ogaške novice
Glasilo občineLogatec,15.april 2010, letnikXLI, št.3
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08), 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.), 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
V tretjem odstavku se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Predstavnike delavcev zavoda se voli tako, da se zagotovi zastopanost delavcev, in sicer dva predstavnika iz centralnega vrtca, enega predstavnika iz enote Tabor, enega predstavnika iz enote Tičnica ter enega predstavnika iz enot Hotedršica ali Rovte.«
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Kurirček Logatec
1. člen
V 1. členu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Kurirček Logatec (Logaške novice, št. 6-7/97, 3/99, 6/07, 4/08, 6/08 - uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS št. 40/09) se številko »15« nadomesti z besedilom »50 A« ter se pred prvo alinejo doda novo alinejo, ki se glasi: » - enota Centralni vrtec,«.
4. člen
V četrtem odstavku 31. člena se tretja točka spremeni, tako da se glasi: »sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca, vzgojnega načrta, pri pravilih vrtčevskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu«, v sedmi točki se na koncu stavka doda besedilo: »in druge organe vrtca« ter naredi vejico.
Dodata se nova osma in deveta točka, ki se glasita: »8) lahko sprejme svoj program dela sodelovanja z vrtcem, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje; 9) v dogovoru z vodstvom vrtca lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine;«.
2.	člen
V prvem odstavku 5. člena se besedo »LOGATEC« nadomesti z besedilom: »Notranjska cesta 7 a, 1370 LOGATEC« za besedo »KURIRČEK« se zapiše »LOGATEC«.
3.	člen
Dosedanja osma točka postane deseta, v kateri se za besedo »zakonom« doda besedilo »in drugimi predpisi«
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice.
Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svet zavoda šteje 11 članov, ki ga sestavljajo:
•	3 predstavniki ustanovitelja,
•	5 predstavnikov delavcev zavoda,
•	3 predstavniki staršev.«
Številka: 007-8/2010-4 Logatec, 15. 4. 2010
Janez Nagode, l. r. ŽUPAN
O
0 b
1
a
fti L
o g
to o
t a k X
a
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.), 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
4. člen
V prvem odstavku 25. člena se črta beseda »visokošolsko«, za besedo »izobrazbo« se naredi vejica in doda besedilo »pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda OŠ Tabor Logatec
1.	člen
V prvem odstavku 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Tabor Logatec (Logaške novice, št. 6-7/97, 3/99, 6/07, 4/08, 6/08 -uradno prečiščeno besedilo) se številko »15« nadomesti z besedilom »50 A«.
2.	člen
5. člen
V četrtem odstavku 34. člena se tretja točka spremeni, tako da se glasi: »sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu«, v sedmi točki se na koncu stavka doda besedilo: »in druge organe šole« ter naredi vejico.
Dodata se nova osma in deveta točka, ki se glasita: »8) lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje; 9) v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,«.
V prvem odstavku 6. člena se besedo »LOGATEC« nadomesti z besedilom: »Tržaška cesta 150, 1370 LOGATEC«, besedilo »Osnovna šola Tabor« pa se zapiše z velikimi tiskanimi črkami.
3. člen
Dosedanja osma točka postane deseta, v kateri se za besedo »zakonom« doda besedilo »in drugimi predpisi«. 6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice.
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svet zavoda šteje 11 članov, ki ga sestavljajo:
•	3 predstavniki ustanovitelja,
•	5 predstavnikov delavcev zavoda,
•	3 predstavniki staršev.«
Številka: 007-10/2010-4 Logatec, 15. 4. 2010
Janez Nagode, l.r. ŽUPAN
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo 94/07, 27/08 - odl. US 76/08, 79/09 ), 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07 in 103/07 -ZpolS-D) ter v skladu s 16. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08, 3/10) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
Odlok o spremembi odloka o oglaševanju v občini Logatec
1.	člen
1)	V Odloku o oglaševanju v Občini Logatec (Logaške novice, št. 2/09, 6/09) se v 31. členu črta tretji odstavek.
2)	Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Logaških novicah in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 007-19/2010-1 Logatec, 15. 4. 2010

X
tu
o
Janez NAGODE, l. r. ŽUPAN
tg o
OJ
-O
o
o
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.), 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
4.	člen
V prvem odstavku 25. člena se črta beseda »visokošolsko«, za besedo »izobrazbo« se naredi vejica in doda besedilo »pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje«.
5.	člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda OŠ 8 talcev Logatec
1. člen
V četrtem odstavku 34. člena se tretja točka spremeni, tako da se glasi: »sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu«, v sedmi točki se na koncu stavka doda besedilo: »in druge organe šole« ter naredi vejico.
V prvem odstavku 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ 8 talcev Logatec (Logaške novice, št. 6-7/97, 3/99, 6/07, 4/08, 6/08 -uradno prečiščeno besedilo) se številko »15« nadomesti z besedilom »50 A«.
Dodata se nova osma in deveta točka, ki se glasita: »8) lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje; 9) v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,«.
2.	člen
V prvem odstavku 6. člena se besedo »LOGATEC« nadomesti z besedilom: »Notranjska cesta 3, 1370 LOGATEC«, besedilo »Osnovna šola 8 talcev Logatec« pa se zapiše z velikimi tiskanimi črkami.
3.	člen
Dosedanja osma točka postane deseta, v kateri se za besedo »zakonom« doda besedilo »in drugimi predpisi«.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice.
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svet zavoda šteje 11 članov, ki ga sestavljajo:
•	3 predstavniki ustanovitelja,
•	5 predstavnikov delavcev zavoda,
•	3 predstavniki staršev.«
Številka: 007-9/2010-4 Logatec, 15. 4. 2010
Janez Nagode, l. r. ŽUPAN
O
0 b
1
a
fti L
o g
to o
t a
k X
a
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.), 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
4. člen
V prvem odstavku 25. člena se črta beseda »visokošolsko«, za besedo »izobrazbo« se naredi vejica in doda besedilo »pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda OŠ Rovte
1.	člen
V prvem odstavku 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Rovte (Logaške novice, št. 6-7/97, 3/99, 6/07, 4/08, 6/08 - uradno prečiščeno besedilo) se številko »15« nadomesti z besedilom »50 A«.
2.	člen
5. člen
V četrtem odstavku 34. člena se tretja točka spremeni, tako da se glasi: »sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu«, v sedmi točki se na koncu stavka doda besedilo: »in druge organe šole« ter naredi vejico.
Dodata se nova osma in deveta točka, ki se glasita: »8) lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje; 9) v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,«.
