Strokovna razprava GDK: 2:932+ 7:922.1 " 1950-1952" (045) Državne gozdove so izkoriščala lesnoindustrijska podjetja Franc PERKO* Izvleček: Perko, F.: Državne gozdove so izkoriščala lesnoindustrijska podjetja. Gozdarsld vestnik, 62/2004, št. 9. V slovenščini, cit.lit. W. V prispevku je obravnavano obdobje 1950-1952, ko so izkoriščanje državnih gozdov vršila lesnoindustrijska podjetja (LIP). Gozdna gospodarstva so LIP prodajala les na panju, jim oddala delovišča in potrebne prometnice, po opravljenem delu pa delovišča tudi prevzela. Gozdna gospodarstva so se v tem obdobju bolj posvetila gojenju gozdov, ki je bilo v prvih povojnih letih zapostavljeno. Ključne besede: državni gozdovi, leto 1950-1952, gozdno gospodarstvo (GG), lesnoindustrijsko podjetje (LIP), prodaja lesa na panju, l. UVOD Nekaj let po drugi svetovni vojni gozdna gos­ podarstva niso gospodarila le z državnimi gozdovi, temveč tudi z nacionalizirano lesno industrijo, če posamezni lesni obrati niso bili dodeljeni zadruž­ nemu sektorju, posameznim večjim podjetjem ali lokalnim ustanovam. Različne reorganizacije pa so bile v tistem času kar pogoste. Z odločbo vlade LRS dne 26. 12. 1949 je prišlo do korenite reorganizacije gozdarske službe v Sloveniji . Gozdarstvo in lesna industrija sta se razdružili. Velike potrebe po izvozu lesa in izdelkov ter devizah, od katerih je bil takrat odvisen naš gospodarski razvoj, so vodile do zaključka, da bi dve specializirani organizaciji, gozdarstvo in lesna industrija, bolje opravljali to nalogo. Gozdna gospodarstva v okviru gozdno­ gospodarskih območij naj bi skrbela za čim boljši razvoj državnih gozdov (ta je bil v prvih povojnih letih odrinjen na stranski tir, saj je bila vsa skrb posvečena pridobivanju lesa), nova lesnoindustrijska podjetja (LIP) pa bi prevzela, tudi v okviru območij, posek in izkoriščanje državnih gozdov. LIP naj plačujejo gozdnim gospodarstvom ceno lesa na panju. To je bil praktično edini dohodek, s katerim so gozdna gospodarstva opravljala gozdno biološka dela v gozdovih. LIP so prevzela tudi večino delovne sile od takratnih GG(FUNKL 1985). Pri LIP so se ustanovile manipulacije v rangu gozdnih uprav, ki so izvajale vso eksploatacijo. Turk (TURK 1955) takole opiše organizacijske oblike izkoriščanja gozdov in razloge za reorga­ nizacije: »Organizacija gozdarstva in lesne industrije se je zelo pogosto menjavala v opera ti vi in GozdV 62 {2004) 9 republiškem vodstvu, pri tem pa je panoga izko­ riščanja gozdov prehajala zdaj sem, zdaj tja. Pravzaprav je bistveno le to, kje je ta panoga bila v okviru terenskih gospodarskih organizacij, ali v sklopu gozdarstva ali lesne industrije. V začetku je bilo izkoriščanje gozdov pri gozdnih gospodarstvih; od konca 1949. do konca 1952. leta je bilo pri lesnoindustrijskih podjetjih, pozneje, od leta 1953 naprej pa zopet pri gozdnih gospodarstvih. Za prenos eksploatacije k LIP je tedaj govorila potreba, da bj se gozdna gospodarstva lahko čimbolj posvetila gojitvi in negi gozdov, ki sta bili prej zaradi pretirane eksploatacije zapostavljeni. Menili so, da si bodo LIP v lastni režiji svoje žage uspešneje oskrbovala z lesom, ker so trdili, da so bila prej GG kriva za slabo alimentacijo žag. Za vrnitev eksploatacije h GG leta 1953 pa je bilo odločilno mnenje, da naj se zaradi izčrpanosti gozdov in potrebnih sanitarnih sečenj eksploatacija priključi gozdarstvu, da bi se laže opravljala medsebojno povezana dela, kombinirala zaposlitev gozdnih delavcev in v istih rokah združila gradnja gozdne prometne mreže.