Vladimir Mejač
Neverjetna, toda resnična vest, da je prenehalo biti veliko srce Vladimira Mejača, Podpredsednika občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva in Se do nedavnega predsednika skupščine občine Vrhnika, nam je za trenutek zaustavila korak, ko se je prvi Ponovoletni dan nagibal k Večeru.
Bolečina in žalost, ki smo /o občutili, sta izražali veliko spoštovanje in zahvalo tovarišu Vladu za vse, kar je v svojem, skoraj 60-letnem Plodnem življenju prispeval, da bi vsi skupaj živeli lepše, bogatejše, svobodneje in Mirneje.
Njegovo bogato in plodno življenje je bilo polno preizkušenj in trenutkov, ko ni bilo več poti nazaj. Moralo se je samo naprej in pri tem obvladovati za marsikoga ne-Pramagljive ovire. Svoje življenjske izkušnje je črpal v revoluciji, ki ji je tudi predano Pripadal. Nekdanji internirale in borec v narodnoosvobodilni vojni je v osvobojeni domovini takoj prevzel nove °dgovorne dolžnosti: od okrajnega komiteja mladine, kjer je začel, delal v Zadružni zvezi Slovenije, bil tajnik občine Borovnica, od sekre-brja do glavnega direktorja le šla njegova več kot 20-'efna delovna pot v Liku, kije ^sel z njim. Vedno je znal Prisluhniti potrebam in tež-njsm, ki so jih izražali delavci, ko je bil njihov direktor, in ob-ko je bil njihov predsednik skupščine.
Tuja sta mu bila površnost 1 nedelavnost, ki sta tako Pogosto botrovala neodgovornosti. Prav ob tem so se n/egow mlajši sodelavci ""Jogo naučili, saj so večino ^cij, ki so jih vodili z njim, bdi uspešno zaključili. Ogromno je prispeval k razvoju Lika. Bil je oče dolgo-fočnega razvoja podjetja, Poaf njegovim vodstvom sta m rekonstruirani Tovarna stolov na Verdu in Tovarna Jjfaf v Borovnici. In v tem caso so povečali izvoz za Petkrat, proizvodnjo vrat celo *a šestkrat.
Nesporen je njegov pomemben delež pri realizaciji Vgradnje šol in vzgojnovar-**yenih ustanov, pri reševa-m komunalnih problemov, bri začetku gradnje vodovo-jpi pri nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in pri Mnogih drugih uspehih, ki s,"o jih v družbenem, gospodarskem in političnem življenju dosegli v naši občili.
Se posebej pa se je zaveda', da biti komunist pomeni mfl v prvih vrstah boja za fepredek, za srečnejšo in °o'/so prihodnost in da to za-nteva popolno notranjo sa-rnodisciplino — zmago nad jfcbo/. To je morala, ki veliko yna od človeka in to moralo I imel tudi tovariš Vlado. *8(o nam ostaja lep spomin "8 velikega človeka. V naših ?rc/h ponosimo ta spomin v Mrišnji dan in vse, kar nam je 6Pega dal, povežimo v naše Prihodnje delo.
JOŽE PERPAR
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO XI	
ŠTEVILKA 95	
JANUAR 1983	
Bomo zakrpali ceste
S komunalnim standardom se ne moremo ravno pohvaliti, še huje pa je, da so tudi sredstva za že tako skromen komunalni standard, ki ga imamo v občini (predvsem še v nekaterih vaseh)
vedno pičlejša.
Doslej smo v občini ta sredstva združevali iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,54 odstotka.. Porabljena pa so bila pretežno za najnujnejša vzdrževalna dela nekaterih kolektivnih komunalnih naprav in za zimsko službo. Za vzdrževanje ulic, trgov, parkov, javne razsvetljave in za vzdrževanje krajevnih cest pa je zmanjkalo sredstev. Denarja, ki se zbere po tej prispevni stopnji, je očitno premalo, da bi lahko zadovoljivo vzdrževali tisto, kar smo v preteklosti napravili. Krajevne skupnosti nimajo denarja, da bi plačevale stroške javne razsvetljave. Tudi sredi Vrhnike, ob Tržaški, so luči že nekajkrat »ugasnile«, ker ni
bilo denarja za plačilo toka. Še posebej pereče pa je vzdrževanje krajevnih cest, ki jih krajevne skupnosti popravljajo same.
Prav gotovo je tako zbranega denarja premalo, še posebno, če upoštevamo, da stroški nenehno naraščajo. Zato je samoupravna komunalnocestna skupnost predlagala, da se prispevek iz dohodka delovnih organizacij (osnova BOD) za financiranje kolektivnih komunalnih naprav in objektov poveča na 0,80 odstotka, kar pa je še vedno ena najnižjih prispevnih stopenj za te namene v slovenskih občinah.
Takšen predlog je podprlo tudi predsedstvo Občinske konference SZDL in ZSS saj so komunalni problemi zelo pereči in je za
Februarja se začne izobraževanje delegatov
Eden temeljnih pogojev za uveljavljanje, uresničevanje in razvijanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov je tudi načrtno družbenopolitično izobraževanje članov delegacij. To so ugotovitve naših in tudi drugih analiz, ki smo jih »prejemali v času delovanja delegatskega sistema od 1.1974 dalje. Žal pa v občini na tem področju ni bilo mnogo storjenega.
Občasne oblike sklicevanja vodij delegacij so bile zgolj akcijske in niso bistveno prispevale k poglobljenemu teoretičnemu delu, ki je tesno povezano s praktičnim političnim delovanjem, je predsedstvo OK SZDL ocenilo dosedanje izobraževanje. Zato je pozdravilo program družbenopolitičnih usposabljanj, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL. Program temelji na repu-
bliškem programu, vendar bo treba upoštevati potrebe posameznega okolja oziroma delegatov ter ga ustrezno dopolnjevati, tako vsebinsko kot tudi po načinu izvedbe.
Serninar za vodje delegacij iz krajevnih skupnosti bo že sredi februarja, za vodje delegacij iz organizacij združenega dela pa konec februarja in v začetku marca. Z izobraževanjem članov delegacij pa bi po programu pričeli spomladi.
njihovo reševanje zlasti v krajv-nih skupnostih veliko zanimanje. Predsedstvo je torej predlog podprlo, kljub ugotovitvi, da trenutne razmere niso naklonjene nadaljnjemu obremenjevanju gospodarstva, ki je na splošno že zelo obremenjeno.
Sedaj pa je ta dopolnitev samoupravnega sporazuma že pred delavci v organizacijah združenega dela, ki naj bi ga podpisali v februarju. Tako bi zbrali okrog 3,400.000 dinarjev več. Namenjena pa so za vzdrževanje lokalnih cest in za zimsko službo, za vzdrževanje ulic, parkirišč, prometne signalizacije, za vzdrževanje javne razsvetljave in plačilo toka za razsvetljavo ob magistralni in regionalni cesti. S tem, dodatno zbranim, denarjem bi popravljali tudi nekategorizirane krajevne ceste in nekaj avtobusnih postajališč.
Kaj če ne bodo soglašali s tem predlogom? Ostalo bo pri luknjah na cestah, ki bodo čedalje večje...
Še posebej če vemo, da v bližnji prihodnosti česa novega ne bomo mogli zgraditi, bi veljalo zbrati vsaj dovolj denarja, da nam že zgrajeno ne propada. Če tega ne storimo bo nastala še večja škoda in čez leta bi za obnovo spet porabili ogromno denarja.
Mila zima omogoča delavcem Hidrogradenj, da teče delo na novem vodovodu nemoteno. Le mehka barjanska tla jim delajo precej preglavic. (Več o gradnji na 8. strani)
Dve sekciji — Razvoj drobnega gospodarstva — Pokopališča
Sinjegoričani izglasovali samoprispevek
V Sinji gorici si bodo s samoprispevkom zgradili mrliško vežico in sofinancirali ureditev krajevnih cest. Tako so se 12. decembra lani odločili na refernedumu, da bodo od 1. februarja letos do 31. januarja 1986 leta plačevali 1,5-odstotni samoprispevek. Od vseh 283 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 249 ali 87,98 odstotka. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 164 krajanov ali 57,95 odstotka, proti jih je glasovalo 85 ali 30,03 odstotka, neveljavnih glasovnic ni bilo.
S samoprispevkom zorana sredstva bodo uporabili namensko izključno za izgradnjo mrliške vežice, ki jih bo stala predvidoma 800 tisoč dinarjev in za ureditev krajevnih cest, za katere bodo namenili 600 tisoč dinarjev.
Razmišljanja, kako vzpodbuditi nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva so na 55. seji predsedstva občinske konference SZDL privedla do sklepa o ustanovitvi sekcije za obravnavo problematike drobnega gospodarstva v naši občini. Ravno sekcij-ska oblika dela naj bi vzpodbudila vse dejavnike v občini in zainteresirane občane, da bi naili skupni družbenopolitični dogovor za poglobljeno aktivnost in organizirano akcijo. Tako naj bi na najde-mokratičnejši način našli »recept« za razvoj drobnega gospodarstva. Delo sekcije bo usmerjeno predvsem v oceno obstoječih pogojev dela, obravnavala bi družbenoekonomske pogoje poslovanja In davčno politiko, ki je
Izobraževanje kmetov
Izobraževanje kmetijskih proizvajalcev v obliki predavanj je v občini Vrhnika večletna ustaljena oblika seznanjanja kmetov z novimi tehnologijami, M se pojavljajo v kmetijski znanosti. Da je znanje v kmetijstvu danes pomembno, verjetno nI potrebno posebej poudarjati In da so daleč tisti časi, ko je bil za kmeta dober
tisti, ki česa drugega ni bil sposoben. Posebno mladi, ki na žal redkih kmetijah prevzemajo breme gospodarjenja nase, bi potrebovali ie več znanja. Nekateri od njih so že končali tudi kmetijsko šolo, pa vendarle prihajajo na predavanja kjer osvežijo ali pridobijo novo znanje. V letu 1982 Je pospeševalna služba organizirala ciklus 5
1400 otrok pri dedku Mrazu
Ob obilici dela in vsakdanjih problemih je otroški praznik — srečanje z dedkom Mrazom — že zelo daleč! Pa vendar se mi zdi vredno na kratko nanizati podatke, ki smo jih ob koncu zapisali pod črto. Otroke svojih delavcev je obdarovalo 18 delovnih organizacij kar pomeni skupaj 1400 otrok. Za najmaljše so po svojih možnostih poskrbeli tudi v 9 krajevnih skupnostih, kjer je otroke obiskal dedek Mraz z gledališko skupino. Program za DO in KS so pripravile dramske skupine iz osnovnih šol I. Cankar, Borovnica in Log-Dragomerter lutkovna skupina iz Vrhnike, s svojimi mentoricami.
Ob tej priložnosti se v imenu organizatorja novoletnega praznovanja za otroke zahvaljujem vsem skupinam, ustanovam, delovnim organizacijam in posameznikom, ki so z razumevanjem in vso odgovornostjo pripomogli, da je program potekal brez večjih spodrsljajev: vsem petim dedkom Mrazom, članom gledaliških skupin in njihovim mentoricam, vzgojiteljicam WZ Vrhnika, ki so prispevale dekoracijo in vodstvu VVZ, vsem trem osnovnim šolam, IUV, Kino-sekciji ZKO »Cankarjev dom« in ostalim sodelujočim.
Sredstva pa so prispevali: Skupnost otroškega varstva, Obč. izobraževalna skupnost, Društvo prijateljev mladine in DO, ki so obdarovale otroke. Tako je bilo letos! Pa prihodnje leto?
Zakonske možnosti so že (predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novoletno praznovanje) in tudi nekaj izkušenj se je nabralo v petih letih! Sedaj je čas, da tehtno odločimo, kako bomo praznovali prihodnjič. Vsekakor moramo imeti v ospredju prihajajočo generacijo, do katere imamo svoj dolg in v tem primeru priložnost, da Jih vpeljemo v kulturno življenje in aktivno kulturno vzgojo.
M. R.
predavanj za mlade kmetovalce. Povprečno je predavanja obiskovalo 20 kmetovalcev. Za zaključek je bila v juniju mesecu organizirana strokovna ekskurzija.
V letošnjem letu že teče nov ciklus predavanj. Zato izrabljamo to priložnost in objavljamo razpored predavanj, ki bodo v mesecu februarju. Predavanja bodo ob 9. uri v sejni sobi SO Vrhnika ali sejni sobi KZ Vrhnika:
— 4. februar — predavanje z naslovom: selekcija govedi. Predavatelj inž. Anton Kandare iz Kmetijskega zavoda Ljubljana
— 11. februar — predavanje z naslovom: reja mladih govedi.
Predavatelj dr. Janez Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
— 18. februar: pšenica — predavatelj inž. Andrej Cankar, Kmetijski inštitut Slovenije.
Omenjena predavanja bodo za vse kmetijske proizvajalce in zato vabimo vse, da se predavanj udeležite v čim večjem številu.
Kljub temu, da tudi vsa sredstva javnega obveščanja v zadnjem času posvečajo precej pozornosti prav prikazom novih dosežkov v kmetijstvu, pa je način izobraževanja, ki je že več let v rabi na Vrhniki le ena oblika izobraževanja. Primeri iz vzhodne Slovenije kažejo, da je izobraževanje bolj organizirano, v povezavi z Delavsko univerzo in z drugimi institucijami.
Pospeševalna služba bo poskušala opozarjati na pomen znanja pri proizvodnji hrane vse leto z demonstracijskimi poskusi, s tekmovanji, in z drugimi oblikami. j. D.
tudi pomemben element vzpodbujanja razvoja obrti. Potem so tu še prostorski problemi in tudi vprašanje, kako načrtovati pogoje dela drobnega gospodarstva. Sekciji bo predsedovala Greta Prebil.
Hkrati so ustanovili tudi sekcijo za obravnavo problematike pokopališč ter način priprave in vodenja pogrebnih svečanosti v občini. Predvsem naj bi široka javna razprava ocenila stanje pokopališč in ocenila potrebe in možnosti za njihovo razširitev. Spregovorila pa naj bi tudi o izvajanju odloka o pokopališkem redu in o pogrebnih svečanostih ter komemorativnih slovesnostih. Delo te sekcije sovpada tudi s pripravami za izdajo republiškega zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti. Predlog za izdajo tega zakona namreč predvideva, da pokopališka in pogrebna dejavnost obsega prenos posmrtnih ostankov, pogrebne storitve, storitve v zvezi z upepeljeva-njem in oddajanjem prostorov za grobove v najem.
Urejanje pokopališč bi obsegalo vzdrževanje pokopališč, ravnanje z opuščenimi in neoskrbovanimi grobovi ter prekop grobov. Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena.
Po zakonu bi imel občan pravico, da izbere pokopališče, kjer bo pokopan, svojci oziroma plačniki pokopa pa bi izbrali vrsto groba.
Pokopališko in pogrebno dejavnost bi opravljale in pokopališča urejale komunalne organizacije združenega dela ali krajevne skupnosti. Delavci, drugi delovni ljudje in občani v komunalni skupnosti pa bi določali pogoje in načine opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč. Občinska skupščina lahko z odlokom predpiše splošne pogoje in način opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča v krajevni skupnosti glede na krajevne razmere.
Delo te sekcije bo vodil Janez Pečar.
VOZNIŠKA DOVOLJENJA ZA TRAKTORISTE
Po določbah zakona o varnosti cestnega prometa bodo po 31. marcu 1983 smeli voziti traktor le tisti vozniki, ki bodo imeli veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja. Do tega roka smejo voziti traktor tudi vozniki, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C in D kategorije. Ti vozniki lahko zahtevajo do 31. marca 1983 izdajo vozniškega dovoljenja za traktor na podlagi vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B, C in D kategorije.
Zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor se vloži pri občinskem oddelku za notranje zadeve in mu je potrebno priložiti:
— vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, C oz D kategorije,
— fotografijo voznika,
— za 68,00 din kolekov upravne takse.
Stroški obrazca vozniškega dovoljenja znašajo predvidoma 18,00 din
Po 1. aprilu 1983 bodo morali vozniki za izdajo vozniškega dovoljenja za traktor predložiti še potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki.
Vse zainteresirane voznike obveščamo, da naj čim preje, nakjasneje pa do 31. 3. 1983, vložijo zahtevek za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja.
OBČINSKI ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Obveščamo vse občane lastnike motornih vozil, kmetijskih in ostalih strojev ter lastnike zemljišč, ki še niso dvignili bonov za gorivo za I. trimesečje 1983, da jih lahko dvignejo vsako sredo v času uradnih ur, in sicer na oddelku za notranje zadeve soba št. 7 za motorna vozila, moto-kultivatorje in motorne žage, ter na komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje, soba št. 20, II. nadstropje, za vse ostale stroje.
35 LET KOVINARSKE
Iz skromne delavnice zrasla velika tovarna
Pred novim letom Je kolektiv Kovinarske praznoval 35-letnico. V teh letih je iz skromne delavnic« z nekaj zaposlenimi nastala tovarna, v kateri zdaj dela več kot dvesto delavcev. Ob praznovanju jubileja pa so odprli nove proizvodne prostore — podaljšali so proizvodno halo na Kraloviah in si tako ustvarili še boljše razmere za delo in nadaljnji razvoj.
Ozrimo se nazaj, k samim za-    pečem. »Najprej smo naredili
četkom. V Kovinarski je še nekaj delavce, ki so začeli na začetku. Med njimi sta Franc Novak, ki je prišel v Kovinarsko že 1950. leta kot vajenec, in Stane Nagode, ki se je prišel učit v tovarno 1959. leta.
»Ko sem prišel v Kovinarsko, nas je bilo vseh skupaj dvanajst
— z vajenci vred. Delavnica je bila še pri Simonu — to je tam, kjer je danes servis Slovenija avta. Bila je majhna, v bistvu obrtniška, delavnica: popravljali smo avtomobile, bila je kovačija in še marsikakšno ključavničarsko delo smo opravili. Tam sem se izučil,« se spominja teh pionirskih časov Franc Novak.
Čeprav vrsto let pozneje, je spet pri pionirskem defu. Namreč, 1969 leta je izdelal prvo peč za centralno ogrevanje. »Doma sem si umislil centralno ogrevanje. Vse sem imel, le peči ne. Že prej pa je Tone Klasinc— takrat je bil naš tehnični direktor
— razmišljal, kako bi začeli delati peči za centralno ogrevanje. Ravno on me je pripravil do tega, da sem se lotil tega dela. Kar je bilo treba narediti na strojih, so mi pomagali sodelavci. Stane Nagode je bil tudi med njimi. In napravili smo jo. še danes jo imam in še vedno dobro greje.«
Dobri dve leti zatem pa so začeli z redno proizvodnjo »kotlov«, kot pravi Stane Nagode
poskusno serijo. Rezultati so bili dobri in imeli smo čedalje več naročil. Vseskozi sem de!?l »kotle« in pred časom mi je bilo kar malo težko pri srcu, ko smo nehali s tovrstno proizvodnjo, človek se pač na nekaj navadi, se kar naveže na tisto, kar je v bistvu tudi delček njega. V začetku smo bili vsi, KI smo delali na »kotlih«, ne samo delavci, tudi konstruktorji. No, da ne bi narobe razumeli: zasnova peči je bila od vsega začetka ista, ob delu pa so se porajale razne izboljšave in kakšne smo se domislili tudi ključavničarji.
