1 2 VSEBINA O razstavi 5 Kdo so škrati? 6 Vrste škratov 10 Škrati v ljudski umetnosti 18 Palček ali škrat? 30 Sodobni škrati 36 Pripovedništvo in pripovedovalci 40 Kdo dela družbo škratom? 46 O razstavi Kljub hitro spreminjajočem se svetu ter hitrem načinu življenja se radi vračamo k povedkam, bajnim bitjem in pravljicam. Na prvi pogled se morda res zdi, da so pravljice del otroštva. Nekateri raziskovalci trdijo, da imajo otroci še možnost, da bitja vidijo in jih občutijo. Pa vendar so tako v preteklosti kot tudi danes v povedkah našli odgovore na marsikatero nepojasnjeno, neznano dogajanje v življenju in naravi. Škrati skupaj z ostalimi bitji, povedkami in pripovedovanjem sodijo v del nesnovne kulturne dediščine. V letu 2023 obeležujemo Unescovo leto varovanja nesnovne kulturne dediščine. Zaradi njene ogroženosti smo se v muzeju odločili za tematiko, ki je predmetno sicer težko oprijemljiva, a vseeno privlačna za obiskovalce. V okviru raziskave smo iskali že objavljene in neobjavljene zgodbe o škratih in drugih bajnih bitjih ter njihove nove različice, ki so se ohranile med ljudmi. Ugotovili smo, da so prvotne ljudske pravljice med ljudmi slabo poznane. Na srečo so jih zapisovali mnogi raziskovalci v preteklih stoletjih in jih tudi objavljali v različnih časopisih, listih, knjigah, nekaj jih je tudi v rokopisih. Danes te zapise spretno uporabljajo pripovedovalci in drugi interpretatorji ljudskega izročila. Škrati in druga bitja so se na nek način skrili, a se lahko preko različnih medijev srečujemo z njimi in danes postajajo spet aktualni. Ponovno iščemo smisel v naravi in iščemo vsebino, kako bi se povezali z njo. Velikokrat je ta pot prav ljudsko izročilo, ki je v več primerih pretirano posodobljeno in žal prilagojeno potrošniku. Videti je, da izgubljamo stare in ustvarjamo nove mitologije ter njene junake. Človek potrebuje nekaj, kar mu kot skupini daje smisel. Dediščina nastaja tudi danes, prav tako je z mitologijo, izumljamo nove in tako lahko sprostimo našo domišljijo. Naj bo razstava spodbuda k beleženju zgodb, v katerih se skrivajo znanje in Detajl iz knjige vzorcev oziroma arhetipska spoznanja naših prednikov. Z mislijo, da jih ohranimo za naše zanamce, predlog za izdelavo vezenin na stenskih prtih. bomo v njih morda našli prave odgovore na aktualna vprašanja sveta. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto. 4 5 KDO SO ŠKRATI? V Slovenskem etnološkem Največkrat so varuhi podzemlja, V nekaterih pripovedih lahko leksikonu je škrat opisan najdemo jih tudi ob izvirih vode spreminjajo obliko. Lahko so Tako kot danes ljudje tudi v preteklosti niso povsem kot bajno bitje z mnogimi in vodnjakih ter v jamah, tudi na čuvaji zemeljskih zakladov, poimenovanji. Med njimi so: travnikih, v gorah in gozdovih. živijo v votlini in kopljejo rudo. razumeli naravnih pojavov, sploh, če so bili ti škret, škratelj, škratljec, škačec, Razširjeni so po celotnem Poznamo še vodne škrate, hišne škrabec, škretle, škarifič, kapič, slovenskem ozemlju, tudi na škrate, drevesne škrate – lesnike, povezani z nenavadnimi dogodki; pojasnjevali so jih kapč, fantin, gorski škrat, Dolenjskem v okolici Novega na Dolenjskem gugljaje, škrate na različne načine. Večkrat so vlogo nosilcev pojava berkmandeljc, birkmandeljc, mesta, posebno na področju od v jamah, gozdne škrate, vodne perkmandeljc, skuberl, Temeniško-Mirnske doline do škrate, planinske škrate, hišne dobila različna bitja, tudi škrati. gospodarček, kranjček, lesnik, Gorjancev. škrate ter poljske škrate. Škrati so gugljaj (Slovenski etnološki se zadrževali