« 2. SKLEPANJE POGODB O PRODAJI LESA S prenosom izkoriščanja gozdov LIP so se zgodile revolucionarne spremembe. Ker je šlo za popolnoma nove odnose, je Ministrstvo za gozdarstvo LRS, Uprava za izkoriščanje gozdov 15. decembra 1949 izdala Začasna navodila za sklepanje pogodb * mag. F. P. univ. dipl. inž. gozd., Slivice 34, 1381 Rakek 381 l i Perko, F. : Državne gozdove so izkorišča la lesnoindustrijska podjetja zaradi sečnje lesa. Navodila so poslali vsem gozdnim gospodarstvom. Poglejmo si nekaj najpomembnejših delov teh navodil (Arhiv RS fond 675, fasc. 48): - Organi, ki gospodarijo z gozdovi in podjetja, ki izko­ riščajo gozdove, morajo skle­ niti pogodbe o prodaji oziroma nakupu lesa na panju na podlagi predpisov uredbe o sklepanju pogodb v gospo­ darstvu (Služb. list štev 103 od 20. 12. 1946), Pravilnika za izvršitev te uredbe (Služb. list štev. ll od 7. 2. 1947) in teh navodil. - Pogodbe se sklepajo po priloženem obrazcu in sicer praviloma najpozneje do]. 12. za lesne mase, ki so s sečnim planom odobrene za kritje planskih potreb lesnega pod­ jetja za naslednje leto. Pred sklepanjem pogodb je po­ trebno urediti ves material, prevzet od odkazovalcev. Na podlagi tega materiala gozdna gospodarstva, in sicer vsako za svoje področje sestavUo ))seznam lesnih mas« po prilo­ ženem obrazcu za posamezna sečišča . Sečišča se grupirajo tako, da pridejo vsa sečišča; ki se bodo predala enemu lesno­ industrijskemu podjetju v en seznam. Ta seznam se potem p1iloži pogodbi za tisto pod­ jetje. Na področju enega gozd­ nega gospodarstva namreč lahko izkorišča gozdove več lesnih podjetij, eno lesno podjetje pa lahko jzkorišča gozdove na področju dveh ali več gozdnih gospodarstev. - V seznamu lesnih mas se pripravi za vsa sečišča enega tesnega podjetja rekapitulacija po drevesnih vrstah in masah, ti podatki pa se vnesejo v L člen pogodbe. 382 Gozdna uprava Slov. Konjice Logarija: Lukanja Sečišče štev.: 7 Osankarca Prevzemni zapisnik sečišča po izvršeni sečnji Dne 7. 11. 1951 LIP Slov. Konjice po Gozdni manjpulaciji Lukanja, po svojem zastopniku tov. Mercu Blažu, šefu GM Lukanja predaja Gozdnemu gospodarstvu Malibor odnosno Gozdni Sl. Konjice, ki prevzame po svojem zastopniku tov. Kopu Frideriku, višjem logarju v Lukanji, po predpisih sklenjene pogodbe štev. 7 z dne 13. l. 1951 sečišče štev. 7- Osaokarica: Pii prevzemu sečišča je ugotovljeno: l. Po pogodbi je netto masa znašala: iglavcev: hlodi jam. ceL tesan l. odpad. Skupaj 2. Dejanska izmera poseka: iglavcev: hladi jam. les15 okrogli gr. les drva /:70 prrnl listavcev: drva Skupaj 3. Poseka je pospravljena. 