Malo težko mi je bilo, ko smo jih nehali delati. Pa se človek hitro privadi. Tudi zdajšnje delo je zanimivo,« meni Stane Nagode.
Spominjata se hitrega razvoja. Marsikaj so delali. S karoserijami, pušami in maticami pa seje začel pravi razvoj Kovinarske. To so danes — in tudi v bodoče bodo — glavni njihovi izdelki. Lani so ustvarili več kot 26 milijard celotnega prihodka in okoli 12 milijard dohodka.
Kaj meni o načrtih direktor Franc Krašovec? »Z dograditvijo hale na Kralovšah in s povezavo z Avtomontažo se niso izboljšali samo tehnični in higienski pc joji dela, temveč tudi možnost uvedbe novih proizvodnih programov na osnovi dogovorjene
Delavci — organizatorji in nosilci zametkov Kovinarske so začeli z delom marca 1947. leta. Marsikdo je v tistih prvih povojnih letih podvomil, da bodo ti prvi pionirji vzdržali in ostali. V naslednjih letih so prvi delavci dokazali, da je bil ta strah odveč in so celo zelo hitro napredovali. Na osnovi predhodnih priprav je prvi pričel z delom Anton Voljč v prostorih vinske kleti, kije bila last Franca Simona, in to v prostoru, ki je meril 56 kv. m, in z lastnim orodjem. Začetna zagonska sredstva so tedaj znašala 310 tisoč S din za adaptacijo, orodje in nekaj starih strojev. Prva delovna sila sta bila dva vajenca (učenca v gospodarstvu), in sicer Franc Seliškar in Janez Lenarčič. Po odsluženju vojaškega roka so se priključili še Franc Ferjančič, Anton Rode ter kasneje še Franc Petrov-čič. Za njimi pa seje sam priključil še samostojni ključavničarski mojster Franc Simon. Prinesel je vse orodje, nekaj materiala in pripeljal dva vajenca. To je v grobem startna osnova začetka tedanjega obrtnega podjetja Kovinarske.
Naraščujoče potrebe so narekovale večje prostore in več delovne sile. Po petih letih je bil mali kolektiv kadrovsko že nekoliko močnejši, dejavnost Kovinarske pa je bila preseljena v skoraj nov zadružni hlev, ki so ga preuredili glede na potrebe. To je bila prva prelomnica v razvoju Kovinarske, saj so bile v novih prostorih večje možnosti za hitrejši razvoj. V teh prostorih je bilo zaposlenih že 35 do 40 delavcev.
S številnimi kvalitetnimi uslugami se je Kovinarska hitro uveljavila zunaj občinskih meja. Razen ozkih obrtniških storitev je pričela z individualno izdelavo karoserij za tovornjake in z večjimi remonti kamionov in raznih drugih strojev. V okviru svoje dejavnosti je tedaj Kovinarska začela tudi izdelovati enoosne gasilske prikolice za prevoz gasilske opreme in zatem tudi, po individualnih naročilih, enoosne prikolice »Močilnik« za osebna vozila. Takrat je bila propaganda hitra in kvalitetna usluga In bo že držalo, da dober glas sega v deveto vas. Zelo hitro sije kolektiv pridobil ugled in zaupanje. Tudi proizvodnjo si je ta kolektiv znal prilagoditi potrebam naročnikov.
Leta 1954 je Kovinarska postopno začela večati strojni park. Polagoma je prešla meje stroge storitvene dejavnosti in leta 1958 je v majhnih serijah za-
čela proizvajati natezne puše, matice in podlotnice za kotalne ležaje. V nekaj letih je Kovinarska s temi izdelki osvojila celotni jugoslovanski trg. Tu je treba poudariti, da smo te izdelke vse dotlej samo uvažali. Zahteve tržišča jugoslovanske industrije so privedle tudi do tega, da je Kovinarska v okviru svoje strojne obdelave razvila tudi predelavo krogličnih ležajev.
Približno nekaj prod sredino dosedanje poti je začel kolektiv izdelovati avtokaroserije za razna'transportna podjetja. Tako je Kovinarska danes po teh izdelkih znana po celi Jugoslaviji. Vletu 1972sopro-gram ponovno razširili. Začeli so izdelovati kotle za centralno ogrevanje in kiper karoserije. Tako je Kovinarska postala iz strogo uslužnostne organizacije proizvajalec težkih karoserij, kotlov za centralno ogrevanje, delov za kotalne ležaje, kamionske opreme in raznih konstrukcij po naročilu, predelovalec krogličnih ležajev in serviser težjih vozil za celotni jugoslovanski prostor. To je narekovalo širitev prostorov na prvotni lokaciji, nabavo novih strojev ter zaposlitev več delovne sile.
Že 1971. leta so delavci Kovinarske ugotovili, da na Starem prostoru z raznimi dogradnjami nadaljnji razvoj ne bo več mogoč.
Sklenili so, da začno graditi.
S pridobitvijo novih prostorov, zlasti pa še s podaljškom industrijske hale — lakirnice, so ustvarili neprimerno boljše delovne razmare. Zato je tudi mogoč hitrejši razvoj in usmeritev dejavnosti, ki je bila že začrtana v tem srednjeročnem obdobju v okviru Delovne organizacije Avtomontaže Ljubljana, s katero se je Kovinarska Vrhnika združila 1. 1. 1978.
Za Avtomontažo tozd Kovinarska je pomenila izgradnja objekta na Kralovšah največji razvojni korak v vsej dosedanji zgodovini. S pridobitvijo novih proizvodnih prostorov so tudi zagotovili možnosti za specializacijo proizvodnih programov, na katerih Av-tomontaža, tozd Kovinarska, načrtuje svoj razvoj v prihodnje. Tak program je na primer proizvodnja delov za kotalne ležaje, za kar je Kovinarska že nabavila del ustreznejše sodobnejše opreme. Pričakujemo, da se bomo s temi izdelki že v naslednjem letu, na osnovi sodobnejše tehnologije, vključili v izvoz.
Invalidi združeni
Vam je znano, da Imamo na Vrhniki Društvo Invalidov? Najbrž vsem se ne, saj |e Mk> pravzaprav šele ustanovljeno. O ustanovitvi društva, delu in načrtih sem ae pogovarjala z »dušo« društva, Janezom Petričem.
Ob Jubileju Kovinarske se Je kolektiv poslovil od Franca Ferjančlča, M Jo po več kot 34-letnem življenjskem delu odšel v pokoj. Mlad In poln moči Je •topil v vrata delavcev — veteranov Kovinarske in prehodil dolgo pot njenega zgodovinskega razvoja ob generaciji, M se Je nemalokrat spoprijemala s težkimi nategami. Ravno on je v vsem tem obdobju s strokovnim kreativnim delom In z nesebičnim prenašanjem znanja ne mlajšo generacijo dal ogromen prispevek k razvoju Kovinarske, ki je Iz ssmorast-nlškega podjetja postala organizacija združenega dela, poznana po celi državi.
Pobuda za ustanovitev društva invalidov Vrhnika Je prišla s strani OK SZDL Vrhnika, saj je bila Vrhnika ena izmed zadnjih štirih občin v Sloveniji, ki tega društva še ni imela. Tako je bila v oktobru mesecu ustanovna seja Društva invalidov Vrhnika. Pri zbiranju podatkov o telesno prizadetih osebah oziroma za začetek o njihovih naslovih jim Je zelo veliko pomagala OK SZDL Vrhnika. Preko skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja so dobili naslove invalidov, vendar samo tistih, ki dobivajo invalidski dodatek k svojemu osebnemu dohodku. Pomoč so jim nudile tudi delovne organizacije, pri katerih so invalidi zaposleni. Tako so dobili podatke, da je na Vrhniki 400—500 evidentiranih invalidov. Pomisleka pa je vredno tudi dejstvo, da je v naših dveh največjih DO kar okrog 50 delovnih invalidov. Seveda je na Vrhniki telesno prizadetih oseb nekaj več. Ker ne prejemajo nobenega invalidnin-sega dodatka, seveda niso nikjer* posebej evidentirani. Po drugi strani pa so tudi ljudje, ki se svoje invalidnosti oziroma telesne napake sramujejo, jo skrivajo in o tem nočejo govoriti. Zato je o takih ljudeh zelo težko zbrati kakršnekoli podatke.
Proti pričakovanju se je prve ustanovne seje Društva invalidov Vrhnika udeležilo 98 invalidov. Po programu in statutu Zveze invalidov ima vsako društvo invalidov svoj iniciativni odbor. V začetku je ta odbor štel 4—5 članov, kasneje pa se je število povišalo na 10. Da
bi društvo invalidov postalo tudi pravna oseba, je bilo potrebno opraviti vse mogoče: od registracije na Oddelku za notranje zadeve do nabave lastnega žiga in odprtja žiro računa. Vse te zadeve izgledajo morda samo formalnost, vendar je potrebno opraviti kar veliko potov, da jih urediš. Za zbiranje le-teh je Jazen Petrič porabil marsikatero svojo prosto uro, največkrat tudi na račun svoje družine.
Financiranje društva je urejeno s članarino, svoj delež pa prispeva tudi Zveza društev invalidov, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Za začetek so po 3. delitvi sredstev prejeli 30.000 od nje. Po eni strani res ni veliko, po drugi pa vendarle nekaj je, za začetek. Pričakujejo, da bo teh sredstev pri naslednjih delitvah vedno več, saj se ta sredstva dodeljujejo na podlagi izvrševanja začrtanih nalog.
Društvo še ni niti dobro zaživelo, ko je že »stopilo v akcijo«. V času pomanjkanja plina so s pomočjo socialne službe izdelali nekakšni vrstni red invalidov, ki so plina res potrebni — in uspeli rešiti najbolj pereče probleme. Ravno sedaj, v prednovoletnem času, se pripravljajo na obisk in skromno obdaritev 14—15 članov društva, ki so med najbolj prizadetimi.
Sicer pa si kakšnega večjega programa dela za letos še niso zastavljali, saj so vedeli, da je najprej potrebna registracija društva. Izvršni odbor pa je že začrtal finančni načrt in načrt dela tega društva. Tako nekako predvidevajo, da bi bil drugi občni zbor Društva
delitve dela v okviru Avtomontaže. V zadnjih letih oziroma s sprejetjem srednjeročnega — in v okviru Avtomontaže usklaje-neaa— proizvodnega programa v bistvu razvijamo dve vrsti proizvodnje. S proizvodnjo specialnih namenskih nadgradenj za potrebe splošne ljudske obrambe smo dokazali, daje naš kolektiv sposoben zadovoljiti tudi najzahtevnejšega kupca. Gotovo je to naš glavni program in naša perspektiva. Menim, da si lahko — in moramo — s kvalitetnim delom, produktivnostjo in z izboljšanejm tehnologije ustvariti tudi pogoje za izvoz teh izdelkov — seveda v okviru možnosti glede na osnovni namen naših
Stane Franc
Nagode Novak
kabin. Te pogoje smo si izboljšali z ravno zaključeno investicijo, saj smo usposobili skoro tisoč kvadratnih metrov novih proizvodnih površin.
Proizvodnja puš, matic in pod-ložk bo dobila novo kvaliteto z uvedbo novih strojev. Z njim bomo začeli delati v letošnjem prvem polletju. Resda gre pri tem za kasnitev za dve leti, vendar moramo vsaj delno razumeti tudi dobavitelja, ki je zaradi zaostrenih razmer v gospodarstvu naletel, predvsem pri uvoženih sestavnih delih, na ovire, ki se pojavljajo tudi pri naši proizvodnji.«
Torej konkretni načrti za leto 1983 napovedujejo povečanje proizvodnje. Boste lahko prodali svoje izdelke?
»Mislim, da bi morali letos narediti dvesto namenskih nadgradenj in 150 do 200 ron puš in matic. Ravno slednje imamo v bistvu prodane za celo leto, medtem ko imamo sklenjene dogovore za proizvodnjo specialnih nadgradenj za polovico leta. Zaradi zaostrenega gospo-
invalidov nekje v drugi polovici ja-, nuarja, na katerem pričakujejo seveda tudi večjo udeležbo kot na prvem. Pri tem sklicu se bodo vsekakor izognili napaki, ki so jo naredili pri prvem sklicu; niso pomislili na težave s prevozom, saj je veliko telesno prizadetih oseb tudi v drugih krajevnih skupnosti, predvsem je tu potrebno omeniti Borovnico. Tokrat bo sklic na sredo, da invalidi ne bodo imeli več tako velikih težav s prevozi. Do tega drugega sklica bodo tudi že rešili vprašanje prostora za delovanje društva. OK SZDL jim je nekako že obljubila, da bi bili ti prostori v bloku Na Klisu C. Tu bi bila tudi stalno zaposlena oseba, ki bi se ukvarjala s tehničnimi posli, z administracijo in organizacijo, enkrat na teden pa bi ji na pomoč prišla tudi oseba, ki bi se prav konkretno ukvarjala s problemi invalidnih oseb, kjer bi le-te lahko izražale svoje zahteve, dobile potrebne informacije, itd., o konkretnih zadevah pa bi odločal izvršni odbor društva. Naj navedem še to, da je predsednik društva hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in to je, kdo drug, kot Janez Petrič.
Nisva se še dotaknila glavne vloge društva invalidov. Glavna bo skrb za invalidne osebe in pomoč njim. Upokojenim invalidom lahko nudijo možnost cenejšega in re-gresiranega letovanja v počitniških domovih in toplicah, glavna skrb pa bo seveda veljala tistim invalidom, ki še ustvarjajo. Deiovni invalidi se v svojih delovnih organizacijah srečujejo s prekvalifikacijo iz tistega delovnega mesta, na katerem se je morda poškodoval in ga ne more več opravljati, na delovno mesto, ki ustreza njegovim telesnim sposobnostim. Največkrat je to de-
lovno mesto mesto čuvaja in vratarja. Vendar je potrebno opozoriti, da je taka premestitev dobra samo začasno. Kako bi invalidni vratar recimo brez noge, lahko posredoval v primeru požara, poplave...? Naloga društva torej je tudi v tem, da si prizadeva, da bodo invalidne osebe zaposlene na zanje primernih delovnih mestih, še več: veliko važnejša je tu preventiva, da do invalidnosti ne bi prihajalo. Zakaj delavec ostaja na težkem in zdravju nevarnem delovnem mestu, dokler se ne izčrpa ali zboli? Zato bi najbrž bilo potrebno že v samem opisu del in nalog, ko navajamo potrebno
Janez Petrič
izobrazbo, kvalifikacijo, itd. tudi navesti maksimum, koliko časa lahko delavec največ dela na težkih delovnih mestih. To bomo dosegli s pomočjo aktivov invalidov, ki bodo ustanovljeni v večjih delovnih organizacijah. Seveda pa ne bodo smeli stati ob strani: medicina dela, varnostna služba in socialne službe.
Vsaj tako veliko pozornost bo potrebno posvetiti tudi invalidnim otrokom, saj je prav njihova vzgoja pomembna, da bo iz otroka postal človek, ki se svoje telesne pomanjkljivosti ne bo sramoval. Tu bo
potrebno še veliko napora, da se bodo že otrod otresli občutka manjvrednosti. Otroke usmeriti v usmerjeno izobraževanje, jih privabiti k raznim dejavnostim in rekreaciji, to bo delo društva invalidov.
Za začetek je ustanovljena balinarska sekcija, ki že zagnano deluje. Načrtujejo tudi strelsko sekcijo in druge, seveda take, ki bi bile invalidom dosegljive. Videti je, da so ljudje zainteresirani za tako obliko dejavnosti in bo najbrž v bodočnosti sredstev, ki prihajajo od iger na srečo, za vse premalo. Zato tu naše delovne organizacije in SIS ne bodo smele ostati neprizadete. Lahko navedemo primer iz drugih občin, kjer sodelovanje med DO in društvi invalidov zelo dobro poteka. Sploh pa se bo vrhniško društvo invalidov še v več primerih zgledovalo po društvih v drugih občinah, ki so se s svojim delom že uveljavila, saj pridobljene izkušnje vedno lahko samo pomagajo. Naj pri delovnih organizacijah, ki že nudijo svojo pomoč, Dl omenim Dom JNA, Dom upokojencev in »Partizan«.
Tisto prvo, kar bo skrb društva, pa je, da se bodo telesno prizadete osebe otresle vsakršnih predsodkov, sramu in kompleksov manjvrednosti zaradi svojih pomanjkljivosti, da bodo odkrito izražali svoje želje in zahteve in da se bomo vsi do njih obnašali, povsem normalno in jih ne opozarjali na njihovo stanje. V mnogih primerih bo to težko, saj se opaža, da je marsikatera invalidna oseba prepuščena sama sebi in išče uteho v alkoholu. Tega pa ne smemo dopustiti.
Invalidne osebe imajo preko društva oz. zveze možnost poiskati in dobiti brezplačno pravno pomoč, če se čutijo prizadete, če imajo težave pri rehabilitaciji, prekvalifikaciji. Torej je tu lahko še ena skrb manj.
darskega položaja kaj lahko pn-j čakujemo večje težave pri nfrj bavi predvsem tistega materiala; ki ga uvažamo. Že danes se mer; ramo soočiti z dejstvom, da Wj proizvodnja lahko motena in ■ bomo morali delati pač takrat, K" bodo za to pogoji. Vemo tudi, I bomo morali narediti precej vet če si hočemo zagotoviti vsaj m liko sredstev za razširjeno m produkcijo m osebno porabo kd: lani. Le s kvaliteto in produktivnostjo pa se bomo z našimi i? delki lahko vključili tudi v izvoz.'! Toliko o načrtih Franc Krašovec In če pogledamo njihov dosedffj nji hitri in uspešni razvoj, velft kovinarjem verjeti.
Društvo samo oziroma tistih nekaj entuziastov, ki so se pokazali že na začetku delovanja, seveda ne bodo dosegli nobenih uspehov, če jim telesno prizadete osebe same ne bodo pomagale, čim večja množičnost vpisa v društvo je tudi podlaga za večji uspeh delovanja društva. Vendar pa se morajo invalidne osebe zavedati, da so tudi med invalidi razlike, da so nekateri veliko bolj upravičeni do družbene pomoči, kot drugi, zato tega ne bi smeli izkoriščati. Sama članska izkaznica še ni pogoj, da si na prvem mestu pri vsaki pomoči. Tega se morajo invalidne osebe zavedati-Da bi se vendarle izognili tudi morebitnim takim situacijam, bodo na drugi občni zbor poklicali invalide, naj s seboj prinesejo tudi potrdila o stopnji in vrsti svoje invalidnosti. Morebitne hujše konflikte pa bo reševala disciplinska komisija.
Ob koncu sem Janeza Petriča zaprosila, naj mi pove še nekaj besed o samem sebi. Že pred dvajsetimi leti je izgubil vse prste leve roke, vendar je z izjemno voljo in trudom to bolečo izgubo prebolel, jo »odstavil« in danes se svoje invalidnosti sploh ne zaveda, razen ko mu je kdo posebej ne omeni. Ni podlegel mnenjem, da ni več sposoben za normalno delo: brez prekvalifikacije se je zaposlil v IL)V pri sortiranju v proizvodnji in si za nameček še zgradil hišo. Redni obiskovalci vrhniškega kina se ga spominjamo, da sta tam z ženo preživela kar nekaj let. Izdal mi je, da jih je bilo 12. Že vrsto let je član Industrijskega gasilskega društva Vrhnika in prav zadnji čas opravlja poveljniške naloge. Že več kot 23 let je redni krvodajalec in letos je že 30-desetič daroval svojo kri. In še in še bi lahko naštevala. Janez Petrič naj bo vsem živ vzgled, da invalidnost ni nikakršna nadloga, zaradi katere se moraš smiliti sam sebi. Z. T.