V prvem odstavku 6.	člena se besedo »ROVTE«
nadomesti z besedilom:	»Rovte 90 a, 1373 ROVTE«, besedilo »Osnovna šola Rovte« pa se zapiše z velikimi tiskanimi črkami.
Dosedanja osma točka postane deseta, v kateri se za besedo »zakonom« doda besedilo »in drugimi predpisi«.
6. člen
3. člen
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svet zavoda šteje 11 članov, ki ga sestavljajo:
•	3 predstavniki ustanovitelja,
•	5 predstavnikov delavcev zavoda,
•	3 predstavniki staršev.«
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice.
Številka: 007-11/2010-4 Logatec, 15. 4. 2010
Janez Nagode, l. r. ŽUPAN

X
tu
o
tg o
OJ
-O
o
o
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - sklep US, št. 49/06 - ZMetD in št. 66/06 - odl. US, 70/08 in 108/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08 in 79/09), 30. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07-ZPNačrt in 41/08) ter 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010 sprejel
Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Logatec
O
0 b
1
a
fti L
o g
to o
t a k X
a
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občine Logatec, tako da določa:
-	območja v občini Logatec, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,
-	obseg storitev javne službe oskrbe s pitno vodo,
-	objekte in naprave uporabnikov in izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo,
-	pogoje za priključitev na javni vodovod,
-	meritve porabe in obračun porabljene vode,
-	prekinitev dobave vode in varčevanje z vodo,
-	obveznosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo in uporabnikov,
-	odvzem vode iz hidrantov.
2.	člen
(1)	Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
(2)	Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja njegovo požarnovarnostno funkcijo.
3.	člen
V okviru storitev javne službe oskrbe s pitno vodo mora izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
-	oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
-	pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
-	vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
-	nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
-	vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
-	vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
-	izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
-	monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
-	monitoring količine iz vodnih virov odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
-	označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
-	izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
-	občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
-	občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
-	izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-	redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
-	vodenje evidenc v skladu s tem odlokom, razen vodenja katastra javnega vodovoda.
4. člen
(1)	Območja v Občini Logatec, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so naslednja:
-	vodovodni sistem Laze - Jakovica,
-	vodovodni sistem Grčarevec,
-	vodovodni sistem Hotedršica,
-	vodovodni sistem Rovte,
-	vodovodni sistem Medvedje Brdo,
-	vodovodni sistem Logatec.
(2)	Območja iz prvega odstavka tega člena so označena na temeljni topografski karti, ki je sestavni del tega odloka.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV JAVNE SLUŽBE
5. člen
(1) Objekti in naprave uporabnika so:
- interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno ali obračunsko mesto,
-	vodovodni priključek, ki je sestavljen iz priključnega sklopa na sekundarno ali primarno omrežje, dovodne cevi vstavljene v ustrezno zaščitno cev med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, ventila pred obračunskim vodomerom, čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa pred vodomerom,
-	obračunski vodomer s pripadajočim nepovratnim ventilom in ventilom za njim,
-	vodomerni jašek ali niša,
-	interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
(2) Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi
upravlja in razpolaga, in se zgradijo na podlagi
gradbenega dovoljenja.
6. člen
Objekti in naprave izvajalca javne službe so:
sekundarno omrežje in naprave:
-	omrežje in naprave za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
-	omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantno omrežje),
-	omrežje za vzdrževanje javnih površin,
-	črpališča ali naprave za vzdigovanje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
-	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
primarno omrežje in naprave:
-	za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave in bogatenje podtalnice,
-	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
-	vodni zbiralniki,
-	cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov,
-	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja;
magistralno omrežje in naprave:
-	objekti za hrambo, transport in čiščenje vode
-	tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja,
-	črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, namenjene več občinam ali regijam.
lll. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
7.	člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem izvajalca javne službe v skladu z določili odloka.
8.	člen
(1)	Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2)	Izvajalec javne službe mora obvestiti uporabnika v roku treh mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in mu posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
(3)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(4)	Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-	oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 metrov ali
-	je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(5) Vzrok za odpoved odjema vode je lahko samo rušenje oz. odstranitev objekta.
9. člen
(1) V okviru storitve javne službe oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe izdaja na podlagi predložene dokumentacije projektne pogoje, soglasja, smernice, mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, in sicer:
1.	za smernice, soglasja, mnenja:
-	dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2.	za pogoje in soglasja:
-	dokumentacijo, ki jo	določa zakonodaja o graditvi objektov,
-	projekt za gradbeno	dovoljenje z načrtom zunanje ureditve.
3.	za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
-	gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
-	projekt vodovodnega priključka,
-	projekt za izvedbo internega vodovodnega instalacije stavbe,

X
tu
o
tg o
OJ
-O
o
o
o
0 b
1 a
fti L
o g
to o
t a
ik X
-	pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
4.	za soglasja za začasni priključek (za gradbišče, javno prireditev ali začasni objekt) za določen čas do največ dveh (2) let:
-	dokazilo o pravici graditi,
-	skico ali situacijo predvidene priključitve na javno omrežje,
-	soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
-	opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode (za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, oz. podjetja),
-	fotokopijo dovoljenja za javni shod oziroma javno prireditev.
5.	za soglasja za ukinitev priključka:
-	dokazilo o lastništvu objekta, kateremu se priključek ukinja,
-	skico ali situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom,
-	projekt rušitve objekta, kadar je potreben.
6.	za soglasja k spremembam:
-	projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške v višini, ki jo določi občinski svet občine Logatec.
10.	člen
(1)	Soglasja izdaja izvajalec javne službe tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lastni vir oskrbe s pitno vodo, in tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode, in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
(2)	Uporabnik si mora pridobiti soglasje izvajalca javne službe za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za pitno vodo.
11.	člen
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek v roku kot ga določa veljavna zakonodaja, če uporabnik k svoji vlogi predloži predpisano investicijsko tehnično dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in prepustnost omrežja.
(2)	V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je izvajalec javne službe dolžan obvestiti uporabnika in ustanovitelja v roku treh mesecev o razmerah ter pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
12. člen
(1) Izvajalec javne službe je dolžan izvesti priključek uporabnika na vodovodno omrežje, če je uporabnik izpolnil pogoje iz soglasja in če je predložil vsa dokazila o plačilu prispevkov in taks v skladu s predpisi.
(2) Za brezhibno stanje interne vodovodne instalacije je odgovoren uporabnik.