400 phn 208 " 283 112 1.003 312 plm 8 " 8 46 1 525 4. Ugotovilo se je, da ni previsokih panjev. 5. Na sečišču ni bilo posekanih neodkazanih dreves. 6. Na poseki ni puščenih odkazanih a neposekanih dreves. 7. Pomladek ni bil pri sečnji in spravilu poškodovan. 8. Izvozna cesta iz tega sečišča je vrnjena v istem stanju kot ob pričetku poseka. Prečitano in podpisano. Za LIP Slov. Konjice: Šef gozdne manipulacije Lukanja: Merc Blaž l.r. Žig: Lesno industrijsko podjetje Konjice Prepis prevzemnega zapisnika Za Gozdno upravo Slov. Konjice: Upravitelj: Krištof Stanko Lr. Žig: Gozdno gospodarstvo Maribor Gozdna uprava Konjice (Arhiv RS. Ministrstvo za gozdarstvo, fond 675, fasc. 18) GozdV 62 (2004) 9 Perko, F.: Državne gozdove so izkorlščala lesnoindustrijska podjetja trozililo ~ospoua.rs·cvo Sv.Lucija ob .:Jo<:.1. ~ yo 6 oab1 ~ttv.r;~l o p:c,."V'UJr..lU 111. prea.aji (iravzaa1S za sečnjo oc..ksz&l:le i.e:Jne mase ili ~.1.cerc V 50Znne~ Preue~Q &andio,odu.l/lli uu.ldrij6 48b aaB ~=eves Je~~e ..t'rtt~a a.:z:E::vesa so oCLrazau.a. s ~ai .. ;;-;ev .1 dc 486 . ngk sečnja in izde.lave do .)O .. ma.rca I95I,rok izvoza do JO.aprila I':\?I \ 1 h-ozdneil< _pred.e.lu iss•oillja,~dd.G/;r Gu...Idri.ja. 206-areves jelke 6482 dr~ves bukve l\.ok seč nJe in- izd<::.lave do 30.;:1ovambra l:J5I ,rok i~vcza do JI .. dea .ls5I .;,-'r'flO.ana drevesa. ao odke.zana s tak atev.I do ~06 in l do o482 V gozdoa~ r~ede~u Rupe,od~.d~/I GU.idrija ll5 drevt:: s j el.ke J 2reda.!~e d;:eveaa so o>pri izdelavi sortimentov izgubljena masa« in sicer: l. za skorjo, če je v gozdu merjena obeljena oblovina: - pri hrastovi in brestovi oblovini 12% - pri bukovi oblovini 6% - pri oblovini ostalih listavcev 8% - pri smrekovi in jelovi oblovini 10% - pri oblovini rdečega bora 11% - pri oblovini črnega bora in macesna 15% 2. za odpadek pri tesanju se neto masi sortimentov prišteje še: - pri konično tesanih tramih 60% - pri tesanih tramih na živ rob do 8 m dolžine 75% - pri tesanih tramih na živ rob čez 8 m dolžine 100% - pri tesanih pragih 60% - pri kretniškem tesanem lesu 100% od skupne neto mase sortimentov. GozdV 62 (2004) 9 Perko, F. : Državne gozdove so izkoriščala lesnoindustrijska podjetja 3. za odpadek pri cepJjenju se neto masi sortimentov prišteje še: - pri dogah listavcev do 80 cm dolžine 180% - pri dogah listavcev 80 do 90 cm dolžine 200% - pri dogah listavcev 90 do 100 cm dolžine 230% - pri dogah listavcev čez 1 JO cm dolžine 250% - pri dog ah jelke in smreke 150% od skupne neto mase sorti men tov. Za odpadek pri drzanju (maklanju) celuloze je potrebno neto masi dodati še 7% (bruto masa se dobi tako, da se neto količina podeli s 0.93). Masi hlodovine vseh vrst se zaradi nadmere in obrabe doda še 3% njihove kubature. Plačilo kupnine Vrednost lesa na panju je moral plačati kupec po ceniku za prodajo lesa na panju, ki je veljal na dan določen za plačilo . Rok plačila je bil praviloma 15 dni po zaključku meseca. Izvoz Kupec je smel iz gozda odvažati (spravljati) le oštevilčene in žigosane sortimente. Spravilo lesa se je lahko vršilo le po poteh, ki jih sporazumno odredita