

IX. Važnejši živalski škodljivci.54

1. Grozdni zavijač.54

2. Gosenice od sovk (agrotis).57

X. Neugodni vplivi vremena, zemlje itd.  58

1. Toča.58

2. Mraz (pozeba).59

3. Bledenica (zlatenica, kloroza).62

Ti$karqa Knjigoveznica

DRRGOTIH HHIBAR

trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja v Celju
priporoča posebno kot zabavno berilo :

»Naš dom>, I. zvezek, vsebina »Cesarjevič in sestri dvojčkinji« in
»Krajevna kronika Teharskih plemičevi, broširan K —'50.

»Naš dom», zbirka povesti, II. zvezek, vsebina »Zadnji grof Celjski«
in »Iskalci biserov na otoku sv. Duha», broširan K —'50.

»Naš dom>, III. zvezek, vsebina »Vojna leta 2000» in »Doma in
na tujem >, broširan K — '50.

»Naš dom>, IV. zvezek, vsebina »Ciganka«, izvirna povest, ter razne
humoreske, broširan K — ’50.

Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane K —'24.

Zlasti za posestnike lova:

Lovski zakon za Štajersko, broširan K -10.


v Klosterneuburgu.




”•

JEL. JDL JEL ।
^pr^pr wr *

Razne potrebščine

za vinogradarstvo

<9tin kletarstvo

■ ■ '

- fa . v -.,_—-

vi-: ' : ' . ; '■ \ ■ < ■ i • —

ima naprodaj

administracija lista „Weinlaube‘

Vsakovrstno orodje

za vinogradarstvo in kletarstvo
kakor tudi vse druge v to stroko spa¬
dajoče potrebščine ima vedno v zalogi

OTON HOFBAUER

v Klosterneuburgu.



š^afeffiBft®!®a^wa4w®88®s

f^W^W . i r^l i.i f i rrn i r r ,-(y <TOWr ^,,^

l^>