13.	člen
(1)	Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika. Vsi stroški vzdrževanja in obnove vodovodnega priključka bremenijo uporabnika. Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju, na vodovodnih priključkih, obračunskemu vodomeru, vodomernem jašku ali niši sme izvesti izvajalec javne službe oziroma strokovno usposobljeni in registrirani izvajalec pod strokovnim nadzorom, ki ga zagotovi izvajalec javne službe.
(2)	Izvajalec javne službe mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme vodovodnega priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti.
14.	člen
(1)	Vodovodni priključek se vgradi za vsak uporabnikov objekt posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode.
(2)	Vodovodni priključek se lahko izgradi tudi za potrebe postavitve javne pipe - pitnika za potrebe turizma in rekreacije na prostem vključno s potrebnim priključkom. Vse naprave morajo biti zgrajene tako, da onemogočajo zlorabe ter se lahko uporabljajo le ob posegu navzočega uporabnika in na optimalen način za preprečevanje okužb zaradi uporabe vode iz naprav za direktno pitje. Okvirno mesto postavitve določi župan, točno mesto pa upravljavec tako, da se zagotavlja največja možna kvaliteta vode. Sredstva za izgradnjo pitnika se zagotovijo iz proračuna občine. V primeru, da prihaja na takem mestu do zlorab, vandalizma in uničevanja javne lastnine, upravljavec na zahtevo župana tako mesto odstrani, sredstva za pokrivanje stroškov odstranitve pa se zagotovijo iz sredstev proračuna občine. Vse naprave v zvezi z zagotavljanjem delovanja pitnika se obravnavajo kot del javne infrastrukture.
15.	člen
(1)	Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod.
(2)	Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod ter lastni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
a
IV. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
16.	člen
(1)	Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri v kubičnih metrih (m3). Osnova za obračun je stanje na obračunskem vodomeru.
(2)	Izvajalec javne službe odčita stanje na obračunskem vodomeru najmanj dvakrat letno. Pri večjih uporabnikih odčita izvajalec javne službe obračunski vodomer enkrat mesečno.
(3)	Z velikimi porabniki vode lahko izvajalec javne službe sklene posebno pogodbo o meritvi dobavljene vode.
(4)	Pri okvari vodomera se upošteva povprečje zadnjega obračunskega obdobja, če tega podatka ni, pa se obračuna s povprečno porabo 0,15 m3 na osebo na dan.
17.	člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod ali so na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, so dolžni meriti porabo vode z vodomeri.
18.	člen
(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti izvajalec javne službe obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi izvajalec javne službe samostojno oziroma skladno s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
20.	člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor	za vodomer, ki mora biti vedno oziroma po predhodnem
dogovoru z uporabnikom dostopen delavcem	ali
pooblaščenim osebam izvajalca javne službe	za
vzdrževanje in redne preglede. Vodomerni jašek	se praviloma izvede zunaj objektov.
21.	člen
(1)	Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2)	Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz tretjega odstavka 21. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. V primeru, da je točnost vodomera sporna v škodo uporabnika, plača vse stroške preverjanja vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
22.	člen
(1)	Cena storitve javne službe je sestavljena iz omrežnine, vodarine in stroškov vodnih povračil.
(2)	Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine Logatec. Omrežnina se določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno s preglednico:
(2)	Vsak obračunski vodomer mora pregledati in žigosati za to pristojni organ.
(3)	Izvajalec javne službe vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede. Stroški vzdrževanja in rednih pregledov obračunskih vodomerov bremenijo uporabnika ob njihovem nastanku, razen če se izvajalec javne službe in uporabnik dogovorita o mesečnih akontacijah pokrivanja teh stroškov.
19. člen
(1)	Vodomeri v interni napeljavi služijo za interno porazdelitev stroškov ter kontrolo porabe vode in jih izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava.
(2)	Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
(3)	Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.
vodomer	pretok (v m3/h)	faktor
DN 13	3	1,00
DN 20	5	1,67
DN 25	7	2,50
DN 32	12	4,00
DN 50	30	10,00
DN 80	100	33,33
DN 100	150	50,00
DN 150	300	100,00
(3)	Če gre za vodomer, ki ni naveden v preglednici, se izračuna sorazmeren faktor glede na nazivni pretok tega vodomera. V primeru, da stavba ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina določena za vodomer DN 20.
(4)	Iz omrežnine se financirajo stroški zavarovanja in poslovnega najema infrastrukture, stroški odškodnin ter finančni odhodki v okviru stroškov omrežnine.
(5)	Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno glede na dobavljeno količino vode. Obračunava se praviloma v mesečnih akontacijah, določenih glede na

X
tu
o
tg o
OJ
-O
o
o
0 b
1
a
fti L
o g
to o
t a k X
a
dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj dvakrat letno ugotavlja dejansko porabo in izvede poračun preteklega obračunskega obdobja. Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici iz tega člena, pri čemer se za vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na dan.
(6)	Vodarina se v primerih, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračuna na podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Lastnik, najemnik ali upravnik stavbe mora izvajalcu na njegovo zahtevo posredovati podatke o številu stalno prijavljenih stanovalcev ter o vseh spremembah.
(7)	Normirana poraba v večstanovanjskih stavbah se lahko določi glede na število oseb, ki v njej dejansko prebivajo. Podatke o številu oseb lahko izvajalcu pisno posreduje upravnik stavbe do 25. januarja za tekoče leto oziroma ob vsaki spremembi. Te podatke je izvajalec javne službe dolžan upoštevati. V nasprotnem primeru izvajalec javne službe normirano porabo določi z upoštevanjem nazivnega pretoka vodomera.
(8)	Ne glede na zgoraj navedene določbe se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba.
(9)	Vodarina se obračuna na podlagi naslednjih postavk:
-	normalna poraba, za katero se obračunava cena po veljavnem ceniku,
-	prekomerna poraba je poraba vode, ki je v obračunskem obdobju večja od normirane porabe. Za prekomerno porabo se cena poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju.
(10)	Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se obračunajo mesečno.
23.	člen
Porabljena normalna količina vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina v obračunskem obdobju, ki je manjša ali enaka normirani porabi (m3/dan) za posamezno velikost vgrajenega obračunskega vodomera, pomnoženi s številom dni obračunskega obdobja (za 1 mesec 30 dni).
24.	člen
(1) Uporabniki plačujejo ceno storitve javne službe na podlagi izdanih računov. Račun se izstavlja enkrat
mesečno na podlagi podatkov za preteklo obračunsko obdobje. Ceno storitve javne službe določi občinski svet na predlog izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe izdela cenik na osnovi potrjenih cen.