prodajalec in kupec. Spravilo mora biti opravljeno v roku določenem za vsako sečišče posebej v zapisniku o prevzemu in predaji sečišč, oziroma v eventualno podaljšanem roku. Predaja in prevzem posek Kupec je moral po opravljenem odvozu (spravilu in prevozu) lesa z zapisnikom predati poseko (sečišče) prodajalcu. Prav tako je moral predati tudi prometne naprave. Če delo ni bilo opravljeno v skladu z dogovorom in veljavnimi predpisi se v zapisniku pozove kupca, da odpravi vse pomanjkljivosti tako na sečišču kot prometnicah. Če vsega tega ne odpravi v roku 15 dni, se to ugotovi z zapisnikom in kupcu se zaračuna pogodbena kazen. Kupca je bilo potrebno pozvati, da pri tej končni predaji obvezno sodeluje in podpiše zapisnik. Če kupec tega ne stori, ugotovijo to prodajalčevi organi v samem zapisniku z navedbo, da je bil kupec pravočasno pozvan, a predaji ni prisostvoval. V takih primerih je opravil gozdni red in uredil prometnice prodajalec na stroške kupca in to lahko tudi z najeto delovno silo po višjih cenah, če ni imel na razpolago redne planske delovne sile. Kazni za neizvršitev pogodbenih obvez Za neizpolnitev obvez iz pogodbe je plačal kupec kazen in sicer: GozdV 62 (2004) 9 - Za vsako posekana a neodkazano drevo, ki je zaradi kupčeve nepazljivosti tako poškodovano, da se mora posekati, plača kupec, razen vrednosti lesne mase po veljavnem ceniku, še 300% vrednosti kot pogodbeno kazen. - Če v določenem roku ni posekal odkazanih okuženih dreves na sečiščih, za vsako drevo 500% njegove vrednosti. - Če je po končani sečnji pustil na poseki neposekana odkazana drevesa za vsako drevo 200 din, za vsak previsok štor pa din 100. - Če ni izvršil odvoza lesnih sortimentov s poseke v danem roku in je s tem zavlačevanjem ogrožal zdravstveno stanje gozda zaradi širjenja okužbe, je plačal kazen 10.000 din. - Če na poziv prodajalca na poseki ni napravil gozdnega reda v danem roku, je plačal za vsak ha neurejene poseke 15.000 din. - Če je izdelal les v manj vredne sortimente, 3 kratno razliko vrednosti. - Če ni dostavil prodajalcu izvlečka iz mate­ rialnih knjig do 7. v mesecu, je plačal 1.000 din za vsak dan zamude. - Za vsak neurejen hektometer prometne naprave po poseku določenega roka je plačal 10.000 din. - Prodajalec pa je plačal kupcu kazen, če v določenem roku ni izvršil predaje lesne mase za sečnjo in sicer V2 o/o vrednosti nepredane lesne mase za vsak dan zamude za prvih 15 dni, 1 o/o te vrednosti dnevno za nadaljnjih 15 dni, a po tem roku 2% za vsak dan zamude. Poleg pogodbenih kazni in povračila stvarnih stroškov prodajalcu za delo, ki ga je ta opravil, ker ga kupec v določenem roku ni izvršil, je nosil kupec vso zakonito in mate1ialno odgovornost za škodo, nastalo zaradi neizvršitve pogodbenih obvez neposredno ali posredno. Ostale določbe Naključno škodo je do podpisa zapisnika o predaji stoječega drevja nosil prodajalec, po podpisu zapisnika pa kupec, ki mu ta odgovornost preneha z izpolnitvijo obveznosti po tej pogodbi. Obe pogodbeni stranki sta se obvezali reševati vse premoženjske spore iz te pogodbe pred pristojno državno arbitražo. Obe pogodbeni stranki sta se zavezali, da priznavati vse morebitne obvezne predpise pristojnih državni organov s katerimi se spreminjajo določbe pogodbe, vse do njene dokončne izpolnitve. 