38 vipavska dolina Čtivo predstavlja: Irena Kodele Krašna Založba Slovenska matica se je po iz- daji knjige Ljubljansko barje v okviru zbirke Slovenske pokrajine odloči- la nadaljevati z obravnavo značilnih slovenskih pokrajin. Tako je v svoj program, pod uredništvom Jerneja Pavšiča, vključila knjigo z naslovom Vipavska dolina: Neživi svet, rastlin- stvo, živalstvo, zgodovina, umetnostna zgodovina, gmotna kultura, gospodar- stvo in naravovarstvo. K sodelovanju so pritegnili več kot trideset strokov- njakov z različnih področij naravo- slovja, humanistike in družboslovja, ki izčrpno obravnavajo posamezna poglavja. Ta skupaj tvorijo 380 strani, v zajetni knjigi s trdo vezavo. Poleg slovenskega besedila so v knjigi tudi angleški povzetki poglavij in obsežen seznam bibliografije. Knjigo je moč kupiti za 39 evrov. Sredi poletja sem prejela obvestilo, da je izšla obširna monografija o Vipavski dolini. Kot Vipavka sem bila tega naj- prej zelo vesela, ko pa sem prebrala, kaj vse zajema monografija in kdo so av- torji prispevkov, so me začeli obhajati mešani občutki. Kot biologinja in nara- vovarstvenica delujem v tem prostoru ljubiteljsko in profesionalno že dvajset let. Marsikateri od soavtorjev te mo- nografije se je kot terenski biolog kalil tudi na »mojih« bioloških raziskovalnih taborih, zato sem bila presenečena, da ni nihče omenil, da se pripravlja tako obsežno in pomembno delo za Vipavsko dolino. Drugi razlog za mešane občutke je bil sam izbor avtorjev. Vendar sem se odločila, da si ne bom ustvarjala mne- nja o knjigi, še preden jo preberem. Knjigo sem seveda, ko sem jo dobila v ro- ke, z zanimanjem prelistala. Fotografija na naslovnici bi lahko bila boljša in tudi uvodnik bi lahko napisal kdo, ki bi zbor- nik prebral in se na obravnavano temo spoznal, a to mi ni pokvarilo veselja ob branju naslednjih prispevkov. Monogra- fija najprej podrobno predstavlja neživi svet Vipavske doline: geološke razmere, vode, tla in podnebje. Svoj prostor v mo- nografiji je našel tudi prispevek o pla- zovih, ki prebivalcem doline povzročajo nemalo problemov. Zelo natančna pred- stavitev tem me je navdušila, saj sem na- šla odgovore na marsikatero vprašanje, ki se mi je v preteklosti zastavljalo, pa ni- sem vedela, kje naj iščem odgovor nanj. Kot biologinja sem se še posebej poglo- bila v poglavja o rastlinstvu in živalstvu. Končno imamo na enem mestu zbrane podatke o rastlinstvu, mehkužcih, po- točnih rakih, podzemni favni, kačjih pastirjih, kobilicah, hroščih, dnevnih in nočnih metuljih, ribah in piškurjih, dvo- živkah, netopirjih … Resnično sem vese- la, da je toliko prostora, skoraj polovica knjige, namenjenega živi naravi, saj je živa narava v marsikateri monografiji veliko bolj skopo predstavljena. Naravoslovnemu sklopu sledijo druž- boslovne vsebine: zgodovina Vipavske doline od najstarejših sledi naselitve do vojne za osamosvojitev Slovenije, etno- loški oris, arhitektura podeželskih na- selij, kmetijstvo, gospodarstvo, slikar- stvo in naravovarstvo. Tudi v tem delu monografije lahko Vipavci izvemo mar- sikaj novega o svoji dolini. Še posebej vesela sem zapisov o arheoloških najd- bah, saj so te običajno predstavljene v strokovni literaturi, navadni »smrtniki« pa do takih informacij težje pridemo. Na žalost pa me tudi sedaj, ko sem mo- nografijo prebrala, še vedno obhajajo mešani občutki o njej. Med branjem se Naslovnica. 