(2) Velikim porabnikom vode izvajalec izstavlja račune v rokih, ki jih lahko medsebojno določijo s pogodbo.
25.	člen
(1)	V primeru, da izvajalec javne službe ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer pokvarjen, se poračun opravi na podlagi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
(2)	Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 20, vodarina pa se obračuna na podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan.
(3)	Rok za popravilo ali zamenjavo pokvarjenega vodomera in odpravo drugih ovir za odčitavanje je največ 15 dni od ugotovitve stanja.
26.	člen
(1)	Uporabniki plačujejo storitve javne službe na podlagi izdanih računov. Uporabnik mora račun plačati v roku, ki je naveden na računu. Izvajalec javne službe mora račun poslati uporabnikom najkasneje v petnajstih dneh po koncu obračunskega obdobja.
(2)	Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(3)	Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun, mu izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
(4)	Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo prekine dobavo vode. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s tem ne poseže v pravice drugih uporabnikov.
V. PREKINITEV DOBAVE VODE IN VARČEVANJE Z VODO
27.	člen
(1) Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo lahko na stroške uporabnika po predhodnem obvestilu prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
-	če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oz. kvaliteto vode v javnem vodovodu,
-	če je priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
-	če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom, uporabnik pa ne izboljša stanja,
-	če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugemu uporabniku na svojo interno instalacijo ali če razširi svojo lastno napeljavo,
-	če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij skladno z določbami tega odloka,
-	če uporabnik brez soglasja odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
-	če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
-	če uporabnik ne ravna skladno z določbami 36. člena tega odloka v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina,
-	če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost vode.
(2)	Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
(3)	Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove priključek ali zahteva zaporo vode.
28.	člen
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas (ne dlje kot 24 ur) zaradi načrtovanih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali zaradi nepredvidljivih okvar, vendar mora o času trajanja zapore pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja na krajevno običajen način. V nasprotnem primeru je dolžan zagotoviti vodo na drug ustrezen način.
29.	člen
Del omrežja, ki dlje časa ni v uporabi, se odklopi od ostalega omrežja. Pred ponovno vključitvijo mora izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo ta del omrežja postaviti v ustrezno higiensko stanje.
30.	člen
Uporabniki so dolžni varčno uporabljati vodo iz vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno uporabo, zaradi česar izda navodilo za racionalno uporabo vode.
31. člen
(1)	V primerih višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno) ima izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
(2)	Porabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so zaradi nastopa višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
(3)	Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo, in sicer za osnovne življenjske potrebe občanov in požarno varnost.
Vl. OBVEZNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO IN UPORABNIKOV
32. člen
Izvajalec javne službe ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
-	skrbeti za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravo predloga za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov,
-	redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
-	skrbeti za njihove redne in izredne preglede,
-	redno kontrolirati kakovost vode ter kontrolirati učinek čiščenja čistilnih naprav in drugih objektov, ter naprav za prečiščevanje odpadne vode, o čemer vodi tudi evidenco,
-	obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način,
-	redno odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode,
-	izdajati soglasja in omogočati priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
-	organizirati oskrbo v primerih višje sile in poročati o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
-	sistematično pregledovati omrežja in ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo,
-	skrbeti za pravilno obratovanje in vzdrževati požarno omrežje in hidrante,
-	na zahtevo in stroške uporabnika kontrolirati ustreznost interne instalacije pred priklopom na javni vodovod,
-	na zahtevo in stroške uporabnika izvršiti pregled interne instalacije,

X
tu
o
tg o
OJ
-O
O
o
o
0 b
1 a
fti L
o g
to o
t a
ik X
a
-	opraviti kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če gre za utemeljen sum, da je voda neustrezna,
-	meriti količino načrpane vode na lastnih črpališčih,
-	skrbeti, da so javni vodovodi zgrajeni iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji,
-	skrbeti, da se pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji vodovodnega omrežja preverijo in po potrebi obnovijo vodovodi, ki ne ustrezajo veljavnim normativom za hidrantno omrežje.
33.	člen
Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo pravico:
-	priključitve na javni vodovod,
-	spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
-	izvesti dodatna dela na priključku,
-	povečati odvzem vode,
-	ukinitve priključka.
34.	člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
-	redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
-	redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
-	omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, prenesti vodovodne priključke v vzdrževanje izvajalcu, dopustiti vzdrževanje vodovodnih priključkov ter opravljene storitve javne službe plačati skladno z veljavnimi predpisi,
-	varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
-	zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
-	sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru izvajalcu javne službe,
-	zagotoviti dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
-	zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
-	zagotoviti dostop za izvajanje vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
-	pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
-	plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu,
-	urejati delitve stroškov porabljene vode v večstanovanjskih stavbah,
-	upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
-	dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost
vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca,
-	urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
-	obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,
-	povrniti škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
-	povrniti škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja,
-	upoštevati varčevalne in druge ukrepe v primerih višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
-	zagotoviti izmenjavo vode v interni instalaciji in vodovodnih priključkih.
35.	člen
Če izvajalci del opravljajo dela v bližini javne komunalne infrastrukture, si morajo pridobiti soglasje lastnika infrastrukture. Pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic, trgov, morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljavci drugih objektov in naprav (kanalizacijskega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane, v primeru poškodbe pa so dolžni vzpostaviti prvotno stanje in poravnati morebitno škodo.
36.	člen
Uporabniki ne smejo prekiniti dobave vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnažiti vode v napeljavi.
VII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV 37. člen
(1) Hidranti v omrežju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in brezhibni. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo le za gašenje požarov, v drugih primerih pa le s soglasjem izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2)	Za gasilske vaje, za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora izvajalec prireditve predhodno obvestiti izvajalca javne službe ter si pridobiti soglasje. Za uporabo iz hidrantov mora imeti uporabnik svoj tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki je registriran pri izvajalcu javne službe. Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.
(3)	Uporabniki javnega vodovoda z območja, na katerem se nepooblaščeno odvzema voda s hidrantov, so dolžni najkasneje v 24 urah sporočiti vsak nepooblaščen odvzem vode izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo, v nasprotnem primeru prevzemajo soodgovornost za nepooblaščeno ravnanje z vodo.
38. člen
(1) Ni dopustna gradnja hidrantov v internem omrežju ali v industrijskih objektih, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom.
Z denarno kaznijo 300 evrov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(2)	Plombo s hidrantov se sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višje sile.