ZA JAVNO RAZPRAVO: O OSNUTKIH STATUTOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI VRHNIKA — CENTER, VRHNIKA — KOLODVOR IN VRHNIKA — VAS
Spremembe in dopolnitve osnutka statuta krajevne skupnosti
Spreminjani« In dopolnjevanje statutov Krajevnih skupnosti Je trajna naloga, ker se stalno spreminjajo In dopolnjujejo stališča in zakonska ureditev, katere pravlceln dolžnosti opravljajo delovni ljudje In občani v KS. v statutih KS Je potrebno poenotiti samoupravno organiziranost na posameznih področjih delovanja, Izboljšati pa Je treba tudi posamezna določila statutov, kot nam to narekujejo pozitivne oziroma negativne izkušnje
Zaradi novih predpisov bo potrebno statute KS delno spremeniti in dopolnit! določile, ki se nanašajo na komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ter na področje splošno ljudske obrambo In družbene samozaš-tlte.
V pomoč organom, ki v krajevnih skupnostih pripravljajo spremembe In dopolnitve statutov KS, Je bil v posebni delegatski prilogi Našega ča-*oplaa septembra 1962 objavljen vzorec statuta krajevne skupnosti. Z Objavo tega osnutka ps so dani pogoji za široko in poglobljeno Javno '•ipravo o tem za organiziranost In delovanje krajevnih skupnosti tako Pomembnem dokumentu.
V času priprav na ustrezno In prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika je potrebno — vzporedno z ostalimi aktivnostmi — voditi tUdI Javno razpravo o osnutkih statutov bodočih treh (lahko tudi več KS, y kolikor bi se tak predlog oblikoval in sprejel v času Javne razprave) krajevnih skupnosti. Akcijski odbor, ki Je zadolžen za pripravo gradiv in koordinacijo celotna družberto-poMtlerM aktivnosti ob preobrazbi krajevne skupnosti meni,de je objavljeni osnutek statuta sprejemljiv za (■vno razpravo o statutih bodočih krajevnih skupnosti.
Glede na to, da Je osnutek le vzorec zs oblikovanje statutov KS, manjkajo nekatere konkretizacije, ket so meje krajevne skupnosti, število delegatov In članov organov krajevne skupnosti ki drugo, polog tega pa žo-"mo vzpodbuditi razmišljanja krajanov šs o nekaterih možnih drugačnih rešitvah, kot so predvidene v objavljenem osnutku statuta.
Takšne dopolnitve In spremembe objavljenega osnutka statuta bi ■•hko bile:
1. In 2. člen
Vpisati naziv krajevne skupnosti, za kakršnega se bomo opredelili. Za sedaj Predvidevamo: Vrhnika — Center, Vrhnika — Kolodvor in Vrhnika — Vas.
3. člen
Krajevna skupnost Vrhnika — Center obsega del mesta Vrhnika znotraj jvieje: most »enajsta šola« čez Ljubljanico po cesti Cankarjev trg do križišča Stare ceste in Robove ceste, naprej po Stari cesti do Turšiča (ali do križišča poste 6. maja, Idrijske in Voljčeve ceste), dalje po Voljčevi cesti... do tovarne IUV, od tam po Hribskem potoku do Ljubljanice, po kateri poteka do mosta "anajsta šola«.
Krajevna skupnost Vrhnika — Kolodvor obsega del mesta Vrhnika znotraj fheje: po cesti Cankarjev trg, nato po Stari cesti do hišne št. 22, nato po poti na •rojico do Robove ceste ob meji vojašnice in Stare Vrhnike do železniške Proge po Trojka in Ljubljanici do mosta »enajsta šola«.
Krajevna skupnost Vrhnika — Vas obsega del mesta Vrhnika znotraj meje: JKI Robove ceste pri kasarni mimo Trojice po poti do Stare ceste, hišna številka J-2, nato po Stari cesti do Turšiča, Voljčevi cesti proti žagi preko do gostilne Caserman proti nekdanjemu Domu upokojencev po Tržaški cesti do tovarne 'Uv po Hribskem potoku do Ljubljanice proti izviru in po katastrski meji Verd Proti »Pavkarju« do občinske meje Logatec in krajevne skupnosti Zaplana ter «are Vrhnike do meje proti vojašnici na Trojici.
4. člen
Na koncu četrtega odstavka 4. člena bi bilo na mesto pike dodati besede: "oziroma drug organ, določen z zakonom«
To bi bilo primerno zato, ker se pripravlja sprememba in dopolnitev zakona o lavnem pravobranilstvu. Glede tega pa so bili že nekateri predlogi, da se ta državni organ ukine.
5. člen
^Sedež Krajevne skupnosti Vrhnika — Center je na Vrhniki, Tržaška cesta Sedež Krajevne skupnosti Vrhnika — Kolodvor je na Vrhniki, Cankarjev trg
4.
^Sedež Krajevne skupnosti Vrhnika — Vas je na Vrhniki, Tržaška cesta št. Možne so seveda tudi drugačne rešitve.
V tretjem odstavku se vpiše manjkajoči del naziva krajevne skupnosti, •■člen
Krajevna skupnost Vrhnika — Center ima svoj praznik na dan občinskega Paznika, t. j. 6. maja.
V javni razpravi se bo potrebno opredeliti o datumu praznika krajevnih ^upnostJ Kolodvor in Vas. Obstaja možnost, da bi vse tri KS praznovale isti flart, 6. maja, v čast osvoboditve Vrhnike.
8.a člen
Zaradi specifičnosti bodočih treh krajevnih skupnosti bo potrebno določene haloge skupno reševati, zato je potrebno v uvodna določila statuta za 8. členom vključiti nov člen 8. a.
Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev in možnosti *a svoje življenje in delo se lahko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti ,rajneje povezujejo in sodelujejo z delovnimi ljudmi in občani drugih krajevnih 'kupnosti.
v ta namen lahko usklajujejo stališča in dejavnost na področjih, ki so po-l^onibna za krajevne skupnosti, zlasti pa združujejo sredstva, organizirajo in /°djo skupne organe in dejavnosti, načrtujejo in izvajajo skupne ukrepe za ^arstvo okolja, za uspešno delovanje ljudske obrambe in družbene samozaš-™'o ter skrbijo za informiranje o dejavnostih in problemih krajevne skupnosti.
Za uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev in potreb lahko delovni ljudje in Jjočani krajevne skupnosti z delovnimi ljudmi in občani druge ali drugih kraje v-llri skupnosti oblikujejo skupnost krajevnih skupnosti. Ta se ustanovi na pod-,a9i samoupravnega sporazuma, ki ga sklenejo delovni ljudje in občani teh ^ajevnih skupnosti potem, ko so bili ugotovljeni skupni cilji in potrebe, pa tudi n*Čin njihove uresničitve.
l Sklep o pristopu v skupnost krajevnih skupnosti sprejme skupščina kra-Kvhe skupnosti in pooblasti podpisnika samoupravnega sporazuma. 30. člen
i v sedmi alinei se namesto termina »mestno zemljišče« uporabi »stavbno **nijišce«. 34. člen
.v besedilu je prišlo do tiskovne napake. Praviloma se glasi: »Posojila pri °9r»kah najema krajevna skupnost na podlagi sklepa skupščine na predlog Sv*ta krajevne skupnosti«, člen
I Zadnji stavek tega člena naj bi se glasil: »Zbor delovnih ljudi in občanov 4r,ko dela, če je navzočih vsaj 5 odstotkov delovnih ljudi in občanov« 3». člen
Besedilo pete alinee bi bilo potrebno dopolniti tako, da glasi: *— predlagajo in odločajo o spremembah območja krajevne skupnosti«. s To je potrebno, ker 75. člen statuta občine Vrhnika v skladu s 139. čl. Ustave ?°S določa, da se krajevna skupnost ustanavlja z odločanjem na zborih obrhov. Določa pa 10-odstotno navzočnost delovnih ljudi in občanov. *«. člen
. Za46. členom bi bilo potrebno najprej vpisati 49., 50. in 51. člen, za njimi pa " in 48.
To bi bilo potrebno zaradi primernejše razporeditve poglavij. V praksi na-^foč imamo (tudi po zakonu) najprej javno razpravo, potem pa referendum. II Mm
.Prvi stavek prvega odstavka bi bilo treba dopolniti z besedami: »kot so določi v 52. členu tega statuta«. Drugi stavek tega odstavka bi črtali.
Dodati bi bilo treba nov drugi odstavek, ki naj bi se glasil: »Skupščina s po-^bnim poslovnikom določi način sestajanja, število delegatov, način sprejemanja odločitev in druga vprašanja, ki se nanašajo na delo krajevne skupnosti
Ooposredni vojni nevarnosti in v vojni«.
Sedanji drugi odstavek postane tretji, člen
u Glede na to, da bodo bodoče krajevne skupnosti imele različno število pre-^alcev, bo sestavljalo organe krajevne skupnosti različno število članov ozi-delegatov.
■ Predlagamo, da naj bi skupščine krajevnih skupnosti štele od 19 do 27 de-*atov.
. v skupščino bo delegirano določeno število delegatov iz organizacij zdru-Br,oga dela, določeno število delegatov posameznih ulic, izvoljenih na zborih
delovnih ljudi in občanov, delegatov družbenih organizacij in društev ter delegatov družbenopolitičnih organizacij.
Postavlja se vprašanje, kako vzpostaviti zvezo z društvi in delovnimi organizacijami. Menimo, da bi morale delovne organizacije in društva s področja KS Vrhnika delegirati svoje delegate v vse tri krajevne skupnosti.
O tem se morajo odločati predvsem prizadete delovne organizacije in društva.
66. člen
Svet krajevne skupnosti ima od 7 do 11 članov. 76. člen
Besedilo tega člena bi bilo potrebno črtati ter namesto njega vpisati nasleo-
"Je č,ene: 76. člen
Za uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti stanovalcev krajevne skupnosti pri delu samoupravne stanovanjske skupnosti in za uresničevanje
112. člen
Predlagamo prvo varianto:
Za delegiranje delegatov v skupščino ali drug ustrezen organ upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje, katere dejavnost oziroma zadeve so posebnega družbenega pomena, se oblikuje posebna delegacija, ki šteje 9 do 13 članov.
V času od 8. do 17. februarja bodo sklicani zbori krajanov krajevne skupnosti Vrhnika, na katerih bo poleg ostalih vprašanj, ki se tičejo delovanja in razvoja krajevne skupnosti, obravnavan tudi predlog za prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika.
Prav bi bilo, da bi se Vrhničani zborov krajanov udeležili v čimvečjem številu In v demokratični razpravi sprejeli takšno organiziranost, ki bo ponujala čim boljše možnosti za uspešen nadaljnji razvoj našega kraja.
AKCIJSKI ODBOR
Grafični prikaz prostorske preobrazbe KS Vrhnika
drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva v krajevni skupnosti in v širših družbenopolitičnih skupnostih se oblikuje v krajevni skupnosti svet stanovalcev pri KS.
76. a člen
Svet stanovalcev krajevne skupnosti je delegatsko sestavljen samoupravni organ, v katerega volijo po enega delegata stanovalci na svojih zborih v tistih stanovanjskih hišah v krajevni skupnosti, v kateri je organizirana stanovanjska samouprava v skladu z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu.
76. b člen
Volitve delegatov v svet stanovalcev krajevne skupnosti so javne. Svet stanovalcev skliče na prvo sejo predsednik skupščine KS. Svet stanovalcev na prvi seji izvoli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika.
76. c člen
Mandat delegatov v svetu stanovalcev krajevne skupnosti traja 4 leta.
Mandat delegata v svetu stanovalcev krajevne skupnosti preneha, če mu preneha status stanovalca stanovanjske hiše iz 31. člena tega statuta.
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše oziroma stanovalcev soseske lahko odpokliče svojega delegata v svetu stanovalcev krajevne skupnosti, če le-ta ne opravlja ali malomarno opravlja svojo dolžnost.
76. č člen
Pravice in dolžnosti sveta stanovalcev krajevne skupnosti so:
— pripravlja smernice za delegate v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti,
— obravnava poročilo delegatov v samoupravni stanovanjski skupnosti in poročila o delu Samoupravne -stanovanjske skupnosti ter daje k tem poročilom svoje pripombe, mnenja in predloge,
— obravnava splošno problematiko stanovanjskega gospodarstva in seznanja s svojimi stališči stanovalce, skupščino in svet, samoupravno stanovanjsko skupnost, občinsko skupščino, druge organe in samoupravne organizacije,
— obravnava delo skupnosti stanovalcev in predloge za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš;
— opravlja druge zadeve v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami, ki jih določa zakon o stanovanjskem gospodarstvu in na njegovi podlagi izdani predpisi, samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi splošni akti samoupravne stanovanjske skupnosti.
76. d člen
Svet stanovalcev se pri opravljanju zadev iz prejšnjega člena povezuje in sodeluje s skupščino, svetom KS in njegovimi organi ter delegacijami v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
79. člen
Poravnalni svet sestavljajo predsednik in štirje člani. 87. člen
Svet potrošnikov ima od 5 do 9 članov. 101. člen
Delegadja krajevne skupnosti za zbor združenega dela šteje od 7 do 11 članov. 111. člen
Predlagamo, da bi v krajevnih skupnostih oblikovali naslednje delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti:
— združena delegacija za raziskovalno in izobraževalno skupnost 7 do 11 članov,
— združena delegacija za telesno kulturo in kulturno skupnost 7 do 11 članov,
— posebna delegacija za zdravstveno skupnost 7 članov,
— združena delegacija za ostale SIS družbenih dejavnosti 11 do 19 članov.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA
RAZPISUJE
IN PRIZNANJA
na podlagi 9. člena odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika
Priznanje občine Vrhnika
»Plaketa pisatelja Ivana Cankarja« za leto 1983
Razpisni pogoji in navodila za odlikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujemo za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, v organizaciji in vodenju temelju jih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih perspektiv.
Priznanja na področju družben'.i dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za področje družbenih dejavnosti.
Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življeniu občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu.
Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega predlagajo in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata.
Kandidata za priznanja lahko predlagajo temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti ter občani občine Vrhnika.
Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. marca 1983 na naslov: Komisija • i odlikovanja in priznanja Skupščine Občine Vrhnika, Tržaška cesta št. 1.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA
	
PO DOBREM LETU DNI JE TABORNIŠTVO SPET MNOŽIČNO	
Tabornikov vedno več	
»Taborniški odred IVAN CANKAR je bil ustanovljen pred 21 leti In je nekaj časa v redu deloval. Leta 1972 je prevzel vlogo starešine Rudi Camernik. Z njegovo smrtjo, leta 1976, je organizacija prenehala delovati.
Na pobudo posameznih fantov, ki sedaj aktivno delujejo v organizaciji, so junija 1981 taborniški odred ponovno organizirali. Septembra se nas je zbralo približno trideset tabornikov in uradno Smo pričeli delati z delom na občnem zboru, kjer smo si zastavili obširen letni program dela. Pred nami so bile velike naloge. Borili smo se za svoj prostor, za finančna sredstva in pa seveda za vzgojo kadra. Povezal sem se z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami, delovnimi    organizacijami ipd.
pa je spregovoril o njihovi organiziranosti in množičnosti.
»Na samem začetku na novo ustanovljene organizacije je bilo približno 30 članov. Taborniški odred je deloval samo na Vrhniki in imel le tri vode. Vod MČ 7 — 11 let, vod TT 12— 15 let in na novo ustanovljen vod »Mostiščarji«, ki je moral razpolagati z vodniki, starešino, načelnikom, namestnikom načelnika, blagajnikom, tajnikom, gospodarjem, kuharjem, urejevalcem vitrine...
Po občnem zboru septembra 1981 začne taborniški odred z
Vodstvo naših tabornikov na nedavnem občnem zboru
Moram reči, da so nam skoraj vsi priskočili na pomoč,« je na občnem zboru konec decembra poudaril njihov starešina Tomislav Pejič.
Mladih, ki so se vključili v taborniške vrste, je bilo vedno več. »Zanje so skrbeli naši zlati fantje: Petkovšek, brata Petrič, Sokač, Hadalin... Nismo imeli sestankov. Fante sem srečal na cesti, se z enim ali dvema zmenil za akcijo, potem obvestil druge in na delovni akciji smo bili spet vsi,« jih pohvali starešina.
Načelnik odreda Martin Petrič
resnejšim delom, s programom, sprejetim na občnem zboru. Program je vseboval veliko akcij in izletov, ki so pritegnili vedno več učencev, tako da je bilo na Vrhniki še pred začetkom šolskih počitnic vpisanih v odred več kot 150 članov.
Največ tabornikov je organizacija dobila z dvema akcijama: z akcijo Ilegalec in s kresova-njem na Storževem griču. Zaradi vse večjega ševila tabornikov smo morali takoj pričeti z uspo-. sabljanjem novih vodnikov. V enem mesecu smo imeli pri-
NAČRT DELA ZA LETO 1983
Izleti z avtobusom:
— Postojnska jama
— Dražgoše
— Kumrovec Pohodi:
— ob žici okupirane Ljubljane
— NOB na Vrhniki
— pet svojih pohodov Praktične vaje:
— postavljanje šotorov
— orientacijski pohodi
— pohodi po potnih znakih
— orientiranje v naravi
— spoznavanje narave za MČ
Štiri krvodajalske akcije
Zimovanje, 24. — 29. januarja 1983 na Komni
Tridnevni pohod v Dražgoše, ki bo samo za Mostiščarje
Letno taborjenje v Rovinju, v taboru odreda Rožnik
V Bohinj bodo poslali vsaj 20 vodnikov in načelnika
Srečanje tabornikov Ljubljanske regije
Udarniške akcije:
— očiščevanje Drče
— očiščevalna akcija na Trojici
— čiščenje Vrhnike
— striženje žive meje Razna predavanja Tesnejša   povezava z
osnovno šoto
To še zdaleč niso vse akcije za leto 1983, saj se z delom vedno porajajo nove naloge in potrebe.
smo bili presenečeni nad prvim odzivom mladih. Na prvi sestanek na Logu je prišlo 40 MČ, učencev starih od 7 do 11 let, ter 15 TT, starih od 11 do 15 let. V Borovnici je bil odziv še večji: 45 MČ in 76 TT. Na tako množico nismo bili pripravljeni, saj smo do tedaj imeli v Borovnici le dva aktivna tabornika, ki sedaj skupaj z že izkušenimi učenci osmih ra-
■vW
Take množičnosti na občnih zborih tabornikov že dolgo ni bil'
Obračun dosedanjega dela je naslednji:
— Imeli so 7 delovnih akcij: striženje žive meje na Vrhniki, očiščevalna akcija v Strunjanu in na Drči, trikrat so zbirali star papir, enkrat kostanj in želod. Preko gozdnega gospodarstva so organizirali pogozdovanje na bajerju.
Organizirali so čajanko za tabornike in njihove starše za novo
leto.
krvi.
Sodelovali na srečanju tabornikov v Križah pri Tržišču. Izlet v Dražgoše na obletnico požiga. Akcija Ilegalec, ki bo organizirana vsako leto. Kresovanje na Storževem griču in taborjenje. Dvakrat so taborili ■ Starem Mlinu.