385 1 1 Perko , F.: Državne gozdove so izkoriščala lesnoindustrijska podjetja Gozdno goapodura~o --811: .Luci ja o·:J So6i. K pogodoi štev.~5D Zapis~1ik o 1)redaji v u.porabo prometnih r.upre.v(c:Gst in gozdnih poti) Lesno industrijske~u p~4jetju Ajdovščina v planske~ letu 1~51 Da -oo Lesno. industrijskemu podjetju Ajdovščina v planskem letu . 1951 o~o~očen izvoz lasnih mas iz gozdov na ?Odročju Gozdn~ga goapou~stva sv,L~cija ob Soči,~ ta. od~t~pa v ~~orabo uasladnje ~~1jonske o~ste in gozdne potil l.)Kamjonsi.m ce;::ta .Podroteja-Bela v dolžini 6 kmov dobrem stanju • .Jlea. ~po­ ra~o jo je LIP dolžan posipati z gramozom in čistiti kdnale in propu- ste. 2.}Kamjonska ·cesta Bela-Krekovše 1 dolzina 10 kiDVtV sred.njedobrem stanju. Tekom uporabe jo· je posipati z . g-ra.IDOZ(!)m. in ei .sti ·u kanale in pxopuate. ).)Kwnjonska oes-ta Bele.-Krama.r~ča, e1o.L~ina IO km.V sreCI.jem stanJu..0.6 kw.. jo je ·au!:lea.la. voa.e. • .i?o Lretmo s"tauo po.sipa.nje z gra.m.ozom in č1ščeoje kaua.J.ov. 4.)Kam.jonslra cesta 11 ~'ra.ncoska cesta 11 5_ km.dolzine,v srecu1jem stanju.š.:r~::~.r:pe v zelo slaber:r.. stanju, .?o"Grebuo sta.lno pooipavaz.tje. 5.)K~~jonska cesta Preska-Tri smreke 5 k~.doliine.V dobrem stanjo.Po~rebno je redno posipavanJe z grasozom. · Zapisnik o predaji v uporabo prometnih naprav (cest in gozdnih poti) LIP Ajdovščina v planskem letu t95t (Arhiv RS fond 657 fasc. 18) 2.2 Seznam lesnih mas po količini, vrsti drevja, sortimentih in kvalitetnih razredih za posamezne oddelke, odseke oziroma parcele Seznam je bil sestavljen po posameznih oddelkih in odsekih oziroma parcelah. Za vsako dreve.sno vrsto je bil podan podatek o številu odkazanih dreves, bruto lesni masi in neto količini po sortimentih (hladi iglavcev, jamski les, celulozni les, drva iglavcev, hi odi listavcev, hlodi listavcev za žago, hlodi listavcev za železniške pragove, celulozni les, drva, odpadek). 2.3 Zapisnik o prevzemu in predaji odkazane lesne mase Zapisnik je vseboval seznam odkazanih lesnih mas po številu dreves, ločeno po drevesnih vrstah in objektih (odsekih, parcelah). Ker je bilo pri odkazilu vsako drevo posebej oštevilčeno, je bilo v zapisniku zabeleženo od katere in do katere tekoče številke je označeno odkazano drevje. Poleg tega je bil v tem zapisniku določen rok za dokončanje sečnje in rok za izvoz lesa. 2.4 Zapisnik o predaji prometnih naprav v uporabo Da je bil Lesnoindustrijskemu podjetju omogočen dostop in spravilo ter izvoz lesa mu je Gozdno 386 gospodarstvo odstopilo v uporabo potrebne kamionske ceste in gozdne poti. V zapisniku je bila navedena prometnica, njena dolžina, stanje in potrebna dela v času uporabe. Zapisnik sta podpisala zastopnik Gozdnega gospodarstva in Lesnoindustlijskega podjetja. 