(3)	Če uporabnik ne obvesti izvajalca javne službe o odstranitvi plombe, se šteje, da je odvzem vode registriran v času od zadnje kontrole plombiranja do ugotovitve takega stanja.
(4)	Izvajalec javne službe ima v vsakem primeru neopravičenega odvzema vode iz hidranta, odstranitve plombe ali drugega neopravičenega odvzema vode, pravico zaračunati vso porabljeno vodo in povzročeno škodo na tem delu omrežja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
39.	člen
Z denarno kaznijo 1500 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, ki ravna v nasprotju s peto, sedmo, enajsto, dvanajsto in trinajsto alinejo 32. člena.
40.	člen
Z denarno kaznijo 500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseba, ki:
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Uporabniki vode, ki so priključeni na javno kanalizacijo in ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, morajo v roku 6 mesecev od uveljavitve tega odloka namestiti vodomere, razen v primerih četrtega odstavka 16. člena, tretjega in šestega odstavka 22. člena in drugega odstavka 25. člena.
43.	člen
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda. Izvajalec javne službe sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v enem letu od uveljavitve tega odloka.
44.	člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, izvajalec javne službe pa opravlja strokovni nadzor.
45.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo na območju Občine Logatec (Logaške novice, št. 12/00 in 10/03).
-	se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda (prvi odstavek 8. člena),
-	ne namesti vodomera (17. člen),
-	ne izpolnjuje obveznosti iz pete, devete, petnajste, sedemnajste, osemnajste in dvajsete alineje 34. člena,
-	na nedovoljen način odvzema vodo iz vodovodnega omrežja (37. člen),
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje uporabnik - pravna oseba z denarno kaznijo 1500 evrov, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 300 evrov.
41. člen
Z denarno kaznijo 1500 evrov se kaznuje pravna oseba, ki:
-	ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju,
-	pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovi, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovani.
46.	člen
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v občini Logatec, ki je bil izdan na podlagi odloka, navedenega v prejšnjem členu, se uporablja do uveljavitve Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda iz 46. člena tega odloka.
47.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Logaških novicah. Uporabljati se začne s prvim dnem naslednjega meseca po pridobitvi pozitivnega strokovnega mnenja ministrstva, pristojnega za okolje, o izpolnjevanju oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov in normativov za opravljanje javnih služb, iz 34. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Številka : 007-15/2010-4 Logatec, 15. 4. 2010
Janez Nagode, l. r. ŽUPAN

X
tu
o
g o
OJ
-O
o
o
Na podlagi 42. in 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99 popr., 127/03, 125/04, 60/05, 120/05, 2/06 popr., 140/06, 120/07, 90/08, 121/08, 53/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl.US, 76/08, 79/09) in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na svoji 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
Odlok
o javni službi pomoči na domu v občini Logatec
(2)	Ne glede na določila prejšnjega odstavka lahko Občina Logatec (v nadaljevanju: občina) na podlagi ponudbe in povpraševanja podeli za izvajanje službe pomoči na domu tudi koncesijo.
(3)	Razpis za podelitev koncesije za organiziranje in izvajanje pomoči na domu razpiše župan po predhodnem soglasju občinskega sveta v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.
5. člen
Izvajalec storitve pomoči na domu (v nadaljevanju: izvajalec) je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi in normativi za to področje.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I. UPRAVIČENCI
1. člen
6. člen
O
0 b
1
a
fti L
o g
to o
t a
k X
a
S tem odlokom se ureja izvajanje, organizacija, namen, način in oblike izvajanja javne službe pomoči na domu oziroma socialne oskrbe na domu (v nadaljevanju: pomoč na domu), upravičence do pomoči na domu, vrsto in obseg storitve, ceno in način plačila storitve, olajšave in oprostitve ter vodenje dokumentacije o pomoči na domu.
2. člen
Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
II. IZVAJALCI
3.	člen
(1)	Javno službo pomoč na domu v obliki socialne oskrbe lahko izvajajo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in pravilniku, ki določa standarde in normative socialnovarstvenih storitev.
(2)	Pomoč na domu izvajajo strokovni delavci, strokovni sodelavci ter laični delavci.
(3)	Vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev, opravlja strokovni delavec z najmanj višješolsko izobrazbo.
(4)	Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca opravljajo strokovni sodelavci, ki so končali najmanj srednjo poklicno ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.
(5)	Pod vodstvom strokovnega delavca lahko opravljajo storitev na domu upravičenca tudi laični delavci z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in z opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu za področje socialnega varstva.
4.	člen
(1) Pomoč na domu na območju občine Logatec organizira in izvaja Center za socialno delo Logatec.
(1)	Upravičenci do pomoči na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu ali v drugi družini.
(2)	Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Logatec, in sicer:
-	osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
-	osebe s statusom invalida po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
-	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
-	stanovalci oskrbovanih (varovanih) stanovanj,
-	kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
-	hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
IV. VRSTA IN OBSEG STORITEV POMOČI NA DOMU
7.	člen
Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega:
-	gospodinjsko pomoč,
-	pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
-	pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
8.	člen
(1) Pomoč na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.
(2)	Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela:
-	prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino in traja povprečno 8 ur na upravičenca oziroma po 12 ur na par,
-	drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu in traja do 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, v izjemnih primerih je upravičenec upravičen do storitev v večjem obsegu ur, vendar le po predhodnem dogovoru z izvajalcem javne službe pomoči na domu in občino.
(3)	Obseg posameznih vrst storitev glede na specifike upravičencev določi strokovna služba izvajalca.
(4)	Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata izvajalec, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.
(4)	Subvencija občine znaša najmanj 50% celotnih stroškov storitve.
(5)	Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
11. člen
(1)	Vsi upravičenci so oproščeni plačila storitve v višini 50% celotnih stroškov storitve.
(2)	Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev pomoči na domu, nimajo niti premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati, lahko vložijo pri centru za socialno delo zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov.
(3)	O delni ali celotni oprostitvi plačila storitev odloča center za socialno delo, na podlagi meril, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, sprejme Vlada Republike Slovenije.
V. CENA IN PLAČILO STORITEV
9.	člen
(1)	Cena storitve se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
(2)	Cene, oblikovane po tej metodologiji, se usklajujejo po elementih,	in	sicer:
-	stroški dela, skladno s spremembami kolektivnih pogodb, drugih aktov za določanje plač na državni ravni in zakona, ki ureja prispevke za socialno varnost,
-	stroški materiala in storitev, skladno z letnim indeksom cen življenjskih potrebščin (december na december),
-	stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja, skladno z letnim indeksom cen življenjskih potrebščin.