Enkrat so v Starem Mlinu imeli tabor starejši za usposabljanje. Dve krvodajalski akciji, kjer so skupno darovali več kot šest litrov
— Enkrat so na prošnjo teritorialcev pripravili predavanje o tabor-ništvu na Dolgih delih. Pet dni kasneje so skupaj z mladimi teritorialci imeli orientacijski pohod.
— Posamezni vodniki aH cel odred so organizirali izlete s kolesi v Pekel.
— Pet pohodov po potnih znakih.
— Osem orientacijskih pohodov ter trije krajši sprehodi po Vrhniki. Poleg akcij, pohodov, izletov so imeli tudi več strokovnih predavanj:
— predavanje prve pomoči — osemkrat,
— usposabljanje za vodnike TT — desetkrat,
— usposabljanje za vodnike MČ — desetkrat,
— predavanje o gorski straži in gorski reševalni službi.
bližno deset predavanj, na katerih smo bodoče vodnike vzgajali v prave tabornike, saj so bili tako, kot najmlajši, začetniki. Ti so osvojili teoretično znanje, so nekaj časa hodili na sestanke s starejšimi vodniki in si tako dokaj hitro ustvarili sliko, kakšna naloga jih čaka.
Kmalu po začetku novega šolskega leta smo se domenili z vodstvom šole na Logu in v Borovnici, da bi tudi v teh krajih ustanovili taborniško sekcijo. Vsi
zredov osnovne šole vodijo družino MČ, v katero je sedaj združenih več kot 70 MČ in četo TT, v kateri je sedaj približno 80 učencev. Zato smo na Vrhniki začeli razmišljati o ustanovitvi občinske konference ZTS, ki pa je do sedaj nismo mogli ustanoviti zaradi že omenjenega problema usposabljanja boljših tabornikov v vbdnike.
Prav vsi, posebno pa še najmlajši, so posebno navdušeni nad akcijami in moramo priznati, da nam prav oni narekujejo s svojimi željami, kaj vse naj še or-
ganizirano, kakšnih izletov naj se udeležujemo ipd. Vse to pa je vzrok, da smo v tem letu imeli 40 raznih delovnih akcij, izletov, zbiralnih akcij, ipd.«
Številne delovne organizacije in družbenopolitične organizacije na Vrhniki podpirajo razvoj taborništva. Vedo, kakšne težave nastanejo pri tako veliki organizaciji, ki se še širi, in dostikrat po svojih močeh priskočijo na pomoč, materialno in moralno. Še posebej je Tomislav Pejič pohvalil nekatere: »Med prvimi je to IUV, ki je veliko pripomogla k
našemu razvoju z materialni pomočjo. Dala nam je šotor* pomagala pri urejanju naših pto štorov, pri urejanju Starec Mlina, ipd. Liko Verd, ki je dal I* dijski pod za obnovitev koče Starem Mlinu, nam dal stole. Ko vinarska je dala kamero in kirtf projektor. JNA nas je obogatila! raznimi predavanji in vojaki s< nam pomagali pri udarniške^ delu, KS Vrhnika je organiziral malico v Starem Mlinu, Gozdtf gospodarstvo nam je dalo ur? jeno barako na Dolgih delih t skupno uporabo s teritoriak? Kamnolom Verd je dal pesek t Stari Mlin, zdravstveni dom rt* je oskrbel s potrebno torbico t prvo pomoč in nam daje nasvet s področja zdravstva. Hišni sv* Gradišče S-1 nam je odstop prostore. Občinska uprava Vrh nika nam je dala pisalne mize i nas materialno in moralno pod pira. Stanovanjska skupnost p< nam pomaga pri iskanju novij1 večjih prostorov, saj nam ti, ki 1 imamo zdaj, zaradi velikega št? vila tabornikov, ne zadostujej* več. Potrebovali bi tudi več) dvorano za masovne sestank' in prostor za hrambo šotorov i' ostalih potrebnih rekvizitov. P" vedati moram tudi, da so nam Borovnici obljubili hišico v Pekli Uredili jo bomo in tako pridobi prostor za razne akcije, tabof ipd. Slaščičarna Nadat nam 't nudila finančno podporo. PohvS liti moram tudi tov. Japlja, ki hi pomaga, kadar more in kadar j1 potrebno. VinkoŽustsejeodp" vedal honorarju za sojenje f" nogometnih tekmah v korist Vt borni kov.«
med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvaj
Po lepa doživetja v brigado
S komerkoli govorim, pravi, kako čas hitro mine. Če mi verjamete ali ne, tega nisem do nedavnega verjel. Sedaj verjamem.
To je bilo pred dobrimi desetimi dnevi. Bilo pa je takole. Naša občinska konferenca (ZSMS) mi je poslala vabilo na sestanek CMDA (center za mladinske delovne akcije). Kot pošten brigadir sem tistega dne res šel na ta sestanek. Morda boste rekli, da to ni nič posebnega, če gre človek na sestanek. Vendar malo potrpite, da Vam povem naprej.
Kot je v naši brigadirski navadi, smo se takoj »vrgli« na obujanje spominov iz brigadirskih dni. Besede ja dala besedo in na koncu smo ugotovili, da sem brigadir že od leta 1977, ko smo se udeležili akcije na Kožbani. Sledijo Brkini, Uljcin, Posočje. Istre nisem videl, ker sem imel pomembnejše opravke (!?) kot član štaba na Kobanskem. Prejšnje leto, ko je brigada delala na Plitvicah, pa sem imel objektivni razlog za neudeležbo. Pa mineva šest let od prvih brigadirskih korakov, zdi pa se mi, kot da bi to bilo predvčerajšnjim.
Če dobro premislim, se ne spomnim nič žalostnega iz akcij, ostali so sami lepi spomini — recimo kopanje v mrzli Soči (Posočje80). Povem Vam, to je bil hec. Ne kopanje kot tako, ampak dobil nas je komandant naselja. Potem je bil pa pravi cirkus okrog tega, malo je manjkalo, pa bi predčasno šli domov — zahvala gre le naši komandantki in predsedniku brigadne konference. Če se spomnim Ulcinja, mi gre samo na smeh (ja, danes se smejem, tam se pa nisem). Ali pa Brkini 78, spali smo v prikolicah, zanimivo. Ampak, ali sploh veste, kaj je največji užitek za brigadirje? Ne?, No, to je kopanje brigadirjev na koncu izmene akcijskega štaba. Vam ni jasno, kako to poteka? Fantastično! Crkneš od smeha!
Nekaj brigadirjev se dogovori in (najlepše je med kosilom ali večerjo), zgrabi komandanta brigade in predsednika brigadne konference (štab) in ju nese ped vodovodne pipe k umivalnem koritu in se ju polije z mrzlo vodo, prav pride tudi gumijasta cev. Čez ta užitek ga ni, Vam povem!
Vendar da ne boste mislili, da se na akciji samo zabavamo! Zjutraj se ob 5. uri ali ob 6. uri, odvisno od akcije, odhaja na delovišče in vrača okrog 13. do 14. ure. No, pa tudi na delovišču ni dolgočasno, izkoristimo vsako stvar, ki se nam ponudi, za zabavo in smeh.
Če verjamete ali ne, komaj čakam, da spet grem na akcijo! No, a vidite, kam pripeljejo razmišljanja; nisem Vam povedal, kaj smo se dogovorili potem, ko smo nehali obujati spomine. Dogovorili smo se ogromno, določili smo termin lokalne akcije na Pofcojlšču, ki bo od 23. 4. 1983 do 30. 4. 1983 (po akciji kres).
Dam pa naj Vam tudi informacijo iz prve roke (zadnjič sem jo slučajno prestregel na OK ZSMS): od 17. 7.1983 do 6. 8.1983 bomo (brigadirji brigade Ivan Cankar) na akciji Ko-bansko 83, to je v občini Radlje ob Dravi.
Ni kaj, veliko smo se dogovorili, ali ne?! Veste kaj, dragi moji? Vse skupaj Vas vabim na naše akcije, no, če mislite, da imate za seboj že malo več kot 30 pomladi oziroma če menite, da niste več za na akcijo, pa pustite vsaj svoj naraščaj, da gre z nami! Vidimo se!      BRIGADIR ZGAGA
P. S. Ampak na enodnevni akciji se pa vidimo, ali ne?
Se bo s samoupravnim bolj uveljavilo sporazumom prostovoljno delo
Tudi na OK ZSMS smo si zastavili tc vprašanje, predno smo začeli sestavljati samoupravni sporazum.
Naš namen ni povečati količino odpadnega papirja ali pa število samoupravnih sporazumov, ki jih je tako ali tako že veliko. Želimo približati prostovoljno delo ne le mladim, ampak vsem občanom. V teh časih bi lahko ljudje večkrat sami organizirali delovno akcijo. Prihranili bi nekaj denarja, spoznali bi se med seboj, hkrati pa bi se tudi zabavali in tako prijetno združili s koristnim.
Osnovno vodilo za pripravo SS je bila torej misel, da Vrhničani spoznamo, da ni vse le mladinsko prostovoljno delo, ampak da so starejši lahko velikokrat za vzgled mlajšim — ne le pri obujanju spominov na brigade po vojni, ampak tudi tako, da se aktivno vključuje v delo tudi danes.
Poleg vsega tega pa nas je v pripravo SS prisililo tudi pomanjkanje finančnih sredstev. Vsako leto se Vrhničani udeležimo republiške ali zvezne delovne akcije. To pa zahteva določena finančna sredstva. Včasih smo financiranje reševali s pokroviteljstvom. Vendar pa mislimo, da je lažje, če se finančna sredstva razdelijo na vse zaposlene v občini kot pa še prispeva le ena organizacija združenega dela.
Tretji vzrok, da smo pripravili SS, pa je zagotavljanje brigadirjev iz OZD. Večkrat seje zgodilo, da smo poslali
na akcijo nepopolno brigado. Lani predvsem zaradi premajhne udeležbe mladih delavcev.
Rok za pripombe na osnutek SS je potekel. Vsi podpisniki so ga (oziroma naj bi ga) obravnavali. Na OK ZSMS smo dobili tudi nekaj pripomb. Upoštevali smo tiste, ki smo jih lahko.
NOVICE IZ OO ZSMS
Če damo novice, ki so prišle v tem času, na skupni Imenovalec, ugotovimo, da se je zamenjalo precej vodstev.
BEVKE: Bevški mladinci so ugotovili, da jih predsednik ne obvešča o akcijah, ki potekajo v občini oz. da je neaktiven, nedelaven, zato so izvolili novega. Novi predsednik je Stane Smuk. Želimo veliko uspeha!
. BOROVNICA: Tudi Borovničani so morali zamenjati vodstvo, ker je dosedanji predsednik preobremenjen v službi. Vodstvo je prevzel dosedanji sekretar 00 Andrej Drašler. V Borovnici je še vedno odprt MK. Ob ponedeljkih, torkih in nedeljah lahko mladi igrajo namizni tenis ali pa pridejo na klepet. Žejni ne bodo, ker iz prakse vedo, če se veliko govori, se usta posušijo.
KPV: Zapihale so zimske sape in prebudile tudi mladince v KPV. Izvolili so si vodstvo (novo), predsednik je MajaTodorovič, njen namestnik pa Jože Turk. Upajmo, da jih visoke zimske temperature ne bodo uspavale.
PODLIPA: Mladi so si naredili celoletni načrt aktivnosti in če ga podrobneje pogledamo, ugotovimo, da jim ne bo dolgčas. Naj vam predstavim tiste, kateiih se bodo lahko udeležile vse 00 ZSMS naše občine:
— igre na snegu (če jim bo mati narava naklonila kaj snega),
— na pustno soboto vabijo vse maškare v Podlipo na ples,
— vabijo vas tudi na veselico (čas bo javljen kasneje),
— če jim bo narava ponagajala v zimskem, jim letnih iger ne bo mogla preprečiti,
— na športnem področju bodo organizirali nogometni turnir in kros (če bo udeležba zadovoljiva — vsaj dve nogometni ekipi in vsaj trije tekači),
— svoje mladince želijo naučiti plesati,
— tudi na dedka Mraza niso pozabili, pričakali ga bodo konec leta (očitno jih letos ni razočaral).
Pohvale vreden program 00 ZSMS, udeležite se njihovih akcij!
Mladi v Podlipi so gotovo brali razprave z XI. kongresa ZSMS — uvedli so članarino po 100 din. MAJA KAJDIŠ
Vsem podpisnikom smo že poslali predlog SS skupaj z obrazložitvijo, katere pripombe smo upoštevali in s finančnim načrtom za letošnje leto.
Sedaj pa čakamo in upamo, da dobimo nazaj vsaj 2/3 podpisanih SS. Če lahko verjamemo besedam in reakciji na osnutek SS, ne bi smelo biti problemov!
V naslednji številki pa Vas bomo obvestili, če se prostovoljnemu delu na Vrhniki obetajo lepši časi.
Zavedati pa se moramo, da je podpis SS le začetek podružabljanja prostovoljnega dela. Brigadirski ZDRAVO!
P. S. Upamo, da se z vsemi, ki ste prebrali ta člane, tudi kdaj vidimo — na naših akcijah in na udarnem dnevu Pokojišče 83.
Kaj se dogaja v 00 ZSMS Vrhnika — Center
V petek, 14.1.1983, smo imeli mladinci iz 00 ZSMS Vrhnika Center volilno programsko-konferenco. Izvolili smo novo vodstvo, obenem pa smo si zastavili tudi program dela za obdobje od januarja do septembra 1983.
Nova predsednica 00 ZSMS Vrhnika- Center je postala Irena Šurca, sekretarka pa Sabina Sokač. Izvoljeni so bili še ostali člani predsedstva: Mojca Šajn — predsednica komisije za kulturo in klubsko dejavnost, Miha Rijavec — predsednik komisije za MDA, Vlado Ravnikar — predsednik športne komisije, Nives Vuga — predsednica komisije za vzgojo in izobraževanje ter delo s pionirji ter Janja Vintar — predsednica komisije za informiranje.
Program dela, ki smo si ga zastavili v letošnjem letu, je sestavljen tako, da bi privabil čim več mladih. Zato smo v programu poudarili družabne večere, plese, glasbene večere, športna tekmovanja, delovne akcije ipd. Poleg tega pa imamo še vrsto stalnih akcij, med katerimi ne smemo pozabiti sodelovanja z ostalimi DPO v KS ob različnih akcijah, sodelovanje z OK ZSMS, povezovanje z mladimi v osnovni šoli ter ostalimi OO ZSMS v občini. Poskušali bomo sodelovati tudi z vojaki pri raznih akcijah. Ne smemo pa pozabiti na informiranje v Našem časopisu in z ostalimi oblikami informiranja o našem delu.
Na konferenci smo se tudi dogovorili, da bo mladinski klub še naprej odprt ob torkih in četrtkih od 18.—-20. ure. Poleg tega pa se še vsak četrtek ob 20. uri mladinci sestajamo na sestankih, kjer se pogovarjamo o aktualnih radevah.
Po konferenci smo imeli tudi ples v dvorani Doma KS, kjer je igral ansambel Vihar. Na žalost je bilo v dvorani precej mrzlo, zato tudi ni bilo vsem do plesa. V prihodnje bomo večkrat poskušali organizirati plese, vendar v mali dvorani Cankarjevega doma, kjer bo bolj toplo.
Na koncu vabim vse, ki jih zanima karkoli o našem delu, da se čim večkrat oglasijo v mladinskem klubu, kjer bodo dobili vse internacije. J. V.
Spet kino v Bevka h
Dotrajane aparature, pokvarjena Beč za ogrevanje in neučinkovita or-janizacija so bili vzroki, da so pred Jobrim letom nehali predvajati filme Kulturnem domu Bevke. Ker je »leg nekaj veselic, proslav in pa se-/eda Pustnega karnevala to edina zabava, ki jo v danih pogojih lahko ludimo našim krajanom, je popolnoma jasno, da so se ljudje čutili prizadete, prikrajšane. Piko na i pa so naredili še omejitveni ukrepi (boni) Ea bencin, saj imajo krajani zaradi slabe avtobusne povezave z Ljubljano in Vrhniko goriva komaj za naj-ujnejše potrebo. Zato so si družbe-o-politične organizacije v naši KS astavile nalogo, da v najkrajšem ložnem roku ponovno organizirajo filmske predstave.
Še najmanjši problem je bilo popravilo peči, saj sta jo popravila kar naša predsednika skupščine in Sveta KS. Ob pomoči mladincev jsmo poskrbeli za beljenje in čiščenje porane, zavese, filmskega platna in prugo, denar za vse to pa je prispevala kar K PO Bevke iz prihodka od Pustnega karnevala in veselic. Iz fetega vira smo prispevali tudi [lO.OOO dinarjev za rezervne dele za 'aparature, 5.000 dinarjev pa je prispevala mladinska organizacija. Jelo smo bili veseli, ko se je Stane 3erko ml. ponudil, da bo brezplačno topravil aparature in obljubil, da bo udi v bodoče skrbel zanje. Veseli
smo bili predvsem zato, ker smo vedeli, da bo delo dobro opravil, saj je že v preteklih letih veliko sodeloval pri predvajanju filmov.
Za organizacijo ob predvajanju filmov pa so zopet učinkovito poskrbeli naši mladinci, saj so sestavili ekipo: Marjan Per in Bojan Japelj kot kinooperaterja, Zvonka June skrbi za blagajno, Srečo Keršmanc in Stane Dolinar ter Jana Vrhovec za vstopnino. S tako organizacijo so dosegli predvsem to, da predstave ne bi odpadle tudi v primeru nujne zadržanosti koga iz ekipe. Za ogrevanje, pripravo in pospravljanje dvorane pa skrbijo kar cele ekipe mladincev, ki se vsako nedeljo na lastno pobudo zbirajo v Kulturnem domu.
Nas, krajane, pa veseli predvsem to, da je med nami veliko mladih, ki imajo voljo do dela, ki se znajo dobro organizirati in za katere smo lahko prepričani, da nam bodo ob vsaki krizi priskočili na pomoč. Saj je to le ena izmed akcij, v katerih so se naši mladinci dobro izkazali.
Veseli nas tudi, da so filmske predstave, ki so na sporedu vsako nedeljo, že več kot dva meseca dobro qbiskane. Denar od predstav se sicer zbira pri Kulturni skupnosti občine Vrhnika, vendar so nam obljubili, da bomo ta sredstva lahko porabili za nujno vzdrževanje Kulturnega doma.
ELI
Poznamo glasbo?
V Salonu IUV razstavlja Rajko Čuber
V četrtek, 27.1. 83, se nam bo predstavil s svojimi deli akademski grafik Rajko Čuber. Rojen je bil 1957. leta v Brestanici, po končani šoli za oblikovanje se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1982. Sedaj je študent grafične specialke pri prof. B.Bor-čiču. V svojih grafičnih listih se je Rajko Čuber v formalnem smislu posvetil študiju ekspresivne, skoraj bi lahko rekli, otroške risbe glede na odnos do likovne površine lista. Na nivoju likovnega jezika bi morali govoriti o študiju strukture oziroma teksture, subtilno obarvane barvne površine v odnosu na grafizme zapisov.
Stroga likovna disciplina in dosledna tehnika, ki sta stalno prisotna elementa v vsakem Rajkovem grafičnem listu, sta porok kvalitete, ki je bila potrjena tudi s študentsko Prešernovo nagrado v preteklem letu.