2.5 Zapisnik o prevzemu in predaji posek po dovršenih delih Prevzem se je opravil za vsako sečišče posebej, opravi 1 pa se je takoj, ko je bilo delo na njem končano. V zapisniku so se znašli podatki o dejanski izmeri posekanega lesa in sortimentih. ki so bili izdelani. Ugotovilo se je ali je bilo posekana vse odkazano drevje, ali je bil poškodovan podmladek, ali je bil opravljen gozdni red. Tu se je odločalo o eventualnern plačilu odškodnine, kije bila za številne nepravilnosti zagrožena v pogodbi . 2.6 Zapisnik o prevzemu prometnih naprav po dovršeni eksploataciji Z zapisnikom je bilo ugotovljeno v kakšnem stanju je LIP gozdnernu gospodarstvu vrnilo prometnice, ki mu jih je le-to oddalo v začasno uporabo. GozdV 62 (2004) 9 Perko, F.: Državne gozdove so izkoriščala lesnoindustrijska podjetja 3 KAKO JE BILO V PRAKSI celo norčujejo, češ saj gre ta denar iz državne blagajne v začetku leta 1950 se je del gozdarske dejavnosti v državno blagajno ali iz enega žepa v drugega in preselil k LfP. Gozdna gospodarstva so lahko več zločin nad gozdom je poravnan«. energije posvetila gojenju gozdov, ki je bilo v prvih povojnih letih na stranskem tiru. Načeloma je bilo ob prehodu pridobivanja lesa k LIP vse primerno urejeno. Nadzor nad delom LIP v gozdovih je bil pod pristojnostjo gozdnih gospodarstev. Gozdarji so imeli (če si pogledamo pogodbo) v rokah škarje in platno. Ali je bilo v praksi res tako? V praksi so se pojavljale številne težave. Na eni strani je bil od gozdarstva odtujen del njegove dejavnosti, na drugi strani pa so bili stalni pritiski za čim več lesa, kije ob pomanjkanju drugega gradbenega materiala igral pri obnovi države odločilno vlogo, hkrati paje bil les eden (če ne edini) najpomembnejšjh izvoznih artiklov za pridobivanje prepotrebnih deviz. Plačnik vsega je bi 1 gozd. Radšel (RADŠEL 1952) v prispevku Iz prakse ugotavlja takole: »Tako se je gozdarstvo razbremeoDo vse dejavnosti, ki spada v čisto eksploatacijo gozdov. Takrat pa so žal, nekatere dejavnosti, ki po svojem značaju sodijo v delokrog gozdarstva, t.j. posek, izdelava in spravilo lesa do gozdnih cest, ostale v okviru novoustanovljenih lesnih manipulacij oziroma lesnoindusttijskih podjetij. Na ta način je bilo podano slabo jamstvo za vzdrževanje sečnega reda. Gozdne manipulacije, ki so prevzele ta del gozdarske dejavnosti, katere pravilno ali pa nepravilno strokovno izvaja1~e ima za gozdarstvo daljnosežne posledice, niso zainteresirane za vzdrževat~e reda na sečiščih. Vendar ne smemo misliti, da ima sečni nered po naših gozdovih svoje vzroke samo v delitvi gozdarstva od lesne industrije. Nikakor ne, kajti tudi stopnja in naglica eksploatacije ne moreta biti opraviči lo za slabo vzdrževanje gozdnega reda. V vsakem primeru se od obeh prizadetih, tako od gozdarstva kakor tudi od lesne industrije, zahteva kar najbolj kakovostna obdelava gozdnih sortimentov ter popolno izkoriščanje lesne gmote in ostalih sortimentov (lubje itd.). Kje je potem glavna kri vda za sečni nered po naših gozdovih? Neizvajanje sečnega reda je le posledica malomarnosti in nezainteresiranosti večine terenskih manipulantov in tudi nekaterih logarjev. Od kod izvira ta nezainteresiranost