(3)	Uskladitev cen po elementih iz prejšnjega odstavka se opravi enkrat letno, in sicer prvega februarja, glede na letne rasti elementov.
(4)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvajalec po elementih iz prvega odstavka tega člena uskladi ceno tudi, če bi rast posameznih elementov v obdobju po zadnji uskladitvi imela vpliv na povečanje cene za več kot 3%.
(5)	Izvajalec lahko uskladi ceno tudi v primeru, ko se stroški dela iz 1. alineje drugega odstavka tega člena spremenijo za več kot 1,5% po zadnji uskladitvi.
(6)	K ceni storitve si mora izvajalec pridobiti soglasje občine.
10.	člen
(1)	Osnova za plačilo je cena storitve pomoči na domu. Storitev se zaračuna po dejansko opravljenih efektivnih urah pri upravičencih.
(2)	Cena storitve pomoč na domu je sestavljena iz naslednjih stroškov storitve:
-	stroški za neposredno socialno oskrbo upravičencev ter
-	stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja
(3)	Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati stroške izvajanja storitve v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine in morebitno subvencijo države, ki jih plačujejo izvajalcu storitve pomoči na domu.
12.	člen
(1)	V celoti so vsi upravičenci oproščeni plačila strokovne priprave izvajanja storitev v obliki analize primera, priprave dogovora in kontakta z udeleženci.
(2)	Plačila storitve pomoč na domu v obliki socialne oskrbe na domu je v celoti oproščen vsak upravičenec in zavezanec, kadar upravičenec sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z zakonom, in če:
-	nima družinskih članov ali drugih zavezancev,
-	nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega	meje	socialne	varnosti,
-	ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe.
(3)	Ostali upravičenci so dolžni plačevati stroške izvajanja storitev v skladu z merili, določenimi s tem odlokom.
(4)	Center za socialno delo lahko upravičencu oziroma zavezancu predlaga višjo oprostitev, kot bi jo določil po merilih iz prejšnjega člena tega odloka, če upravičenec storitev nujno potrebuje in bi prišlo do ogrožanja njegovega zdravja ali življenja, če mu storitev ne bi bila omogočena, ali če to narekujejo posebne socialne razmere ali iz drugih pomembnih razlogov v korist upravičenca oziroma zavezanca. O višji oprostitvi odloči župan.
13.	člen
Upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin, na kateri upravičenec storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča, v korist občine.
14.	člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu:
-	če gre v institucionalno varstvo,
-	če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen,
-	če se ugotovi, da je upravičenec pridobil pravico do delne ali celotne oprostitve na podlagi lažnih podatkov ali pa ni sporočil spremembe dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na pravico do oprostitve in višino oprostitve.

X
tu
o
tg o
OJ
-O
O
o
to o
t a
ik X
a
15. člen
(1)	Upravičenec ali zavezanec je dolžan obvestiti center za socialno delo o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitev pomoči na domu, v roku 15 dni od nastanka spremembe.
(2)	Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev pomoči na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan on oziroma zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva, ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
(3) Izvajalec je dolžan občini posredovati naslednjo dokumentacijo:
-	delno polletno poročilo, ki obsega opis opravljenega dela z oceno realizacije plana, v skladu z rokom, ki je določen v pogodbi o financiranju,
-	končno letno poročilo izvajalca o izvedenih urah storitve pomoči na domu, ki obsega opis opravljenega dela, realizacijo opravljenih efektivnih ur in oceno realizacije plana po vrstah storitev, v skladu z rokom, ki je določen v pogodbi o financiranju,
-	najavo finančnega plana za prihodnje leto, v skladu s postopkom sprejemanja občinskega proračuna,
-	medletno poročilo na zahtevo občine.
18. člen
16. člen
(1)	Upravičenec poravnava svoje obveznosti na podlagi pogodbe, s katero se dogovori o izvajanju storitve ter višini plačila.
(2)	Pogodbo o izvajanju storitve ter višini plačila med upravičencem in izvajalcem storitve Pomoč na domu se sklene pred začetkom izvajanja storitve. Pogodba vsebuje podatke o izvajalcu in upravičencu storitev, o vrstah in obsegu storitve, o višini in načinu plačila za opravljene storitve ter opredeljuje obveznosti izvajalca in upravičenca.
(3)	Pogodba se uskladi ob vsaki spremembi, ki vpliva na višino plačila upravičenca, vedno pa ob spremembi cene storitve.
(4)	Izvajalec je dolžan fotokopije pogodb redno posredovati občini.
VI. DOKUMENTACIJA
(1)	Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev pri upravičencu vrši izvajalec, ki obenem sprejema tudi vse pritožbe in pripombe upravičencev.
(2)	Nadzor nad pogodbeno dogovorjeno vsebino in obsegom izvajanja storitve pri izvajalcu vrši občina.
19.	člen
(1)	Občina zagotavlja iz vsakoletnega proračuna sredstva za pokritje razlike med plačili upravičencev in ceno storitve.
(2)	Medsebojna razmerja o izvajanju in financiranju storitve pomoči na domu bosta izvajalec in občina urejala z vsakoletno pogodbo.
20.	člen
Izvajalec je dolžan seznaniti z določili tega odloka vsakega upravičenca, z njimi skleniti dogovore o izvajanju storitve ter izdati ustrezne upravne odločbe.
17. člen
VII. KONČNI DOLOČBI
O
0 b
1 a
fti L
o g
(1)	Izvajalec je dolžan voditi osnovno dokumentacijo -osebni karton upravičenca pomoči na domu, ki obsega:
-	evidenco o osebnih podatkih upravičenca, vzpostavljene in vodene v skladu z določili zakona, ki ureja socialno varstvo,
-	evidenco pogodb o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
-	dnevnik opravljenih storitev ter
-	podatke o plačilih ali oprostitvah za storitve.
(2)	Občina ima pravico vpogleda v evidence iz prejšnjega člena.
21.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev (Logaške novice, št. 10/97).
22.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice.
Številka: 007-39/2009-7 Datum: 15. 4. 2010
Janez Nagode, l. r. ŽUPAN
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09), 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 popr., 65/09 popr.), 7. in 16. člena Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 7-8/08) je Občinski svet Občine Logatec na 28. redni seji, dne 15. 4. 2010, sprejel
4. člen
V prvem odstavku 25. člena se črta beseda »visokošolsko«, za besedo »izobrazbo« se naredi vejica in doda besedilo »pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno - izobraževalnega zavoda Glasbena šola Logatec
1.	člen
V	prvem odstavku 1. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Logatec (Logaške novice, št. 10-7/97, 6/07, 4/08, 6/08 - uradno prečiščeno besedilo) se številko »15« nadomesti z besedilom »50 A«.