39 Mednarodna noč netopirjev 2014 Besedilo in foto: Simon Zidar Netopirji – grozna in temačna leteča bi- tja, ki se zapletajo v lase, po vampirsko pijejo kri ali pa zgolj delajo nesnago. Točno takšne stereotipe in asociacije o netopirjih želimo člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo ne- topirjev odpraviti iz podzavesti ljudi v sklopu promocije netopirjev za javnost. Raznolike dejavnosti z namenom pri- bližanja netopirjev, njihovega pomena in ogroženosti kar najširši javnosti iz- vajamo še posebej zgoščeno vsako leto konec avgusta in v septembru, ko pra- znujemo Mednarodno noč netopirjev. Dogodek, ki je na mednarodnem nivoju organiziran pod okriljem organizacije Eurobats in se odvija v mnogih državah skoraj istočasno, je letos potekal že šest- najstič. V sodelovanju s 14 vladnimi in nevladnimi organizacijami smo tako od 6. do 20. septembra izvedli 8 dogodkov v različnih krajih po Sloveniji: Ljublja- na, Podkraj, Kuzma, Cven, Novo mesto, Grosuplje, Češnjevek na Gorenjskem. Vlogo netopirjev v naravi in njihove za- nimive prilagoditve smo predstavili na šestih predavanjih oz. predstavitvah, na enem dogodku pa smo govorili o nega- tivnem vplivu svetlobnega onesnaženja na netopirje in druge živali. Netopirje smo na petih dogodkih lahko celo opa- zovali v naravi. V večernem času smo netopirje spremljali, kako izletavajo iz dnevnih zatočišč – cerkva ali jam –, oz. poslušali njihove visokofrekvenčne kli- ce preko detektorjev. To je obiskovalce naših dogodkov, še posebej otroke, naj- bolj navdušilo. Izvedli smo tudi dve či- stilni akciji odstranjevanja gvana in dve delavnici: izdelovanje lesenih netopir- nic in ustvarjanje netopirjev iz papirja. Tako je netopirje kot zanimiva in prav nič strašna bitja na Mednarodni noči netopirjev 2014 spoznalo vsaj 320 lju- di. Vse, ki vas zanima skrivnostni svet živali, pa že danes lepo vabimo na 17. Mednarodno noč netopirjev konec av- gusta in v septembru 2015! Opazovanje netopirjev pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podkraju. Izdelovanje netopirnic v ZOO Ljubljana. mi je zastavilo več vprašanj. Prvo od njih je, komu je ta zbornik namenjen. Nekateri prispevki so tako strokovni, da jih lahko razume le strokovnjak z do- ločenega področja, drugi so povsem po- ljudni. Zanima me tudi, zakaj si založba ni privoščila lektorja. Ali so avtorji vi- deli postavitev svojih prispevkov pred objavo? Nekatere slike imajo namreč napačne ali pomanjkljive podnapise, kar bi avtorji prispevkov morali opaziti in popraviti. Očitno je tudi, da nekateri pisci naših krajev ne poznajo prav do- bro. V prispevku o klimi, na primer, se omenja burja s sunki do 40 m/s. To je 144 km/h! Vsak domačin ve, da taka ja- kost ni nič posebnega in da o hudi bur- ji jamramo šele, ko gre hitrost sunkov proti 200 km/h, marsikdaj pa je še moč- nejša. Moti tudi nepravilno sklanjanje krajevnih imen, kar bi lektor – domačin – hitro popravil. Ne vem, kdaj bomo Vi- pavci dobili naslednjo tako monografi- jo, če jo bomo sploh kdaj dočakali; zato sem toliko bolj razočarana nad nedo- slednostmi, ki se v njej pojavljajo. Ne- katere vsebine se ponavljajo, druge so izrazito pomanjkljive ali povsem spre- gledane. Kako je lahko avtor poglavja o sesalcih povsem spregledal vse žužko- jede, od glodavcev pa omenil le nava- dnega polha in veverico? Ali je slikar- stvo v Vipavski dolini res omejeno samo na poslikave cerkva? Kje so Veno Pilon in drugi mednarodno priznani likovni umetniki Vipavske doline?! Kaj pa pisa- telji in ostali umetniki? Kdo je naredil izbor tem za monografijo? In kdo je iz- biral avtorje? Zakaj niso bili kot avtorji pri določenih poglavjih vključeni stro- kovnjaki, ki se profesionalno ukvarjajo s področji, ki jih monografija zajema, poznajo teren in imajo sveže podatke? Taki so na primer domači ornitologi, zaposleni pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, zgodovinar- ji Goriškega muzeja, naravovarstveniki novogoriške enote Zavoda RS za varstvo narave … Namesto monografije, na ka- tero bi lahko bili vsi ponosni, smo do- bili kolaž kvalitetnih prispevkov, ki se prepletajo s površnimi in mestoma tudi napačnimi zapisi amaterjev. Škoda …