Kolikšno pozornost pravzaprav posvečajo ljudje glasbi v današnjem času? Pa naj bodo ti ljudje delavci za tekočim trakom, uslužbenke v pisarnah, bankah ali pa kmetje. Seveda tu verjetno ne smem pozabiti nove generacije dijakov v usmerjenem izobraževanju in »studentarije« — oba sta verjetno največja »uporabnika«, da ne rečem »konzumatorja« predvsem sodobne pop-rock-punk glasbe.
Čas, v katerem živimo in ga dojemamo (ali pa tudi ne!) najbrž ni najbolj naklonjen glasbi. Vsakdanje obveznosti in čakanje v raznoraznih vrstah (aktualno!) ljudi izčrpavajo, jemljejo jim voljo in koncentracijo, ki jo je za poslušanje glasbe vendarle treba imeti. Velik konkurent glasbi je prav gotovo televizija, ki s svojim »izbranim programom« privabi večino ljudi k »bogatitvi duševnosti«.
Vse prevečkrat se glasba posluša kot »zvočna kulisa« (ob branju, učenju, kuhanju. .. v smislu »uz muziku sve je bolje!«). Seveda se kar samo od sebe pojavlja vprašanje glasbene zvrsti. Naj mi ne zamerijo oboževalci cSsco glasbe, da bom ravno to zvrst uporabil kot primer: ob poslušanju te glasbe najbrž ne bom zamišljeno zrl predse in poskušal razumevati neko melodično ali harmonsko fraziranje, ker ta glasba enostavno nima tega namena. Večji učinek bo ta glasba imela, če bom vzel v roke sesalec za prah in v njenem ritmu veselo drgnil po tepihu. Ta, rahlo banalen, poceni primer sem »prodal« samo zato, ker hočem povedati, da je potrebno tudi v drugih zvrsteh (npr. tudi v t. i. resni glasbi) ločiti zrnje od plevela. Ločiti dobro skladbo od slabe (tudi ob delu kakšnega sodobnega skladatelja bi človek najraje vzel sesalec za prah in posesal ves notni papir, ki ga ima skladatelj na zalogi). In tu je pravzaprav jedro problema: glasbo poslušati, mogoče prebrati
nekje dobro razlago, pojasnilo o delu, nato mogoče še enkrat poslušati... Končna sodba je vsakemu prepuščena po lastni presoji in okusu.
Kakšno vlogo pa ima t. i. Hi-Fi tehnika in kakšen je njen namen? Verjetno ni treba posebej govoriti o izrednem razvoju tega medija,' o vsakodnevnih novostih in izboljšavah že obstoječega. Vedno več se na primer govori o novih »laserskih gramofonih«, ki naj bi bistveno izboljšali reprodukcijo zvoka, itd...
Na koncu koncev te tehnične novosti ne bodo spremenile niti glasbe niti poslušalcev. Vse te mogočne aparature so glasbo približale poslušalcem in tudi ne. V dobro lahko štejemo tehniki, da ima poslušalec lepo možnost zasledovati vsa gibanja in zvrsti v glasbi in tudi njen razvoj. Lahko bi torej rekli, da je glasba bližja vsakemu posamezniku. Na žalost ima ta medij tudi slabe strani. Glasbo kot »zvočno kuliso« sem žebmenil. Velikokrat se zgodi, da je glasba samo predmet, skozi katerega se ugotavlja kvaliteta Hi-Fi aparatov. Tu torej moremo razlikovati dve plasti poslušalcev: v prvo plast sodijo tisti, ki jim je ta tehnika samo v pomoč pri njihovem poslušanju, v drugo plast pa sodijo »fanatiki«, ki jim pomeni dober Hi-Fi že dobro glasbo.
.Kakšen bi bil torej lahko zaključek tega razmišljanja? Vsak posameznik sam odloča o tem, kakšno vlogo bo imela glasba v njegovem vsakdanjem življenju.
Poslušati glasbo doma v naslanjaču ali pa v koncertni dvorani v živo, je pa tudi velikanska razlika...
(Na tihem si želim kakšen odgovor, ugovor ali razmišljanje, ki bi moje pisanje ovrglo ali dopolnilo, kajti zavedam se, da pač glasbo vsak na svoj način doživlja in razmišlja o njej.) DEJAN MESEC
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA:
Arah, J.: Pogodbena organizacija združenega dela Bizjak, J.: Gore pod polnočnim soncem Bohinc, R.: Temelji sistema in družbena kontrola cen Deseti kongres Zveze sindikatov Slovenije Diwald, H.: Boj za svetovna morja Dve desni, dve levi Golubović, V.: Osnove marksizma Informiranje in odgovornost Ivanjko, Š.: Izdelava samoupravnih splošnih aktov Jenčič, R.: Kmetijski stroji Jerovšek J.: Mobilnost kadrov in gospodarstvo Kazenski zakon SFRJ in Kazenski zakon SRS ,Klemen, M.: Labirinti zvuka Kmetijski priročnik
Knežević, R.: Savez komunista Jugoslavije Korošec, J.: Pridelovanje krme Križanič, F.: Nihalo, prostor in delci Lipjšček, U.: Iran proti Iranu
Opredelitev za ekonomsko politiko Slovenije v I. 1983
Orešnik, A.: Prehrana in plodnost krav
Pretnar, B.: Obveznostna razmerja
Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1. 2. 19S2
Sindikati in delovna razmerja
Sontag, S.: Eseji o fotografiji
Strohsack, B.: Disciplinska odgovornost
Stroji
Zadnikar, M.: Romantika v Sloveniji Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o splošni ljudski obrambi Zgodovina v slikah. 18.
LEPOSLOVJE: Mladinsko:
Golar, M.: Verženci Ribičič, J.: Nana, mala opica Skrinjar, V.: Kam potuje cesta Strniša, G.: Jedca mesca Vipotnik, J.: Tilen Za odrasle:
Dimic, S.: Pasja ovratnica, Legiša, L. V.: V preizkušnji Levstikov zbornik
Šeligo, R.: Triptih Agate Schwarzkobler
Vošnjak, J.: Spomini
Župančič, O.: Zbrano delo. VIII.
Gradnik, A.: Pesmi
Hlupič, B.: Anti Amerika
Pesniški almanah mladih
Škorjanec, M.: Julijevo leto
Dve novi igri po starih zgodbah
Prevodi:
Ajtmatov, C: Dan daljši od življenja
Barwick, J.: Volčja senca
Deon, M.: Zeleni mladenič
Gaines, F J.: Življenje Jane Pittmanove
Hofmann, G.: Lektor v Ljubljani
Kirst, H. H.: (W15 v stranki
MacLean, A.: Ugrabljeni stolp
Sagan, F.: Razdejana postelja
Shaw, L: Dva tedna v drugem mestu
Aishiios: Peržani
V srbohrvatikem jeziku:
Baljak, A.: Ubedili ste boga u meni
Šnajder, S.: Hrvatski Faust
Borovnicam, pridite v knjižnico
»Menda ne more biti res, da Borovni-čani tako malo bero. Ampak po obisku sodeč bi skoraj lahko trdili, da je tako. Ne, bolj ko si to mislim, manj verjamem v to,« razmišlja Zlata Brezovar, ki vodi borovniško knjižnico. Od lanskega septembra je v Borovnici, preje pa je bila v knjižnici na Vrhniki. »Nisem se še navadila, da pridejo le redki Borovničani v našo knjižnico. Vedno bi imela rada, da bi bili v njej ljudje. Ne vem, mogoče ne vedo, da imamo vse
i
Prijeten je tudi čitalniški kotiček
■"ar
Knjižnica v Borovnici j« odprta:
v ponedeljek in četrtek od 16 do 19. ure
vtorek, petek invsakodrugosoboto od 8.15 do 12. ure
Zlata Brezovar: Menda ne more biti res, da Borovničani tako malo bero
knjige, ki izidejo. Resda večinoma samo po en izvod. Pa je marsikatera še neprebrana.«
Všeč ji je v Borovnici, pravi. Čeprav ne pozna vseh krajanov, pravi, da so prijetni ljudje. Ne morem pa, da ne bi pristavila: »Le v knjižnico jih mora več priti« Odkar so prostori prenovljeni, je urejen tudi čitalniški kotiček, številne revije — kar 28 imajo naročenih — lahko vsakdo v miru prebere. Patudi sposojajo jih. V knjižnici si knjige sposojajo predvsem šolarji. Veliko
imajo mladinske literature. Med devet tisoč knjigami pa je.precej tudi strokovne literature, ki pa žal ostaja neprebrana. Lahko bi si jo sposojali študentje. Le redki Borovničani srednjih let »zaidejo« kdaj pa kdaj v knjižnico, čeprav je letna članarina samo 60 dinarjev, kar pol manj kot recimo na Vrhniki in tudi petkrat ali šestkrat manj kot v nekaterih knjižnicah v Ljubljani. Torej velja vstopiti vanjo.
Zlata Brezovar vsakega prijazno sprejme, mu svetuje. Sicer pa si lahko vsakdo v miru izbere knjigo, ki jo želi prebrati.
»To je knjižnica z dolgo tradicijo, zato je prav, da Borovničane spomnimo, da so včasih le več brali. Upam, da se bodo vrnili ti časi. Želim si, da bi tako mislili tudi krajani. Vsakdo bi moral prebrati vsaj nekaj knjig na leto,« pove tiho željo Zlata, ki bo kmalu postala prava Borovničanka.
MITJA KREFT (3)
En sonet in trije znameniti Slovenci
PESNIK IN SLIKAR
Najtrdnejša vez, ki povezuje Iga Grudna z najznamenitejšim slovenskim kinologom je pesnikovo službovanje v odvetniški pisarni dr. Ivana LovrenčJc*: Prav tako kot njegov starejši tovariš je Gruden po stroki pravnik, ki leta 1921 promovira v Pragi. Državna služba mu ni preveč dišala in zato se je kaj kmalu po doktoratu zaposlil pri svojih poklicnih kolegih kot odvetniški pripravnik. Po preverjenih in zatorej docela točnih podatkih slovenske odvetniške zbornice je od 8. avgusta 1924 do 5. septembra 1926. leta delal pri ljubljanskem odvetniku dr. Vladimiru Kreču, od 6. septembra 1926 do 31. decembra 1928 pa v odvetniški pisarni dr. Ivana Lovrenčlča. Potem je odprl samostojno odvetniško pisarno blizu sodišča v Tavčarjevi 6 v Ljubljani; z imenika slovenskih odvetnikov ga zavoljo sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem zbrišejo 7. marca 1944. leta.
Tajnik odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Majaron, ki mi je ljubeznivo posredoval te podatke, je na vprašanje, kakšen je bil Igo Gruden kot pesnik in človek, odgovoril z eno samo besedo: »Kolosa-lenl« Tretjerazrednim zakotnim puristom ta beseda bržkone ne bo docela ugajala, vendar je kratka,
° V prejšnjem nadaljevanju je pri tiskanju znova prišlo do nekaterih napak. Dr. Lovrenčič maturira 1897 in ne 1879 leta. Bil je zaveden Slovenec in pansla-vist s pozitivnim predzankom. Zaradi tiskarske napake je zapisano, da I. L. ni bil panslavist. Vrsta psa je seguzijec in ne seguzije. Med člani »Zadruge« je bil Verčah in ne Verčlh.
natančna in vseobsegajoča. Da je bil pesnik tak zares, je v celoti potrdil dr. Lado Lovrenčič, ki ga je Igo Gruden še v njegovih dijaških letih rešil iz marsikatere zadrege; prav tako ga ocenjuje prof. Filip Kumba-tovič, ki pravi, da je pesnik veroval v življenje strastno in neutrudno kakor le malokdo, vselej in povsod, doma in v taborišču, v miru in vojni, med okupacijo in v svobodi, v svetlih in mračnih dneh.
Igo Gruden se je rodil trgovcu in posestniku 28. aprila 1893 v Na-brežini pri Trstu, umrl pa je 29. novembra 1948 v Ljubljani. Že kot tretješolec tiska svoje pesmi in verze kuje neumorno noč in dan, piše nekako tako, kot pišejo drugi mladi ljudje svoj dnevnik. V svojem dokaj kratkem življenju napiše brez števila pesmi in posvetil svojim prijateljem in čeprav na pogled lah-koumen in lahkoživ južnjak, je bil neverjetno marljiv literarni delavec. Kot odvetnik se ni najbolje odrezal, saj dobri poznavalci njegovega dela in življenja pravijo, da pravi pravdač stare sorte nikoli ni bil,bil pa je resničen ljudki pesnik.
»Pri Igu Grudnu je vse kakor na dlani: smeh in solze, zanos in brezup, nespamet in modrost, temperament, srce... Vendar ni prav, če ljudje govore o resničnem pesniku, da je umrl. Gruden ni umrl... Med tem, kar bo ostalo, bodo tudi Grudnove pesmi.« (Filip Kumbatovič).
Tak, kot je bil, in še zaveden Slovenec povrhu, je zagotovo razumel in docela dojel hotenja in ravnanje svojega starejšega tovariša dr. Ivana Lovrenčiča in mu je zato ob življenjskem jubileju posvetil priložnostni sonet.
Kdaj sta se spoznala dr. Ivan Lovrenčič in sloviti slovenski slikar Maksim Gaspari, natanko ne vemo. Upravičeno pa smemo domnevati, da sta znanstvo sklenila ob prelomu stoletja že na Dunaju, kjer je tedaj dr. Lovrenčič študiral pravo, v prestolnico avstroogrske monarhije pa je prihajal pet let mlajši Maksim Gaspari (1883—1981) izpopolnjevat svoje risarsko in slikarsko znanje. Mladi mož se je kaj kmalu znašel v krogu somišljenikov, ki so nekega dne,
ne da bi sami vedeli kdaj, ustanovili svoje umetniško društvo »Vesna«. Njihovo geslo: »Iz naroda za narod« je za vsakega člana obveljalo za vse življenje, še posebej pa to velja za M. Gasparija. Zmeraj je poudarjal svoje slovensko poreklo, svojo narodno pripadnost in vedno spoštoval občinstvo, za katerega je študiral in delal.
Sorodnost pogledov je v tistem času zbližala vse napredne Slovence in vsaj v borbeni mladosti ni prišlo do bistvenih razlik. Znanstva so lahko kasneje rahljala ali utrjevala, vendar spomini na mladostna skupna hotenja verjetno nikoli niso obledeli. To velja tako za Lovrenčiča kot za Gasparija in Grudna.
Zgodbo o sonetu, kije povezal tri znamenite Slovence, visi pa na steni častitljive hiše na Cankarjevem trgu št. 1 na Vrhniki, smo tako pripeljali do smiselnega konca.
Kot ponavadi pa ena zgodba rojeva drugo in za to še eno zgodbo, začetek bi lahko nakazal, konca pa, žal, ne vem. Za kaj gre?
Trške hiše na Vrhniki v začetku 20. stoletjja. Na levi: pročelje hiše na današnjem Cankarjevem trgu št. 1
Maksim Gaspari: Lastna podoba s klobukom, 1.1905
NEKAJ VPRAŠANJ NAMESTO EPILOGA
Pri pisanju pričujočega podlistka se je pisec opiral na znano in komajda znano stvarno gradivo, posamezne vrzeli pa je poskušal izpolniti z osebnimi pričevanji. Dasi-ravno so osebna pričevanja marsikdaj koristna sled za razumevanje določenega obdobja, bi bilo take sledi hudo nevarno in docela napačno razglasiti za svete in zakonite. Preproste pripovedi očakov in sodobnikov so lahko le koristno napotilo za iskanje posameznih virov, ne morejo pa služiti kot zgodovinska resnica, saj so vpete v kalupe določenega časa in vsebujejo okus in vrednotenje tedanje generacije. Prav tako se je izkazalo — pri kritičnem preverjanju posameznih podatkov — da je zbrano in objavljeno gradivo o zgodovini Vrhnike dokaj skromno, vednost današnjih prebivalcev o posameznih obdobjih kraja ob' nekoč edini plovni kraški reki pa precej površna.
Zakaj bi torej te vrzeli ne odpravili in začeli razmišljati o dovolj zaokroženi monografiji Vrhnike? Naloga prav gotovo ni lahka niti enostavna, v nekaj letih pa bi jo za to usposobljeni ljudje prav gotovo zmogli. Za okostje monografije je gradivo na voljo. Tu je Kratek oris
zgodovine Vrhnike izpod peresa F Habeta, delo geografa P. Habiča, ki ga je kot separat izdal SAZU, kratka zgodovina mlekarstva (in zadružništva) na Vrhniki, zapisi iz zgodovine NOB itd. Res so med posameznimi obdobji precejšnje luknje, toda ali jih ni moč zapolniti? ' Zakaj naj ne bi, denimo, ZKO ali kdo drug to temo razpisal nagrado za diplomsko nalogo študenta zgodovine, arheologije ali druge znanstvene discipline? Diplomant bi potlej dobil še nadomestilo za objavljeno gradivo. Ne, ne bojte se. ne gre za velika sredstva, pač pa za voljo in hotenje, ki bi bilo koristno za vse. Pri tem ne mislim samo na prave Vrhničane, pač pa tudi na vse prišleke, ki so po drugi vojni tako ali drugače pripomogli, da se je iz majhnega trga ob izviru Ljubljanice razvilo dokaj cvetoče slovensko mestece. Njihovi potomci niso več Štajerci, Gorenjci, Dolenjci ali Primorci, pač pa Vrhni-čani, ki jih na rojstni kraj | veže mnogo več, kot samo potrdilo o stalnem bivališču. Vsi so in bi hoteli biti ponosni na svoj domači kraj. !n še za eno staro resnico gre pri tem: kdor ne pozna preteklosti, bo hudo težko razumel sedanjost in videl v prihodnost.
KONEC
Posnetek borbe Dolšek — Martinčlč na turnirju za pokal istrske rivijere v Umagu.
Karate v Borovnici
V okviru delovanj- TVD Partizan je bila v začetku leta 1982 ustanovljena karatejska sekcija, ki poučuje SANKUKAI karate in vključuje začetnike ter osnovnošolsko mladino. Ta borbni šport je pomemben za samoobrambo ter Ima pozitivne učinke tudi v SLO in zato zelo zanima mladino iz borovniške kotline. V sekciji deluje 20 mladincev In mladink in sedem začetnikov. Za ponoven vpis, ki bo (v februarju 1983, je tudi veliko zanimanje. Vadbo članov je prevzel Lojze Petrovčlč, začetnikov pa Darko Doljšak.
Aktivnost poteka dvakrat tedensko na treningih in prijateljskih turnirjih širom po Sloveniji, kar pripomore k sklepanju dobrih poznanstev in k izpopolnitvi poznavanja karateja. Glede na kratek čas delovanja so rezultati zelo dobri. V počastitev praznika republike je bil v Borovnici organiziran prvi samostojni turnir v novi telovadnici. Udeležilo se gaje 80 tekmovalcev iz vseh dvanajstih Sankukai karate klubov iz Slovenije.
V višji kategoriji je član sekcije Lojze Petrovčič osvojil drugo mesto. Zanimive borbe si je ogledalo več kot 150 gledalcev.
Karate sekcija pri TVD Partizan Borovnica
Vpis
v začetni tečaj karateja
Vse, ki vas zanima karate, vabimo, da se nam pridružite. Vpišete se lahko v telovadnici TVD Partizan Borovnica do 15. februarja vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
V letu 1983 bo delovanje usmerjeno v poučevanje Sankukai karateja, v tekmovanja za šolske pasove, redno vadbo. Člani se bodo udeležili tudi seminarjev, ter se udeleževali prijateljskih turnirjev po Sloveniji in, Istri, med katerimi sta najpomembnejša kluba v Umagu in Mariboru.