2.	člen
V	prvem odstavku 6. člena se besedo »LOGATEC« nadomesti z besedilom: »Notranjska cesta 4, 1370 LOGATEC«, besedilo »Glasbena šola Logatec« pa se zapiše z velikimi tiskanimi črkami.
3.	člen
5.	člen
V četrtem odstavku 32. člena se tretja točka spremeni, tako da se glasi: »sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu«, v sedmi točki se na koncu stavka doda besedilo: »in druge organe šole« ter naredi vejico.
Dodata se nova osma in deveta točka, ki se glasita: »8) lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje; 9) v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,«.
Dosedanja osma točka postane deseta, v kateri se za besedo »zakonom« doda besedilo »in drugimi predpisi«.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Logaške novice.
Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svet zavoda šteje 11 članov, ki ga sestavljajo:
•	3 predstavniki ustanovitelja,
•	5 predstavnikov delavcev zavoda,
•	3 predstavniki staršev.«
Številka: 007-12/2010-4 Logatec, 15. 4. 2010
Janez Nagode, l. r. ŽUPAN

X
tu
o
g o
OJ
-O
o
o
o
0 b
1 a
fti L
o g
to o
t a
ik X
a
Na podlagi Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 2/07-uradno prečiščeno besedilo, 24/08-ZT-1), 12. člena Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 37/09), 4. člena Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec (Logaške novice, št. 1-2/08, 4/09), 19. člena Statuta Javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec d.o.o. (Logaške novice, št. 02/10) in sklepa št. 013-3/2010-6, ki ga je Občinski svet Občine Logatec potrdil na 28. redni seji, z dne 15. 4. 2010, Komunalno podjetje Logatec d.o.o., sprejema
TRŽNI RED NA TRŽNICI V LOGATCU
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem tržnim redom se določa pogoje trgovanja na tržnici, lokacijo in obratovalni čas tržnice, pravice in dolžnosti upravljavca in prodajalcev, seznam blaga, s katerim se trguje, način nadzora nad prodajo in kakovostjo blaga in način vzdrževanja reda in čistoče na tržnici.
2.	člen
Trgovanje na tržnici je prosto in se opravlja v skladu z določili tržnega reda in drugimi predpisi, ki urejajo trgovanje s kmetijskim in drugim blagom.
3.	člen
Lokacija tržnice je na javni površini med Tržaško cesto 15 in 17, na označenem delu zemljišča na parcelni številki 36/4, k.o. Dolenji Logatec.
4.	člen
Prodajalci na tržnici so stalni in občasni. Stalni prodajalci so tisti, ki vse leto opravljajo prodajo ali vsako leto v sezoni vezano vsaj tri mesece. Ostali so občasni prodajalci.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJAVCA 5. člen
(1)	Upravljavec tržnice je Javno podjetje Komunalno podjetje Logatec d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
(2)	Upravljavec ima naslednje pravice in obveznosti:
-	organizira in vodi poslovanje na tržnici,
-	razporeja in oddaja v najem prodajne prostore,
-	sklepa pogodbe s prodajalci na tržnici,
-	ureja in vzdržuje objekte in naprave na tržnici,
-	oblikuje cene storitev in pristojbine,
-	skrbi za urejenost tržnice in uporabnost tržne opreme,
-	pregleduje ustreznost dokumentacije uporabnikov, ki je potrebna za trgovanje na tržnici in odpove prodajo prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev,
skrbi in je odgovoren za red in čistočo na tržnici,
skrbi za javni red in mir na tržnici.
OBRATOVALNI ČAS 6. člen
(1)	Zimski obratovalni čas je od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra, poletni obratovalni čas pa od 1. aprila do 30. septembra tekočega leta.
(2)	Tržnica obratuje:
-	od ponedeljka do petka:
-	v poletnem času od 7.00 do 19.00 ure,
-	v zimskem času od 8.00 do 17.00 ure,
-	ob sobotah od 7.00 do 14.00 ure.
(3)	Tržnica ne obratuje ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih.
(4)	Upravljavec lahko izjemoma s soglasjem župana sprejme drugačen obratovalni čas tržnice kot je določen v drugem odstavku tega člena, če to narekujejo izjemni ali nujni dogodki (organiziranje prireditve), in sicer največ za čas trajanja teh dogodkov.
PRODAJNA MESTA NA TRŽNICI
7.	člen
Prodajno mesto se lahko najame dnevno po plačilu dnevne pristojbine ali na podlagi pogodbe med upravljavcem in stalnim prodajalcem. S stalnimi prodajalci upravljavec sklepa pisno pogodbo za določeno obdobje. Stalnim prodajalcem upravljavec določi prodajna mesta. V primeru, da stalni prodajalec, s katerim je sklenjena pogodba, po preteku ene ure od pričetka obratovanja tržnice ne zasede svojega prodajnega prostora, le-tega lahko upravljavec dodeli občasnemu oziroma drugemu prodajalcu. Občasni prodajalci sklepajo ustno pogodbo, za katero se šteje, da je sklenjena, ko je prodajalcu dodeljen prostor, kar se izkaže s potrdilom o plačani pristojbini. Prodajalec se s tem zaveže, da bo spoštoval tržni red.
8.	člen
Prodajna mesta upravljavec odda v najem tistim, ki izpolnjujejo pogoje za prodajo na tržnici. Pred oddajo v najem je dolžan preveriti ustreznost dokumentacije prodajalca za prodajo, ki si jo le-ta pridobi pri pristojnem upravnem organu.
PRODAJA BLAGA 9. člen
(1 ) Na tržnici se trguje na drobno z naslednjim blagom: 1. živila: žita in mlevski izdelki, vrtnine, meso in mesni izdelki, ribe in ribji izdelki, mleko in mlečni izdelki, rastlinska olja, sadje in izdelki iz sadja, brezalkoholne in
alkoholne pijače, gobe in gozdni sadeži, čebelarski izdelki, zdravilna in druga zelišča ter izdelki iz zelišč, druga živila rastlinskega in živalskega izvora. 2. neživilski izdelki: cvetje, semena, sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin, izdelki domače obrti, turistični spominki.