nekaterih odgovornih ljudi? Znano je da so sečni predpisi, izdani ob prepustitvi te gozdarske dejavnosti lesni industriji, predvideli za neizvajanje sečnega reda določene kazni (globe). Globe pa niso dosegle uspeha, temveč so pomenile le nekak odkup za neizvajanje sečnega reda. Od tod nezainteresiranost nekaterih manipulantov, logarjev in ostalih, ki so se sicer trudili za vzpostavitev sečnega reda, ki pa so se po večkratnih neuspelih opozori]jh končno vdali, češ pa naj pride do besede pogodbena globa. Mnogi ljudje se danes iz teh sankcij GozdV 62 (2004) 9 4 ZAKLJUČEK Tedanje družbene razmere so dopuščale, da je bil pretežni del žrtve prenesen na gozd. Na današnji razvojni stopnji to ni potrebno. Po letu 1993 smo gozdarstvo razdelili na več delov: javno gozdarsko službo, ki strokovno usmerja razvoj vseh gozdov, zadruge, ki naj bi povezovale predvsem male zasebne gozdne posestnike pri trženju pa tudi opravljanju del v njihovih gozdovih in koncesionmje, ki opravljajo vsa dela v državnih gozdovih. P1i državnih gozdovih je vse skupaj malo bolj zapleteno, ker se poleg javne gozdarske službe in koncesionarjev, pojavi še Sklad kmetijskih zemUišč in gozdov RS, ki nastopa kot lastnik gozdov v imenu države. V sak od teh akterjev ima svoje interese, zahteve in potrebe, kar lahko vodi do razmer, ki niso vedno v prid gozdu . Ob primerni strokovni zasedbi javne gozdarske službe in usposobljenosti koncesionarjev pa mora lastnik težiti k temu, da je ravnanje v državnih gozdovih za vzor. Državni gozdovi morajo usklajeno in v optimalni meri opravljati vse splošnokoristne funkcije; tudi lesnoproizvodno, ki jo vse pogosteje le sramežljivo omenjamo. 5 VIRI FUNKL, L., 1985 . Slovensko gozdno in lesno gospodarstvo po letu 1941. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdar­ stvo, str. 89-112. RADŠEL, V., Za boljši sečni red v naših gozdovih, Gozdarski vestnik 1952, str. 87-89. TURK, Z., 1955. Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945- 1954. Gozdarski vestnik št. 9-10, str. 296-321. - Začasna navodila za sklepanje pogodb zaradi sečr* lesa. 1949. Ministrstvo za gozdarstvo LRS. Arhiv RS fond 675, fasc. 48. - Pogodba o prodaji in nakupu lesa, 1951. Gozdno gospodarstvo Postojna. Arhiv RS fond 675. fasc. 18. - Zapisnik o prevzemu in predaji odkazane lesne mase, 1951. Gozdno gospodarstvo Postojna. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. - Seznam lesnih mas predanih lesno industrijskemu podjetju Il. Bistrica, 1951. Gozdno gospodarstvo Postojna. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. - Zapisnik o prevzemu in predaji odkazane lesne mase sestavljen dne 6. marca 1951 v Sv. Luciji. Gozdno gospodarstvo Sv. Lucija ob Soči. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. - Zapisnik o predaji v uporabo prometnih naprav (cest in gozdnih poti) Lesno industrijskemu podjetju Ajdovščina v planskem letu 1951. Gozdno gospodarstvo Sv. Lucija ob Soči. Arhiv RS fond 675, fasc . 18. - Prevzemni zapisnik sečišča po izvršen.i sečnji, 1951. Gozdna uprava Slov. Konjice. Arhiv RS fond 675, fasc. 18. 387