Zanimivo je, da celotne stroške potovanj in opreme krijejo tekmovalci in tekmovalke sami.
F. MODRIJAN
LETNA SKUPŠČINA ONZ
Očiten napredek
Na letni skupščini vrhniške ONZ so delegati ocenili delo preteklega leta in se posebej pogovorili o tekmovanjih, kadrih, o možnostih razvoja tega športa v naši občini.
V naši občini sodi nogomet med prioritetne športe. Iz tega izhajajo tudi zaključki portoroškega dogovora. Ravno ONZ je svoj obstoj popolnoma opravičila. Sedaj deluje že drugo leto.
Lansko leto je organizirala vsa nogometna tekmovanja v občinskem merilu, predstavljala naš nogomet na ravni republike; ima tudi sodniško in trenersko organizacijo. Posebno pozornost pa OZN posveča kadrom. Ima 20 trenerjev, 21 sodnikov, od katerih ima peterica možnost postati republiški sodnik.
Delegati so se pogovarjali tudi o tekmovanju v okviru ONZ, menili so, da so igre kar dobre, večjo pozornost pa bodo morali posvetiti disciplini in vedenju na nogometnem igrišču. Nekateri posamezniki in celo moštva so se glede tega v pretekli sezoni kaj slabo odrezali. Kljub vsemu pa je napredek očiten, razmere za nogometna tekmovanja so ugodne. Posebno razveseljivo je dejstvo, da so se začele z nogometom ukvarjati tudi krajevne skupnosti, v katerih prej za ta šport sploh ni bilo zanimanja. Za to so se zelo trudili nogometni strokovnjaki in seveda ONZ.
Skupščina se je odločila za nekatere kadrovske spremembe v IO ONZ. Na mesto dosedanjega predsednika Ratomira Videnoviča so izbrali Franca Dodiga.
Branetu Šefranu in Ratomiru Videnoviču pa so podelili priznanji za dosedanje delo.
M. ARSIĆ
Sodniki proti trenerjem 18:13(8:5, 5:7,5:1)
Nogometni sodniki in trenerji naše Občine organizirajo enkrat na mesec srečanje v malem nogometu, da bi obdržali kontinuiteto srečanj in izmenjave mišljenj. Obenem je to tudi priložnost, da pokažejo svoje nogometno znanje.
Tokrat je bilo srečanje še bolj zanimivo, saj je imelo tri tretjine, kot pri hokeju. Sodniki so bili tokrat boljši in so se oddolžili tekmecem za poraz prejšnji mesec (8:9). Naslednjo tekmo bodo odigrali 7: februarja.
Košarkarska liga se je začela
ZTKO Vrhnika je dala pobudo, da se, kot nogometaši, tudi košarkarji organizirajo v teh zimskih mesecih In odigrajo tekmovalno ligo, ki bi štela kot vrhniško prvenstvo. Skrajni čas je že, da bi začeli s tekmovanji, saj je za košarko v naši občini res veliko zanimanje Imamo tri športne dvorane: v Drago mer) u, v Borovnici In na Vrhniki. Vse tri ustrezajo normam KZ Slovenije In Jugoslavije.
Predstavniki zainteresiranih moštev so imeli sestanek, na katerem so se pogovorili o podrobnostih glede organi-zadje tega tekmovanja. V ligi bo enajst moštev: Log, Vrhnika, Stara Vrhnika, Dragomer-Lukovica, Blatna Brezovica, Kadeti-Vrhnika, V.P. 1267, Dren, Borovnica, Za-plana in Argos. Igrali bodo po pravilih KZ Slovenije. Razen tega so sestavili tudi zapisnik dogovora, ki bo interno »pravilo« vedenja in ki natančneje določa način tekmovanja.
Košarka je bila na Vrhniki včasih zelo popularna in so imeli naši košarkaši velike uspehe. Ta tekmovanja bodo priložnost, da se košarka pri nas spet uveljavi in da se javnosti predstavijo nadarjeni mladi košarkarji. Tako bomo že v teh prvih tekmovanjih dobili vpogled v kvaliteto košarke v naši občini
M. A.
Program množičnih akcij vietu 1983		
AKCIJA	DATUM	AKCIJO ORGANIZIRA
1. OBČINSKO PRVENSTVO VVSL	februar	Smučarsko društvo Vrhnika
2. OBČINSKO PRVENSTVO V SMUČ. TEKIH	februar	ŠD Partizan V. Smuč. društ. V.
3. VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO	9. aprila 17. septembra	SD Partizan V. Kolesarska sek.
4. POHOD NA KUUČ	3. aprila	ŠD Dragomer-L.
5. SPOMLADANSKI KROS	12. aprila	ena od KS
6. TEK PO MEJAH DRENOV. GRIČA IN POHOD	3. maja	ŠD DREN
7. TRIM PLAVANJE	19. julija 17. avgusta	ŠD Partizan V.
8. JESENSKI KROS	4. oktobra	ŠŠD KURIR
9. GOZDNI TEK          9. oktobra ULOVKA IN POHOD		ŠD Partizan V.
10. TEK REPUBLIKE	23. marca	ŠŠD KURIR
11. COOPERJEVTEST 30. marca 21. septembra		ŠD Partizan V.
ROKOMETAŠICE IZ PULE NA VRHNIKI
Vzorno sodelovanje
' Od 6.—16. januarja so bile pri nas rokometašice RŠ Sijane iz Pulja. V teh desetih dneh so precej neopazno opravile zimski del priprav za spomladansko nadaljevanje prvenstva.
Kako da so prišle ravno na Vrhniko? Tega je »krivo« osebno poznanstvo članov NK Usnjar in članov uprave RK Sijana. Nogometaši Usnjarja so jih lepo sprejeli, poleti pa jim bodo simpatična dekleta vrnila gostoljubje v Pulju, ko se bodo tam pripravljali na jesenski del tekmovanja. Ali ne bi tudi ostali športni kolektivi v naši občini navezali podobne stike s športnimi kolektivi? Tako bi se duh skupnosti uresničil tudi v praksi. M. A.
Smučarsko društvo Vrhnika bo na pustno soboto na Ulovki priredilo »Smučanje v maskah«. (Seveda, če bo sneg.) Vabljen,
D
Razmah športne rekreacije
S svečano podelitvijo priznanj in nagrad v Domu JLA na Vrhniki se Je končala še ena sezona športa in športne rekreacije v naši občini. Ob tej priložnosti so najboljši posamezniki in moštva dobili zaslužena priznanja, spomnili pa so se tudi športnih delavcev in organizatorjev.
ZTKO Vrhnika v svojih programih že nekaj let posveča veliko pozornost množičnemu športu. Naredili so tudi program športnih aktivnosti in akcij, ki imajo bolj manife-stativen pomen. Posebno zanimiv je podatek, da so akcije razporejene v vse mesece, tako da bodo rekreativci nastopali lahko kontinuirano, poskrbljeno pa je tudi za raznovrstnost teh nastopov. Nekatere od akcij, na primer Tek okoli Ulovke, Pohod na Ključ, Tek po mejah Drenovega griča in Tek ob dnevu republike preraščajo občinske okvire, saj se jih udeležujejo rekreativci tudi iz drugih občin Slovenije, posamezni nastopajoči pa so bili tudi iz drugi republik.
Trimska priznanja so bila lani še novost. Prvič so jih dobile cele družine za družinske nastope. Tokrat jih je dobilo devet družin.
ZTKO podeljuje tudi posebno priznanje za najboljši športni dosežek v letu. Matjaž Justin ga je dobil za 4.—6. mesto na seniorskom prvenstvu Slovenije v šahu, saj je bil daleč najmlajši udeleženec tega tekmovanja.
Na spisku nagrajencev so tudi športni organizatorji, klubi in društva, ki so vzorno organizirali posamezna tekmovanja. Od športnih delavcev so dobili priznanja: Franc Kovač, Dragica Pelan, Bogdan Grom, Momir Arsić, Andrej Ocepek in Miro Zore, od športnih kolektivov pa je bronasto priznanje dobilo ŠD Dren za organizacijo teka po mejah Drenovega griča, srebrno Smučarski klub Vrhnika za številna tekmovanja in zlato KK Tankist.
Kegljači so lani organizirali več pomembnih tekmovanj, med njimi tudi 10. prvenstvo Ljubljanskega armadnega področja v kegljanju.
ZTKO je posameznikom podelil 55 bronastih, 14 srebrnih in 21 zlatih priznanj.
Posebni priznanji za udeležbo na vseh tekmovanjih, ki jih je organizirala ZTKO, sta dobila Jaka Susman in Nina Kunstelj. MOMIR ARSIĆ
Predsednik ZTKO Dragiša Iskrenovič izroča priznanje šD Dren za organizacijo teka po mejah Drenovega griča.
Pokal so dobili vojaki kasarne
»Ivan Cankar«
Ob dnevu JLA, 22. decembru, so se pomerili pripadniki oboroženih sil občin Vrhnike in Logatca. Tekmovali so v štirih disciplinah; nastopilo pa je šest moštev. Discipline so bile: streljanje (pištola, polavtomatska in avtomatska puška), ne mizni tenis, kegljanje (4 x 100 metrov) in šah. To j« že drugo tako tekmovanje oboroženih sil med ob' činama, nastalo je na pobudo Občinskega komi' teja ONO in DS, organizira pa ga ZTKO vrhniške občine.
Prvo mestb so spet dosegli vojaki kasarne Ivan Cankar na Vrhniki ter tako obdržali prehodni pokal-Prvi so bili v namiznem tenisu in streljanju, v skupnem seštevku točk pa so bili boljši od Logačanov samo za eno točko.
Od pomembnejših rezultatov omenimo samo dva: Vasa Vidakovič je dosegel prvo mesto s 170 krogi V streljanju z vojaško pištolo, Tomažič pa v kegljanju s 469 podrtimi keglji.
Streljanje — pištola: 1. »I. Cankar« 313 (Vidaković 170, Rakuša 143), 2. OSTO Vrhnika (Sajovic 160, Jereb 136), 3. PM Vrhnika (Pavlic 157, Lampret 116), 4. PM Logatec 222 (Gostečnik 125, Godnjavec97), 5, OSTO Logatec 217 (Rupnik 111, Brus 106), 6. »F. I Voljč« 119 (Živkovič 90, Miletić 29).
Polavtomatska puška: 1. OŠTO Vrhnika 298 (Grom 152, Kržič 146), 2. »I. Cankar« 261 (Kljajič 160, Rosic 101), 3. PM Vrhnika 193 (Lampret 137, Šku| 56), 4. PM Logatec 164 (šparemblek 117, Katalinič 47), 5. OSTO Logatec 126 (Potkrajšek 91, Bolčina 35), 6. »F. I. Voljč« 100 (Kočovski 84, Mecger 16)-
Avtomatska puška: 1. »I. Cankar« 307 (Buha 164, Ignjatovič 143), 2. »F. I. Voljč« 180 (Andelkovič 95 Tadič 85), 3. PM Vrhnika 152 (Donik 87, Žagar 65), 4 PM Logatec 146 (Hvala 108, Koler.38), 5. OSTO Logatec 145 (Ciglarič 77, Logar 68), 6. OŠTO Vrhnika 143 (Hafner 72, Acalinovič 71).
Skupni rezultati — streljanje: 1. »I. Cankar« 881,2 OŠTO Vrhnika 737, 3. PM Vrhnika 618, 4. PM Logatec 532, 5. OŠTO Logatec 488, 6. »F. I. Voljč« 399
Namizni tenis — tablica: 1. »I. Cankar« (Srećković, Filipas, Nikolič, Odrin), 2. OŠTO Logatec (Ciglarič, Jureš, Molk), 3. OŠTO Vrhnika (Javor, Stih, Petrič Prvinšek), 4. »F. I. Voljč« (Hermeščec, Milenkovič
S.
Veliki prehodni pokal je iz rok predsednika Občinskega komiteja za LO in DS, Jožeta Perparja prejel Boško Ratković
Prlenda), 5. PM Logatec (Zaje, Selšek, Hvala), 6. PM Vrhnika (Lampret, Jerković, Stupica).
Kegljanje: 1. OŠTO Logatec 1702 (Knavs 380, Tomažič 469, Prezelj 434, Veber 419), 2. OŠTO Vrhnika 1654 (Šalamun 416, F. Petavs 414, Šulek 402, R. Petavs 422), 3. PM Logatec 1604 (Pergovnik 396 šparemblek 404, Hvala 393, Godnjavec 411), 4.»' Cankar« 1595 (Strelec 442, Radobuljac 381, Kova' čevič 419, Jurkovič 353), 5. PM Vrhnika 1446 (Pavli' 355, Pivk 306, Žagar 405, Stupica 380), 6. »F. I Voljč« 1120 (Knežević 330, Verner 343, Hemeršče* 338, Lelov 109).
Sah: 1. OŠTO Logatec 16 (Kobasič, T. Kavčič Kranjc, F. Kavčič), 2. »I. Cankar« 15.5 (Milic, Sa# Hašarić, Iskrenović), 3. OŠTO Vrhnika 11 (Mlinar, P'' vinšek, šefran, Brajković), 4. PM Logatec 7,5 (Kol«r Godnjavec, Selšek, Hvala, 5. »F. I. Voljč« 7 (Bogdanovi, Jović, Milović, Aškrada), 6. PM Vrhnika 3 (Žagar, Korez, Modrijan, Stupica).
Skupni rezultat: 1. »Ivan Cankar« 51,2. OšTO 1° gatec 40, 3. OŠTO Vrhnika 42,4. PM Logatec 29,1 PM Vrhnika 25, 6. »F. I. Voljč« 24. MOMIR ARSIĆ
Iz dela mladinskega odseka Planinskega društva
Mladi planinci so kljub premorom v obveščanju v Našem časopisu zelo aktivno izvajali svoje začrtane cilje.
Vse te cilje in poročila pa so prebrali in jih zagovarjali na 6. občnem zboru mladinskega odseka planinskega društva, ki je že 18 let dejaven med vrhniško mladino.
Mladinski odsek si bo vedno prizadeval izpolnjevati začrtano politiko ZSMS In slovenske planinske organizacije — to je Planinske zveze Slovenije. V svoj program dela vključujejo cidbane planince, ki jih je kar 370. Sama akcija poteka v vrtcih, vodijo pa jo vzgojiteljice. Po številu podeljenih našitkov je Vrhnika na 8. mestu, po številu podeljenih znakov pa je na 4. mestu v Sloveniji.
Program akcije vsebuje izlete v vrhniško okolico — Pavkarjeva dolina, Blatni dol, Ulovka, Retovje, Brce-tova dolina, Hruševca, Verd-žaga, Grilcev grič, Stor-žev grič, Kuren, Ajdovski zid, Močilniške skale .Po šestletnem aktivnem delovanju v vrtcu so se mladi planina odločili, da dodajo akciji še več planinske vsebine, saj je le-ta neizčrpna.
Poleg akcije ciciban-planinec pa poteka na osnovnih šolah že 10 let akdja pionir-planinec. Pionirji tekmujejo za bronasti, srebrni in zlati znak, ki ga podeljuje Mladinska komisija pri PZS.
Akcijo delijo na razredno in predmetno stopnjo, saj so otroci v različnih starostnih obdobjih različno sposobni prenašati napore planinskih tur. Tako imajo vsak mesec sestanek, kjer se dogovorijo za izlet, hkrati pa jim mladinski gorski vodniki marsikaj povedo o osnovah varne hoje po gorah ter tudi o kulturnem pomenu planinstva. Pionirji do 4. razreda letos hodijo po poteh vrhniške kurirske planinske poti in se spoznavajo s svojo domačo okolico.
Višja stopnja pa se udeležuje izletov skupaj z mladinci, ti izleti so tudi bolj zahtevni, poti pa jih vodijo v
Planinsko društvo Vrhnika ima uradne ure ob
četrtkih od 18. do 19. ure
v prostorih v I. nadstropju Doma upokojencev. Tržaška c. 12, Vrhnika.
vse predele naše ožje domovine. Redno se udeležujejo planinskih taborov, ki jih organizira MO. Tako so lani šotorili pod Triglavom ter se nanj tudi povzpeli — še sedaj se nekaterim zasvetijo oči ob spominu na vzpon in osvojitev našega narodnega simbola, simbola slovenstva. V taboru jim je ponagajalo vreme, vendar so mladi vrhniški alpinisti opravili precej vzponov v or'enju Velikega Draškega vrha s Trpezom. Letos jih bo privabilo ostenje Ravenske Kočne — 19. planinski mladinski tabor bo namreč na JEZERSKEM, od 1. do 10. 8. 1983. V taboru bodo ponovili predvsem praktično snov planinske šole ter vadili v osnovah orientacijskega športa, kateremu nameravajo mladi posvečati odslej več pozornosti.
Tudi vodnike imajo dobre, vendar novi kader potrebuje nove zaledje mladih planinskih strokovnjakov, tako morajo v letu 1983 izšolati vsaj 10 mladinskih gorskih vodnikov za letne razmere.
Mladi planinci nas obveščajo o svoji dejavnosti v planinski omarici ob Tržaški cesti ter s plakati, vendar pravijo, da je odziv zelo majhen. Vse, ki bi se jim radi pridružili, vabijo na ponedeljkove sestanke, ravno sedaj dobiva tudi alpinistična sekcija osnovne organizacijske poteze.
PROGRAM IZLETOV ZA LETO 1983
Januar: -- izlet na KORENO — zimski tabor, predvidoma na Komni
— izlet na Lanževico in predavanje o DURMI-TORJU (S. Soklič)
Februar:
— izlet na Vremščico in v Škocjanske jame —- turni smuk na Kofcah
— predavanje: Z AVTOSTOPOM PO SEVERNI AFRIKI (I. Kadunc)
Marec:
— izlet in turna smuka na Uskovnici
— izlet na Ljubljanski vrh in TV17
— predavanje: DAULAGIRI (S. Belak — šrauf) April:
— izlet na Trojico Lonico
— izlet na Rakitno in Krim
— predavanje: zadnje — Andski vrhovi, Perujska džungla in stare kulture (R. Kotnik)
Maj:
— izlet na Blegoš
— izlet na Pokojišče
— zbor pionirjev planincev Slovenije in hkrati prenos zvezne štafete mladosti
Junij:
— dvodnevni izlet na Sedmera, Lepošpičje in Ti-čarico
— kolesarski izlet v Pekel Julij:
— izlet na Montaž ali Peca — Raduha — Brana
— preizkusna tura za udeležence tabora: Ojstrica - Planjava
Avgust:
od 1. do 10.8.1983 — 19. planinski mladinski tabor na Jezerskem (možnosti: Grintavec, Kočna, Vimikov Grintavac, Rlnke, Mala in Velika Baba, Goli vrh, Veliki vrh, Savinjsko sedlo)
Vabijo vse, ki jih bivanje v naravi osrečuje, da se jim pridružijo na kakšnem skupnem izletu.