(2)	Z dovoljenjem upravljavca se lahko na tržnici prodaja galanterijsko blago, oblačila, posteljnino, toaletno in kuhinjsko perilo, obutev, knjige, vendar je dovoljena le občasna prodaja.
(3)	Trguje se v skladu z določili pravilnika, ki ureja minimalne tehnične pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti.
in železne izdelke ter cvetlice, novoletne jelke in podobno.
13. člen
Prodajalci morajo svoja prodajna mesta vidno opremiti s cenikom in s podatki prodajalca: nazivom oziroma imenom ter sedežem oziroma naslovom. Obliko in velikost označitve lahko določi upravljavec.
14. člen
Prodajalci so dolžni meriti in tehtati blago z merili, ki so predpisana ali pa običajna za merjenje določene vrste blaga. Merila morajo izpolnjevati zakonsko določene pogoje.
10. člen
(1)	Na tržnici smejo prodajati:
-	kmetovalci,
-	drugi posamezniki, ki opravljajo gospodarsko dejavnost domače obrti,
-	nabiralci gozdnih sadežev, cvetja in zdravilnih zelišč,
-	trgovci in gostinci,
-	društva in humanitarne organizacije ter
-	drugi posamezniki, ki izpolnjujejo za to potrebne pogoje.
(2)	Kmetovalci in drugi posamezniki morajo za prodajo svojega blaga pred začetkom prodaje na tržnici pri pristojnem upravnem organu pridobiti ustrezno potrdilo.
(3)	Na tržnici lahko prodajajo sami, njihovi ožji družinski člani ali pri njih zaposleni delavci.
(4)	Registrirani trgovci in gostinci ter druge pravne in fizične osebe morajo izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje za prodajo na tržnici.
PRISTOJBINA
15.	člen
Višino pristojbin za uporabo prodajnih mest, najem inventarja in storitev, povezanih z dejavnostmi tržnice, oblikuje upravljavec.
16.	člen
Pristojbine za uporabo tržnega prostora plača stalni prodajalec v roku, ki je naveden v pogodbi.
17.	člen
(1)	Dnevno pristojbino plača prodajalec preden zasede prodajno mesto.
(2)	Pooblaščena oseba upravljavca mora prodajalcu za zaračunano in plačano pristojbino izdati potrdilo o plačilu, ki ga prodajalec hrani do konca obratovalnega časa tržnice.
NADZOR PRODAJE IN KAKOVOST BLAGA
11. člen
(1)	Na tržnici je dovoljeno prodajati blago, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje za prodajo. Za blago odgovarja prodajalec.
(2)	Vsa živila živalskega izvora se prodaja, če so izpolnjeni tudi pogoji, določeni s sanitarno-zdravstvenimi predpisi.
(3)	Alkoholne in brezalkoholne pijače se lahko prodaja le v originalni, zaprti embalaži.
18. člen
Nadzor nad prodajo in kakovostjo blaga opravljajo:
-	pristojne inšpekcijske službe v okviru ^^^ pristojnosti,
-	upravljavec.	Ja
19. člen	X
Kontrolo dokumentacije, ki je pogoj za prodajo na tržnici,	^ izvaja upravljavec, ki hrani tudi kopije dokumentacije. Prodajalec je dolžan upravljavcu predložiti dokumente, ki
so potrebni za prodajo na tržnici.	^m
(4) Za prodajo cvetja, semen, sadik vrtnin, sadja in okrasnih rastlin morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, določeni z drugimi predpisi.
12. člen
Blago se lahko prodaja samo z označenih prodajnih mest. Blaga za prodajo ni dovoljeno zlagati neposredno na tla. Prodaja s tal je dovoljena le za lončarske, lesene
VZDRZEVANJE REDA IN ČISTOČE 20. člen
Skladiščenje blaga na tržnici ni dovoljeno. Po končanem tržnem dnevu morajo prodajalci odstraniti vse blago s tržnih površin.
g o
L
OJ
ia
b
o
o
21.	člen
Prodajalci lahko na tržnico dovažajo le očiščeno in za prodajo pripravljeno blago, ki mora biti hranjeno v primerni embalaži.
22.	člen
(1)	Prodajalci so dolžni vzdrževati red in čistočo na in ob svojih prodajnih mestih. Po končanem trgovanju so dolžni prodajno mesto zapustiti v čistem in urejenem stanju, pri čemer so dolžni odstraniti embalažo, odpadke in drugo neprodano blago.
(2)	Nepovratno prazno embalažo, oporečne in druge organske ter ostale odpadke je prodajalec dolžan sproti odstranjevati in odlagati v za to namenjene zabojnike, ki jih zagotovi upravljavec. Prav tako je dolžan tržni prostor zapustiti v čistem stanju. Kolikor prodajalec tega ne opravlja, je to dolžan storiti upravljavec na stroške prodajalca.
23.	člen
Prodajalci morajo skrbeti za osebno higieno in izgled tako, da so čisti in primerno oblečeni, da niso vinjeni, preglasni, nedostojnega vedenja in da ne kršijo javnega reda in miru. V primeru kršitev se lahko prodajalcu prepove prodaja.
24.	člen
Za vzdrževanje reda in čistoče upravljavec:
-	dnevno čisti prodajne površine in opremo,
-	po svojem programu in na zahtevo pristojne
inšpekcije razkuži tržne površine.
25. člen
Vožnja in parkiranje vozil na tržnici sta prepovedani.
26. člen
Upravljavec lahko odpove uporabo prodajnega prostora prodajalcem predvsem zaradi:
-	neplačevanja pristojbin,
-	neurejenosti na prodajnem mestu,
-	dajanja prodajnih mest v najem drugim,
-	večkratnega poskusa prodaje blaga oporečne kvalitete,
-	prodaje izdelkov, ki jih ni dovoljeno prodajati in za katere nima dovoljenja,
-	nespodobnega obnašanja do drugih prodajalcev, kupcev ali delavcev upravljavca,
-	samovoljnega zasedanja in širitve prodajnega mesta,
-	drugih kršitev tržnega reda in predpisov, ki urejajo poslovanje na tržnici.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. člen
Ta tržni red začne veljati naslednji dan po objavi v Logaških novicah. Tržni red mora biti pritrjen na vidnem mestu na tržnici, objavljen pa mora biti tudi na spletni strani Občine Logatec in upravljavca.
Številka: 283/2010 Logatec, 15. 4. 2010
O
0 b
1
a
fti L
o g
to o
t a k X
a
Igor Petek, l. r. v. d. direktorja