tudi pri kovačih in Zgodbe so nastale in se prenašale s pripovedovanjem leksikon 2004). čevljarjih. Škrate poznajo po celem svetu, vsa ljudstva in narodi. Škrate iz roda v rod. V njih je skrita mitologija, torej zgodba Etimološko beseda škrat še ni poimenujejo z različnimi imeni, Kržišnik, Gašper: 'Rokopisna in znanje. Z mešanjem mitologij različnih kultur povsem raziskana. Izhajala naj glede na njihov izvor, geografsko bi iz starovisokonemščine, iz lokacijo, podobo in vsebino zapuščina Karla Štreklja: Škrat.' NUK. prihaja do njihovega prepletanja. besede scrato, kar pomeni gozdni (Ovsec 1991: 403). Tudi pri nas je demon. Izraz je soroden tudi s tako. staronordijskim izrazom skrat(t)i, kar pomeni gozdni demon, velikan. Tu pride do nasprotovanja z našimi predstavami o škratih in njihovih KAKO JE S ŠKRATI? prof. dr. Janez Bogataj podobah (Slovenski etimološki slovar 2023). 6 7 Podoba škrata Škrat je glede na Podrobneje je škrate opisal Jakob Škrate kot pritlikava bitja, ki V primeru hišnih škratov se Kelemina, kjer jih je v svojem delu so lahko včasih tudi šepava in povezujejo tudi z verovanji v ljudsko izročilo Bajke in pripovedke slovenskega grbasta, raziskovalci povezujejo duhove prednikov. Navado, da ljudstva umestil med vilinska z grškim bogom kovaštva se ob zaključku večjih del ali ob pritlikave postave s bitja. V slovenskem ljudskem Hefajstom in rimskim bogom praznikih in praznovanjih pusti starikavim obrazom, izročilu imajo dve podobi. podzemlja Vulkanom. Ker je hrano ali vino v poliču na mizi za Nastopajo kot pozitiven in bilo pogosto domovanje tega prednike, lahko povežemo z jedjo, dolgo belo brado in zaželen lik ali pa ravno obratno, bitja v podzemlju, je s prihodom ki jo v naših povedkah puščajo zaznati je namreč tudi strah pred krščanstva opisan kot hudič, hišnim in rudniškim škratom v rdečo koničasto kapico. njimi. »z vragom ga druži še zahvalo. podpisovanje pogodbe, podpisane Po navadi je oblečen v Sistematično jih je Monika Kropej Telban skupaj s palčki umestila s krvjo« (Kropej 2008: 258). Hkrati pa se škrat približuje izročilu o višnjevo jopico in rdeče med bajeslovna bitja narave. Pravi, da se »prikazujejo povsod kačah in zmajih, posebno tistih, ki ali zelene hlače in – po gozdovih, starih drevesnih so varuhi zakladov. panjih, gorah, rudnikih, močvirjih, tako že z barvo oblačil ob domačem okolju, v kovačiji ali čevljarski delavnici. Letijo celo poudarja življenjsko po zraku in prinašajo denar skozi energijo dimnik. S seboj nosijo modro ali (Kropej 2008: 258). zeleno lučko ali pa se za njimi, še posebej, če letajo po zraku, vleče moder žarek«. (Kropej 2008: 258) 8 9 ŠKRATI V RUDNIKU VRSTE ŠKRATOV Med najbolj znanimi je gotovo berkmandeljc, idrijskega omenja Valvasor. Zanj je zapisal, da je v rudniku povzročal ropot, tam so rudarji našli žile rude. Seveda so rudarji škratu v zameno pustili hrano ter vsako Na Dolenjskem poznamo več bitij, ki jih lahko glede leto v določenem času rdečo suknjo, da bi ohranili naklonjenost jamskih duhov (Kropej 2008: 259). Berkmandeljc je v idrijski zgodbi povezan s na njihovo lokacijo, podobo in lastnost povezujemo poštenostjo rudarja, pomočjo škrata in dobrim plačilom za opravljeno delo. s škrati. Viri, kje smo našli zgodbe o škratih, so Berkmandeljci so omenjeni tudi na Dolenjskem. V Dolenjskih novicah različni; lahko gre za povedke, ki so že umeščene v iz leta 1887 pisec opisuje primer škrata iz Šentjanža oziroma Krmelja. Zgodba govori o podzemeljskem zakladu v obliki svinčene rude, ki zbirke ljudskih pripovedi, nekaj je zgodb iz periodike