VILMA PURKART
OBČINA VRHNIKA
Občinski komite za družbenoekonomski
razvoj in družbeno planiranje
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
REFERENTA ZA SPLOŠNE GOSPODARSKE ZADEVE
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali tehnične smeri s končanim programom za usposabljanje ozi--roma izpopolnjevanje
— 3 leta delovnih izkušenj
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje, določene z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti:
— uspešno opravljeno poskusno delo in strokovni izpit
— zavzetost in družbena aktivnost pn uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema
— znanje slovenskega jezika
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: SO Vrhnika, Kadrovska služba, Tržaška 1
O izidu izbire bodo kandidati' obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo na razpis.
Vrhnika, 19. 1. 1983
KADROVSKA SLUŽBA
OBČINA VRHNIKA Komite za družbene dejavnosti in občo upravo
razpisuje
prosta dela za nedoločen čas s polnim delovnim časom
SNAŽILKE PISARNIŠKIH PROSTOROV
Pogoj: nekvalificirana delavka
Prijave pošljite na naslov: SO Vrhnika, Kadrovska služba. Tržaška 1
/O    ljubljanska banka
Nov poslovni čas ekspoziture LB na Vrhniki in agencije v Borovnici
Ekspozitura Vrhnika:
ponedeljek in sreda od 7.30 do 12. ure in od 13.00 do 18. ure torek, četrtek, petek od 7.30 do 13. ure sobota od 7.30 do 11. ure Agencija v Borovnici:
ponedeljek in torek ter četrtek in petek od 7.30 do 13. ure sreda od 7.30 do 18. ure
Enoti bosta odprti zunaj določenega poslovnega časa še enkrat v mesecu cel dan, zaradi izplačil osebnih dohodkov delavcev organizacij združenega dela in to takrat, ko bo imela izplačilo 00 organizacija ki zaposluje največ delavcev, t. j. LIKO Vrhnika.
Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov
V občini Vrhnika so v mesecu decembru in januarju tekla predavanja Iz obrambnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov. Program Je vseboval Miri teme:
1. Vojaško politični položaj in varnostne ter politične razmere v občini, KS.
2. Oblike neoboroienega odpora v pogojih sodobne zasedbe ozemlja — okupacije.
3. Protipožarna zaičita v miru, v neposredni vojni nevarnosti In v vojni.
4. Oblikovanje blagovnih rezerv in preskrba v miru, ob naravnih In drugih hudih nesrečah ter v splošni ljudski osvobodilni vojni.
Na predavanjih amo neposredno izvedli 1. in 4. temo, za 2. In 3. pa predvajali film.
V tej številki Naiige čaaopiaa objavljamo članek, ki dopolnjuje predstavljeni film na temo Oblike neoboro-žer.ega odpora v pogojih sodobne zasedbe ozemlja — okupacije.
V prihodnji itevilkl bo članek na temo Protipožarna zaičita v miru, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni.
Neoboroženi odpor v splošni ljudski obrambni vojni
POJEM NEOBOROŽENEGA ODPORA
Vsaka dežela, zlasti pa manjea, kakršna je tudi naša, mora k obrambi pritegniti, da bi se uspešno upirala osvajalcu, vse svoje človeške, materialne in druge zmogljivosti. Zato sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite izvira iz tega, da se naša družba lahko uspešno upira vsakemu napadalcu le v primeru če v obrambo in samozaščito vključi vse človeške sile, materialno-tehnična sredstva in vse družbene dejavnike. Splošna ljudska obrambna vojna je potemtakem zbir oboroženega boja ter političnih, ekonomskih, obveščevalnih, varnostnih, psiholoških, propagandnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih dejavnosti delovnih ljudi in občanov ter družbenih institucij pri upiranju osvajalcu. S pojmom neoboro-ženega odpora (postavljanje po robu) so mišljeni vsi ukrepi, dejanja in bojne dejavnosti vseh družbenih struktur in občanov SFRJ, v vseh področjih družbenega življenja izven oboroženega boja, ki je usmerjen proti sili in politiki sovražnika ter vseh oblik njegovega delovanja, s katerimi želi doseči cilj agresije. Poglavitni cilji neoboroženega odpora pa so, da sovražniku povzročamo čim večjo škodo v materialno-tehničnem pogledu, spodkopavanje njegove bojne morale, krepimo moralno-politično enotnost in bojno pripravljenost našega prebivalstva, zagotovitev nujnih materialnih in drugih pogojev za življenje in odpor prebivalcev, onemogočati osvajalcu, da bi v sodelovanju z domačimi izdajalci vzpostavil svojo oblast in svoj policijski sistem, vsestranska podpora in pomoč našim oboroženim silam ter popularizirati naš boj v napredni svetovni javnosti.
Uresničitev ciljev in nalog neoboroženega odpora zahteva popolno in pravočasno pripravo in dobro organizacijo, ki cmogoča nepretrgano, usmerjeno, množično in raznovrstno izvajanje odpora v vsej državi. ORGANIZIRANJE, VODENJE IN IZVAJANJE NE OBOROŽENEGA ODPORA
Neoborožen odpor zahteva veliko subjektov, poteka v zelo zahtevnih okoliščinah in se kaže v različnih oblikah. Neoboroženi odpor organiziramo in izvajamo na teritorialnem in proizvodnem načelu v okviru občine, KS, ulice ali celo same stanovanjske hiše, v delovni organizaciji, šoli itd. V vsakem izmed navedenih okolij, v katerem lahko organiziramo in izvajamo neoboroženi odpor, bodo izvajane tiste oblike, s katerimi bo moč doseči največje uspehe in s katerimi bo omogočeno da bi bile osebe, ki bodo izvajale akcijo, odkrite.
Za priprave in vodenje neobroženega odpora so odgovorni; družbenopolitične skupnosti, komiteji za SLO in OS, organizacije združenega dela, KS, družbenopolitične organizadje in drugi dejavniki. Te priprave so sestavni del vseh priprav za SLO in DS in so zasnovane na vsestranski politični, ekonomski, vojaški in varnostni oceni. Pri organiziranju vodenja odpora so zelo koristne naše bogate izkušnje iz NOV, vendar jih ne bi smeli mehanično prenašati in uporabljati kot končne rešitve, ker so se razmere bistveno spremenile. Med NOV se je bilo treba boriti ne samo z okupatorjem in domačimi izdajalci, ampak tudi za odstranitev obstoječega družbenega sistema in za ustvarjanje novih odnosov, medtem ko imamo sedaj organiziran družbenopolitični sistem z raznimi strukturami, ki pripravljajo mnoge priprave za vojno in za delovanje na začasnem ozemlju.
Neoboroženi odpor se izvaja na vsem teritoriju, na vsakem mestu, kjerkoli je sovražnik. Izvaja se z raznimi oblikami in načini izvajanja, med katerimi so najpomembnejše: m
t. Idejnopolltičen in propagandno psihološki odpor: zajema vse tiste dejavnosti, s katerimi se vpliva na zavest, občutke, moralo in voljo ljudi. Ta odpor bi bil popoln in usmerjen proti sovražnikovi armadi in ljudstvu, svojemu prebivalstvu in mednarodni javnosti. Oblike odpora; bojkot, demonstracije, evakuacije, manifestacije, uporaba sredstev obveščanja in druge.
2. Gospodarstvo — storitve In družbene dejavnosti: neoboroženi odpor na področju gospodarstva, storitev in družbenih dejavnosti na začasno zasedenem ozemlju ima več nalog:
— preskrbovanje našega prebivalstva in oboroženih sil z materialnimi dobrinami, ki so potrebne za življenje in odpor;
— omogočanje sovražniku, da bi izkoriščal naša naravna bogastva, materialne dobrine in delovno silo in da bi ropal in uničeval naše ekonomske in kulturne dobrine;
— onemogočanje sovražniku, da bi pod svojo upravo in kontrolo spravil naše družbene dejavnosti;
Oblike odpora; sabotaže, diverzije, bojkot, evakuacija, disperzija in skrivanje materialnih dobrin.
3. Sodelovanje in podpora oboroženim silam;
Poglavitne nosilke oboroženega odpora proti napadalcu so naše oborožene sile, zato je naloga vseh drugih oblik boja in odpora, da omogočijo in olajšajo njihovo uspešnost. Oblike sodelovanja z OS in podporo v oboroženem boju se lahko izvaja v raznovrstnih dejavnostih občanov, DPO, DPS in KS, ki poleg pomoči svojim OS otežkočajo delovanje in povzročajo škodo agresorjevim OS. Podpora prebivalstva oboroženim silam teče s sledečimi dejavnostmi: izvidnice obveščanje, zveze, rešenje in oviranje, urejanje ozemlja za obrambo, preskrbovanje, transport, oskrbovanje, reševanje naših pilotov iz sestreljenih letal itd.
POSEBNOSTI NEOBOROŽENEGA UPIRANJA V MESTIH
V našem obrambnem organiziranju imajo mesta poudarjen pomen celo v primeru, če bi jih agresor začasno zasedel. Mesta dajejo velike možnosti za oboroženo in neoboroženo upiranje, so ekonomska, politično administrativna, prometna, kulturno-prosvetna in zdravstvena središča regije. V mestih je prebivalstvo raznih poklicev in strokovnosti, kar sodi med najpomembnejše pogoje za raznovrstno upiranje agresiji. Mesta so zelo pomembni centri tudi za napadalca. Zato jih bo skušal čimprej zasesti, jih trdno držati v rokah in jih uporabljati v boju s silami odpora. Sovražnik — agresor bi za uresničevanje svoje politike imel v mestih precejšnje sile, objektivno gledano pa ne dovolj za popolno kontrolo vsega mesta. Zato bo imel zasedene predvsem najpomembnejše objekte. To pa pomeni, da bo večji del mesta ostal zunaj njegovega dosega Pričakovati je, da bode večja mesta kot strateški cilji izpostavljena udarom letalstva in drugih bojnih sredstvih, kar bo povzročilo človeške žrtve, rušenja, požare in ohromitev prometa, posledice tega pa so zastoj v preskrbi, komunalnih storitvah, zmanjšanje zdravstvenih storitev itd. Poleg tega agresorjeve sile izvajajo nasilje nad prebivalstvom, ropajo. Zato je pričakovati psihične pretrese, psihično in telesno izčrpanost, strah in paniko. Takšno stanje, če ne bi nanj že vnaprej računali in če ne bi pripravili ustreznih protiukrepov, bi utegnilo v negativnem smislu precej vplivati na pripravljeni sistem neoboroženega upiranja.
Čeprav bi bil agresor še tako močan, bi se skušal izogniti splošnemu spopadu z vsem prebivalstvom. Prizadeval si bi, da bi poleg pripeljanih emigratov pridobil za sodelovanje kake naše občane, oz. da bi vzpostavil kolaboracijo, agresorju ne bi uspelo med našimi občani organizirati večjega sodelovanja, toda že po številu majhne kolaboracija je lahko zelo nevarna, zato se ji je treba ie v začetku takoj odločno in organizirano upreti. Mestno okolje je za tujca zelo težavno in neznano. V njem se težko znajde, še težje pa takrat, kadar se mu prebivalstvo upira lahko organizirano. Občani, ki ljubijo in poznajo svoje mesto, v njem so rasli in svobodno živeli, dokler ni prišel agresor in prinesel nesrečo in smrt, bodo spremljali agresorjeve premike in delovanje na mestnem območju, mu povzročali presenečenja in izgube.
Na izvenmestnih območjih, zlasti v vaseh, se s pravočasnimi pripravami prilagaja za boj in odpor materialna proizvodnja, predvsem proizvodnja poljedelskih in živinorejskih pridelkov. Prav tako moramo poskrbeti za prostore, kjer bi imeli materialne rezerve in kjer bi oskrbovali poškodovane, obolele, stare in slabotne ljudi.
ZAKLJUČEK
Pri obravnavanju neoboroženega odpora agresorju v splošni ljudski obrambi vojni prav gotovo niso navedene in izčrpane vse oblike niti področja upiranja sovražniku. Tudi grupiranje oblik neoboroženega odpora agresiji je samo pogojno, ker se v praksi nobena ne pojavlja v čisti obliki. Vsaka oblika hkrati vsebuje in zahteva različne načine in dejavnosti, tako da se — pogojno rečeno pojavlja tudi kot agregat številnih načinov izvajanja neoboroženega odpora agresiji. Upoštevati pa moramo, da prinašajo neoborožene oblike odpora veliko tveganje tako za vse aktivne udeležence v njih kot tudi za moralno prebivalstvo, še zlasti v primeru, če bi jih izvajali na napačnem kraju in ob napačnemn času, tako da bi jih lahko agresor preprečil s protiakcijami in izvajal množično maščevanje nad golorokim prebivalstvom. Toda takšno tveganje je neizbežno, na to mora biti pripravljen sleherni občan.
Vsak agresor je politično spreten, toda hkrati tudi surov in brezobziren. Nastopal bi politično in psihološko zelo prekanjeno ter pri tem izkoriščal vse politične, socialne, nacionalne, moralne in druge momente in okoliščine, da bi si pridobil prebivalstvo oziroma čim več pristašev. Na vse to moramo biti pripravljeni, saj je popolnoma jasno, da so glavni pogoji za množičnost, nepretrganost, uspešnost in učinkovitost neoboroženega odpora predvsem visoka stopnja zavesti, morale in odločnosti delovnih ljudi in občanov za aktivno udelrabo v vseh oblikah boja in odpora ter njihova strokovna usposobljenost za aktivno delovanje v posameznih oblikah odpora. Priprave za neoborožene oblike odpora morajo biti zelo konkretne, izvajati pa jih je treba na tistem območju, kjer človek živi in bo v danem trenutku tudi sodeloval v odporu.
Pripravil BRANKO ISTENIČ
»ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA VRHNIKA Idrijska c. 12
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. trgovke za trgovino Borovnica
2. več delavcev za proizvodnjo pekame Vrhnika
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, posku^. sno delo en mesec.
Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov:
»ŽITO« LJUBLJANA TOZD PEKARNA VRHNIKA Kadrovska služba Idrijska c. 12 61360 VRHNIKA
KOMBI TAKSI
Dolničar Mirko, Sinja gorica 34 Tel.: 752-950
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR VRHNIKA
15. februarja 1983 zaposlimo delavko za čiščenje šolskih prostorov za določen čas s polnim delovnim časom (porodniški dopust).
Prijave pošljite na šolo Ivan Cankar Vrhnika, Tržaška cesta 13, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
Nove osebne izkaznice
Že nekajkrat smo v Našem časopisu objavili, da Oddelek za notranje zadeve SO Vrhnika izdaja nove osebne izkaznice.
Vendar ugotavljajo, da ni večjega odziva za nove osebne izkazanice, zato ponovno pozivajo vse občane, ki želijo novo osebno izkaznico, da se oglasijo pri njih. Do leta 1984 bomo morali namreč vsi zamenjati osebne izkaznice.
Razstava ročnih del v domu JLA
Sekcija za družbeno aktivnost žena pri Domu JLA in ZKO Vrhnika ob letošnjem praznovanju 8. marca, dneva žena, zopet namerava pripraviti razstavo ročnih det in s tem delovno proslaviti ta praznik.
K sodelovanju vabimo vse krajane Vrhnike in okolice, ki se ukvarjajo s klek-Ijanjem, z vezenjem, gobelini, s tapiserijami, z makrameji in z drugimi dekorativnimi ali spominskimi izdelki.
Ročna d jla lahko prinesete vsak dan od 28.2. do 5.3.1983 od 17. do 19. ure v Dom JLA na Vrhniki.
Istočasno vabimo na otvoritev razstave, ki bo 8.3.1983 ob 18.00 uri v Domu JLA.
Za vse informacije v zvezi z razstavo lahko pokličite po telefonu 751 -356.
PISMA OBČANOV — PREJELI SMO
Kje je končna postaja?!
Neurejena avtobusna postaja na Vrhniki — brez urejenih zavetišč in z voznim redom, ki je stalno nekomu »v napoto« — žal še nikogar preveč ne zanima ali vznemirja; ker pa se je Vrhnika kot mesto precej razširila, smo lani v dogovoru z DO Viator podaljšali progo primestnega prometa in tako vsaj malo približali »sopihajo-čega Krpana« tudi tistim občanom, ki domujejo nekoliko zunaj mesta. Sprva je kazalo, da se sicer pametna ideja ne bo obnesla (zopet je zmanjkalo denarja za urejena zavetišča, na končni postaji je žalostno preminila javna razsvetljava, katere ni nihče več usposobil itd.) no, čas pa je stvari obrnil na bolje. Vse bi bilo lepo in prav, če se falanga Viatorjevih šoferjev naenkrat ne bi razdelila na dva tabora, kar je povzročilo tudi razburjenje pri občanih, predvsem pri tistih, ki so odvisni od avtobusa, nejevolja pa je včasih tako občutna, da samo trepetaš, kdaj se bo zabliskalo okoli ušes. čemu?!
Problem je v tem, da so mnogi šoferji zelo občutljivi ali pa so ostali neznansko navezani na staro postajo na Cankarjevem trgu in zadnje večerne vožnje ne odpeljejo do konca, marveč potnike brez tehtnega razloga »skipajo« kar na parkirišču. To pomeni, da mirno izpustijo tri postaje, čeprav so dolžni peljati do konca. Dobro; človek bi razumel tudi to kot stabilizacijo in ubral pot pod noge, toda kaj, ko vsi šoferji niso enotni. En »Žerovnikov Ban« denimo z zvrhano mero dobre volje in malho pristnih šal pelje potnike do konca — pa ne samo on, še nekaj je takih šo-
ferjev, s katerimi se je veselje peljati in so najboljša propaganda za podjetje Viator — medtem ko oni drugi menijo, da lahko delajo po svoje in se jim nikoli ne zljubi peljati do končne postaje.
Vprašanje sem poslal tudi podjetju Viator, da se ne bi spuščal v razprave brez konca, kateri od šoferjev ravna pravilno. Odgovor se je glasil, da mora šofer peljati tudi zadnjo nočno vožnjo do končne postaje, ne glede na število potnikov v vozilu, šele potem lahko odpelje na parkirišče. Kdor plača 18 din, toliko namreč velja karta Ljubljana—Vrhnika, ta se ima pravico peljati do Klisa oziroma do Voljčeve ceste, pa če je to po volji »gospoda šoferja« ali ne — peljati ga mora do tja, seveda če niso poprej odpadla kolesa. V obratnem primeru si potnik lahko zapiše registrsko številko vozila, dan in uro prihoda in vse skupaj posreduje Viator-ju, kjer bodo potem šoferja, ki ni opravil vožnje do konca, poklicali na odgovornost.
Komentar ni potreben. Preostane' mi samo še, da zaprosim »gospode šoferje«, ki so zadnjo postajo priredili po svojem okusu, da ustrežejo željam potnikov in tudi zadnjo vožnjo opravijo, kakor jim veleva pravilnik, na ta način pa bodo naredili tudi veliko uslugo svojemu podjetju, ki ga s samovoljo in dosedanjim načinom dela več ali manj sramotijo. Na srečo ne vsi — med njimi so tudi oni, ki jim gre vsa pohvala in s katerimi se potniki radi vozimo.
F. TRŠAR Vrhnika
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice
Marije Makovec
iz Borovnice št. 153
se iskreno zaiivaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in izročena sožalja, posebno Kmetijski zadrugi Vrhnika. Hvala tudi Društvu upokojencev Borovnica in gospodu kaplanu za opravljeni cerkveni obred. Posebno se zahvaljujemo dr. Jožetu Pe-trovčiču in sestri Milki Pečlin za skrbno nego.
Borovnica, Grosuplje, Berlin
Žalujoči: hči Milka z družino, sin Janez z družino, vnuki, pravnuki ter ostalo sorodstvo.
«.       * ' »t« .
Strel v prazno
»Teren« je izredno zahteven, vendar jim gre gradnja doslej po načrtih, nam je povedal vodja gradbišča Janez Petrič (v sredini).
Iz tri metre globokih jaškov morajo površinsko vodo izčrpati, preden nadaljujejo z delom.
Dva kilometra cevi že položenih
Nekaj več kot dva tisoč metrov cevi novega vodovoda z borovniškega vršaja je že položenih. Piloti, na katerih bo stala kon-
Da se ne bi bager pri kopanju skoraj tri metre globokega jarka pogreznil v mehka barjanska tla, morajo pod gosenice položiti nlode
strukcija za prečkanje Ljubljanice, Ljubije in Bistrice, so že vsi zabetonirani. V Imku tudi že delajo te konstrukcije. Kupljena Je tudi že trato postaja. Skratka, doslej pri gradnji vodovoda ni odstopanja od začrtanega terminskoga načrta.
Z deli je začelo že tudi naše Komunalno podjetje, ki bo gradilo vodovod po samem mestu. Zdaj delajo na trasi od Ljubljanice do Us-njarne. Delavci Hidrogradenj pa delajo na treh deloviščih: pri rezer-varju nad Verdom, cevi polagajo od Bistrice proti vršaju in v bližini samega vršaja. Ravno tam pa, kot tarnajo izvajalci, je gradnja najzahtevnejša. Barje jim kaže svoje najzahtevnejše lastnosti: teren je tako »mehak,« da na dan polože le po eno cev. »Izredno zahteven teren je to. Kar poglejte, kaj vse je treba napraviti, da položimo eno cev. Najprej moramo okrog in okrog jarka zaliti pilote, da se potem pri kopanju jarka zemlja, glina in šota, kije skoraj kot gosta juha, nenehno ne posipa oziroma kar »zaliva« jarek. To pa je zamudno opravilo. Vrememe nam je naklonjeno in tako bomo lahko delo na tem »terenu« — dober kilometer ali kilometer in pol je po naših ocenah takega terena —- uspešno in dokaj
Tu je cevovod položen, vendar čaka še na preizkus, zato jarek še ni povsem zasut. ,
hitro opravili. Potem smo na konju, čaka nas manj zahtevno zemljišče. Čez mesec dni pa bomo imeli še več strojev in delavcev. Ja, šlo bo do roka!« sta nam pojasnila vodja gradbišča Janez Petrič in delovodja Janez Omahen.
Poglejmo še, koliko denarja iz samoprispevka seje do konca leta
»nabralo«: 800 starih milijonov dinarjev.
Še dve številki nazaj smo poročali, da bo JLA opravila zemeljska dela na trasi od ceste do rezervoarja, vendar bodo sedaj tudi tu gradili delavci Hidrogradenj. JLA pa je svoj delež — skupaj 476 starih milijonov dinarjev — že prispevala kot nadomestilo za fizična dela.
Ta presneti Pust
Verjetno ste si že dodobra ogledali letošnji koledar in prešteli vse praznike, kp boste imeli proste dni. In ob tem ste ugotovili, da bo letos Pust prišel med nas verjetno zgodaj. Takrat ste verjetno pomislili tudi na nas, Bevčane in se vprašali: Ali nam bodo tudi letos pripravili kakšno presenečenje? Prav zato, ker je marsikdo med vami, ki sedaj to prebira, še v pleničkah ležal, ko so BevČani prvič prikazali Pustni karneval, smo se odločili, da' vam na kratko orišemo zgodovino sedaj že kar tradicionalnega heca.
Že devetnajst Pustov je minilo, odkar smo 1964. leta prvič prišli med vas na konjih, kot Napoleonova vojska. Tudi naslednje leto smo bili na pustni torek na konjih, čeprav je močno deževalo. Ko smo videli, da je zanimanje za karneval vedno večje, smo se odločili, da bomo v bodoče praznovali ta naš skupni praznik v nedeljo. V naslednjih letih smo Vam prikazali, kako deluje prava ambulanta, davčna uprava, naša imenitna komunala. Med vas smo pripeljali pravi kanon pa prototipe novih avtomobilov, helikopter, letalo in celo leteči krožnik s pripadajočimi Marsovci. Pokazali smo Vam, kako marostarji režejo šoto, imeli smo celo svojo as-
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik)— Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka liro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRSna podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št, 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
faltno bazo za krpanje lukenj — na cestah, seveda. Zanimivo je bilo leta 1979, ko so med Vas prišle naše oborožene sile: aviacija, pešadija, mornarica, artilerija in seveda RTV. Zanimivih idej nam ni nikoli zmanjkalo, saj zanje redno poskrbite Vi vsi. Naša naloga je bila le, da čim temeljiteje pripravimo letno inventuro teh dogodkov. , Za Vas je Pustni karneval in seveda veselica zabava, za nas pa kar precej resno delo. Nesmisel bi bilo naštevati vse udeležence, saj pri pripravi in izvedbi sodeluje okoli 100 ljudi. Finančno karneval ne prinaša dobička, saj so stroški precej visoki. Saj verjetno veste, koliko stane 1 kg barve ali laka, da o drugem rajši ne govorimo! Drugače pa je z veselico. Vendar pa ta denar vedno koristno uporabimo, za kar dobro poskrbi naš blagajnik Ive. S tem denarjem smo že večkrat plačali beljenje Kulturnega doma, čiščenje zaves, prekrili smo streho na njem, pred domom smo položili asfalt, pomagali urediti mladinske prostore, prispevali smo za kinoaparature, pomagali pri novoletnih obdaritvah idr.
Verjetno se sprašujete, ali se bomo letos spet videli. Ko vam pišem članek, še nič ni jasno. Stroški so iz leta v leto večji. Nimamo dovolj bonov za nafto in bencin, naši železni konjički pa so zelo žejni. O pravih konjih rajši ne govorimo, saj jih bomo kmalu videli le še v živalskem vrtu. Predvsem pa nas skrbi varnost ob izvedbi karnevala, saj veste, da odgovarjamo zanjo.
Kar dolgočasno bi bilo brez zabavne pustne inventure, kajne? Saj pravi pregovor: Smeh je vir zdravja. Zato držite pesti z nami, da se bo vse srečno izteklo. Upam, da vam lahko rečemo — na svidenje v nedeljo, 13. februarja.
ELI
Važno za člane ZB NOV naše občine!
Vse člane prosimo, da letovaje v Počitniškem domu v Banjolah od 15.4. do 5. 5. 1983 prijavijo najkasneje do 5. marca; za čas od 5. maja do septembra pa najkasneje do 30. marca.
Sobe, ki do tega datuma ne bodo rezervirane in zanje ne bo plačana TUDI akontacija, bomo ponudili delovnim organizacijam v občini, ki nimajo svojih počitniških domov.
Prosimo za razumevanje; pohitite s prijavami v pisarni občinskega odbora kakor vsa pretekla leta. Ob prijavi boste dobili tudi vse informacije.
Cen za leto 1983 še ne vemo.
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV VRHNIKA
Odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika objavlja
RAZPIS
za pridobitev delne nadomestitve stanarine (subvendje) za leto 1983
Do subvencije so upravičeni občani, če stanarina presega:
8 % skupnega dohodka gospodinjstva pri enočlanski družini, 7 % skupnega dohodka gospodinjstva pri dvočlanski družini, 5,3 % skupnega dohodka gospodinjstva pri tričlanski družini,
4.7 % skupnega dohodka gospodinjstva pri štiričlanski družini, -
3.8 % skupnega dohodka gospodinjstva pri petčlanski družini,
3.6 % skupnega dohodka gaospodinjstva pri šestčlanski družini,
2.7 % skupnega dohodka gospodinjstva pri sedem ali več članski družini.
Vloge za pridobitev subvencije je treba vložiti do 15. 2. 1983 na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Vloga mora vsebovati:
— potrdilo o skupnem dohodku gospodinjstva,
— potrdilo o skupnem gospodinjstvu,
— potrdilo o premoženju,
— izjavo, da prosilec ne oddaja stanovanja v podnajem,
— izjavo, da prosilec ne poseduje avtomobila Tudi vsi občani, ki so prejemali subvencije v letu 1982, morajo obnoviti svoje zahteve v letu 1983.
ODBOR ZA SOLIDARNOST Predsednik Dragica GORNJAK
I—..i,—— ...i.—'.......i    i.—..............i -i i.        I.....■!   HM ■        ' .....—I— — —■ i ■ i ' mm^r
Tekmovanje radiotelegrafistov
Vrhniški radioamaterji smo s« v soboto 25. 12.1982 udeležili 2. republiškega tekmovanja v hitrem sprejemanju In oddajanju Morsejevlh znakov, M ga je organizirala Zveza radioamaterjev Slovenije pod pokroviteljstvom Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Med 32 tekmovalci iz 10 radioklubov smo dosegli naslednje rezultate: PIONIRJI: točk 2. Primož Verbič 430,9 Juniorji:
2. Peter Kobal 1014,1
10. Robert Kužnik 564,3
11. Peter Celarc 437,6 SENIORJI:
2. Vilko Oblak 1302,1
3. Slavko Celarc 6. Danko Barišić
1233,4 929,5
V skupni razvrstitvi smo si tako priborili prvo meto v Sloveniji pred radioklubom Franc Rozman-Stane iz Tacna.
VILKO OBLAK
ZAHVALA
Radioklub »Ivan Cankar« Vrhnika se zahvaljuje DO LIKO, TOZD Stolama Verd, za materialno pomoč pri opremljanju novih prostorov.
Upravni odbor
IZŽREBANI NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE
Prvo nagrado prejme: Miro Vodnik, Drenov grič 43; drugo: Mojca Nolimal, Borovnica 211; tretjo pa: Zlati Bizjak, Klis S-6. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti. '
V..
Strelstvo, strelski šport. Vsi vemo, kaj je to. Vsak je že imel v rokah kako orožje. Strelstvo je danes zelo razvejana športna panoga. Od pionirskih in rekreativnih tekmovanj z zračno puško do izredno na<-tančnega športnega orožja in včasih prav neverjetnih vrhunskih dosežkov.
Tudi Jugoslavija pri razvoju strelstva ne zaostaja. Razen športno-tekmovalnega ima strelstvo pri nas še drug, morda važnejši, pomen, saj si brez streljanja skoraj ne moremo zamisliti kakršnegakoli obrambnega usposabljanja v našem sistemu SLO. Pri tem pa imajo strelske družine zelo veliko vlogo. So tiste, ki naj bi omogočile pionirju prvi stik z orožjem, vsem ostalim pa aktivno tekmovalno dejavnost ali vsaj eno od oblik rekreacije. Zanimanje za strelski šport je povsod veliko, vse več je modemih strelišč, tekmovanja so vse množičnejša in seveda tudi kvalitetnejša.
Kako pa je pri nas, na Vrhniki? Slabo, čahko bi rekli celo sramotno slabo. Strelska družina sicer obstaja, imamo nekaj orožja in nekaj vnetih strelcev, ki so hkrati vodstvo in edini aktivni člani SD, to pa je tudi vse. Nimamo strelišča niti za zračno puško, kaj šele za malokalibrsko ali vojaško orožje, nimamo rednih treningov, po doseženih rezultatih smo prav na dnu republiškega pa tudi regijskega nivoja.
Prvi in najvažnejši vzrok za tako stanje je brez dvoma pomanjkanje prostora za redno vadbo z zračnim orožjem. Že deset let imamo vse treninge in tekmovanja v dvorani KS Vrhnika, ki je za tovrstno dejavnost seveda popolnoma neprimerna. Dvorana je večnamenska, kar nam seveda otežkoča redno vadbo, osvetlitev prostora je neprimerna, pozimi, ko je pravzaprav višek sezone tekmovanj z zračno puško, dvorane ne ogrevajo, orož je, ki ni poceni, nam rjavi v sobici za odrom, itd.
Vsakomur, ki vsaj malo pozna razmere, je lahko jasno, da kakršnakoli resna aktivnost v takih razmerah ni mogoča.
V letu 1982 je vodstvo SD prevzela skupina mladih zavzetih strelcev. Odločili smo se, da bomo vrhniško strelstvo rešili popolnega propada. Uspelo nam je rešiti nekaj zaostalih adminsitrativnih proble-
mov, kupili smo nekaj novega orožja in opreme, organizirali štiri-pet tekmovanj, naše želje pa so se ustavile pri poskusih za pridobitev novega prostora za strelišče za zračna puško. Edini prostor, ki so nam ga ponudili, je nekdanje kegljišče pod vrhniškim bazenom, za katerega pa smo menili, da kljub adaptaciji ne bi mogel zadovoljiti osnovnim normativom za strelišče. Iskali smo naprej, pojavila seje možnost, da bi nam ŠD Partizan odstopilo stransko dvorano ob telovadnici ŠD Partizana. Upravni odbor Partizana je našo prošnjo odbil. Ostajamo torej še naprej »gostje« v dvorani KS.
Naš problem poznajo vse vrhniške delovne organizacije, DPO, ZTKO in TTKS oziroma vsi, ki so sodelovali na katerem od tekmovanj, ki jih je v zadnjem času organizirala Strelska družina Vrhnika (sindikalno prvenstvo, mladinska športna olimpijada, Iskrijada, memorialna tekmovanja) Slišali smo mnogo spodbudnih besed, tudi obljub ni manjkalo, vse pa je ostalo le pri tem. Ob našem iskanju prostora za strelišča smo večkrat slišali mnenje, da ni to le problem Strelske družine, temveč širše družbene skupnosti.
Če je tako, strelci sprašujemo to »širšo družbeno skupnost«:
Je prav, da strelstvo v naši občini iz leta v leto bolj zamira?
Ali nikomur ni pomembno, kaj se dogaja z našo Strelsko družino?
Je res vseeno, če bomo nekega dne tudi mi, kar nas je še ostalo, vrgli puško v koruzo?
Ni nikogar, ki bi nam bil pripravljen priskočiti na pomoč?
Ali Vrhnika res nima nobene prazne kleti ali podstrešja, ki bi ga bilo mogoče preurediti v strelišče?
Skromni smo, ne potrebujemo mnogo. Zanimanje za strelstvo je veliko. Tudi volje za delo nam še ni zmanjkalo. Brez lastnega prostora pa ne vidimo nobene možnosti ,za nadaljnje aktivno delovanje. Sprašujemo se, do kdaj bomo še vztrajali, če bodo tudi v letu 1983 vse naše prošnje in želje le strel v prazno.
Boris Šinigoj Kurirska pot 16 Vrhnika
Spored vrhniškega luna
3.-6. 2,_.
četrtek ob 20. VARNOST ZAJAMČENA — hongkonški
sobota ob 17. Režija in glavna vi. Michael Hui
nedelja ob 20.        Karate komedija bratov Hui, ki smo jih spoznali že v filmu Mister Boo.
petek ob 20. JETNIŠNICA — amer. barvni
nedelja ob 16.        Mladenič je nekje na jugu ZDA po nedolžnem v zaporu,
kjer ga čakajo hude preizkušnje, sobota ob 20. PACIFIC BANANA — avstralski barvni, erotična kome-
nedelja ob 18. dija.
Matineja ob 10.      ČUDOVITI PRAH — slovenski
10. do 13. 2. četrtek ob 20. sobota ob 17. nedelja ob 20. petek ob 20. nedelja ob 16.
sobota ob 20. nedelja ob 18.
Matineja ob 10.
ZADNJE SPOROČILO BRUCEA LEEA, hongkonški pustolovski karate film z največjim mojstrom te zvrsti — BRUCE I.EEOM
MEJA NA Ril) GRANDE — ameriški barvni Režija: Tony Richardson
V gl. vi.: Jack Nicholson, Valerie Perinne
Drama moškega, do grla sitega mestnega življenja, ki se preseli na ameriško-mehiško mejo in postane član obmejne patrole. Film načenja nekaj ključnih vprašanj o politiki tuje delovne sile v Ameriki. (PRIPOROČAMO!) GLORIA amer. barvni Režija John Cassavetes
V gl. vi.: Gena Rovvlands, Juan Adams
Lahkoživka Gloria reši sedemletnega dečka pred maščevanjem mafije. Zdaj tudi njej strežejo po življenju. ZLATI LEV na beneškem filmskem festivalu FEST 81 (PRIPOROČAMO!)
NEUSTRAŠNI POPAJ — ameriške risanke
17. 2. do 20. 2. četrtek ob 20. sobota ob 17. nedelja ob 20.
petek ob 20.
sobota ob 20. nedelja ob 18.
nedelja ob 10. ob 16.
KASKADER — amer. barvni Režija: Richard Rush
V gl. vi.: PeterO'Toole.Steve Railsback, Barbara Hershev. Mladi vojni dezerter se mora popolnoma »prodati« skoraj fanatičnemu režiserju, da bi ga le-ta ščitil pred policijo. FEST 81 (PRIPOROČAMO!)
RYANOVA HČI — angl.-amer. barvni Režija: David Lean
V gl. vi.: Robert Mitchum, Sara Miles, John Mills, Trewor Howard.
Repriza znane filmske uspešnice! Tudi drugič se splača videti!
ANGEL MAŠČEVANJA — amer. barvni — grozljivka Preobčutljivo, gluhonemo dekle je bilo dvakrat posiljeno. Spremeni se v maščevalno zapeljivko. STAN IN OLIO V TUJSKI LEGIJI — amer. komedija
24. 2. do 27. 2.
četrtek ob 20.        BRATJE BLUES — amer. komedija sobota ob 17. Režija: John Landis
nedelja ob 20.        V gl. vi.: John Belushi, Dan Aykroyd, Ray Charles.
Izjemno uspešna komedija, v kateri brate preganjajo gang-sterji, mafija, nacisti, policija, vojska, aviacija. Za vse sta brata Blues premodra. Zraven vsega še glasba, saj sta oba glasbenika...
BERLIN KAPUT — jugosl. barvni Režija: Mića Milošević
Zgodba o treh partizanih — tovariših, ki so jim srečanja z ženami določila usodo...
KRISTINE F — OTROCI S POSTAJE ZOO — nemški barvni.
Po veliki knjižni uspešnici zdaj tudi film o mladoletnih uživalcih mamil, ki se prodajajo moškim in ženskam, da bi le prišli do sredstev za mamila. Napol dokumentarističen pristop vzbuja žalost nad usodo takih otrok. Program matineje še ni določen! '
petek ob 17. nedelja ob 16
sobota ob 20. nedelja ob 18
E
Kino Bevke
6. 2. ob 19. JETNIŠNICA amer. pustolovski
13. 2. ob 19. MEJA NA RIU GRANDE — amer. družbena drama
20. 2. ob 19. RYANOVA HČI — angl.-amer.
27. 2. ob 19. BERLIN KAPUT — jugosl.
Vsako nedeljo ob 14. filmi za otroke — isti kot pri matineji na Vrhniki
Kino Borovnica
sobota ob 20., 5.2. VARNOST ZAJAMČENA — hongkonški nedelja ob 17., 6. 2.
12. 2. sobota ob 20. ZADNJE SPOROČILO BRUCE LEEA — hongkonški
13. 2. nedelja ob 17.
19. 2. sobota ob 20. KASKADER — amer. barvni
20. 2. nedelja ob 17.
26. 2. sobota ob 20. BRATJE BLUES — amer. komedija
27. 2. nedelja ob 17.
S
0
to U
% 3ko \
.Al
t