jo je našel lokalni kmet. Ob najdbi je seveda obogatel. Nevoščljivost okoliških prebivalcev je povzročila, da so začeli kopati tudi ostali. Pisec in časopisov, nekaj je rokopisov, nekaj smo jih še našli omenja, da se je število »španovarjev« povečalo, saj vsi želijo obogateti. na terenu. Berkmandeljc je v zapisu predstavljen kot negativno bitje, saj jim nagaja pri delu. V zapisu tudi najdemo, kako ga izgnati. »Zvečer mu nastavijo v jamo več litrov različnega najhujšega »šnopsa«. On baje silno rad šnops Povedke ljudskega izročila so namenjene pije, tako ga zvabijo na led. Ko pride okoli polnoči, in se dobrega upijani, razumevanju moralnih načel, spoštovanja narave, bodo planili na njega in ga zvezali z blagoslovljenim rožnim vencem. Ne vem za gotovo, če so mu res nastavili tako limanco, to pa dobro vem, da razumevanja ureditve sveta in podobno. Lahko jih ga v svojih pesteh še nimajo.« Pisec na koncu svojega prispevka zapiše »ali morda ne dela ravno razumemo zelo simbolno – kaj je v resnici zaklad, ‚šnops‘ berkmandeljca«. ki ga škrat pazi na vrhu gore, v jami? Kdo so bili v resnici ajdovčki in gugljaji? Kaj nam sporoča berkmandeljc v rudniku in kdo sploh je? 10 11 ŠKRATI V JAMAH Škratova jama v Beli Cerkvi V Novicah (1864) je Fran Sreboški V škratovi jami v Beli Cerkvi naj bi živeli majhni prijazni škrati, ki so Peterlin, sicer zapisovalec pomagali ljudem. zgodb med Laščami in Ribnico Izročilo pravi, da je v jamo vodil dolg rov, kjer so živeli škrati, ki so za Dolenjsko, zapisal, da škrati ljudem pomagali, napovedovali vreme in pomagali pri dobri letini. živijo v jamah, celo takšnih, ki Ko se je v te kraje priselil mladenič, ki škratom ni bil naklonjen, so nimajo dna. Podobno zgodbo o se odselili na bližnji Vinji Vrh. Takrat so sledili hudi časi, zato so takšnih škratih v jamah je zapisal domačini mladeniča pregnali iz teh krajev, v upanju, da se škrati vrnejo. tudi Vid Ambrožič za Češnjice na Sogovornica iz Vinjega Vrha se spominja, kako so jih kot otroke starši Trebelnem. Tako poznamo zgodbo strašili, da v jamo ne smejo, saj so tam škrati. Vinji Vrh je še vedno o škratu v podobi majhnega prepleten z rovi, v katerih so živeli škrati. Pravijo, če se v škratovi luknji zelenega moža, ki se fantu zakuri ogenj, pride dim na plano na vrhu Vinjega Vrha. maščuje zaradi metanja kamenja v jamo. Škrat je v tem primeru Škratovc v Štatenbergu pri Trebnjem prevzel vlogo negativnega bitja, ki je posamezniku lahko V Štatenbergu je področje, ki ga domačini imenujejo Škratovc. Zgodba škodoval. Vendar moramo tu o njih se ni ohranila, ostalo je le ledinsko ime. Po pripovedovanju so bili poudariti tudi vzgojno vlogo škrati majhni, veliki okoli dvajset centimetrov. škrata, saj so starši z njegovo V preteklosti so na tem območju otroci pasli živino. Prostor obdajajo pomočjo želeli otroke obvarovati visoke skale in v eni izmed njih sta dve majhni luknji, ki vodita v pred nesrečami. notranjost. Ob jami je izvir pitne vode. Škrati – ajdovčki v Klevevžu V jami v vasi Grič pri Klevevžu, ki jo domačini imenujejo tudi Ajdovska jama, so škrate poimenovali ajdovčki. Po izročilu so manjši kot dlan. Veljali so za varuhe živali. Predstavljeni so kot pozitiven lik in imajo pomembno vlogo v vezi med človekom in naravo. Lahko bi rekli, da tu škrati po velikosti spominjajo na palčke, kot jih poznamo v slovenskem izročilu. 12 13 ŠKRATI V GORAH GOZDNI ŠKRATI LESNIKI IN GUGLJAJI O škratu, ki prebiva visoko v gorah, je zapisal zgodbo Fran Sreboški Škrati v gozdu so imeli več vlog. Lesniki so čuvaji dreves, na Peterlin in jo objavil v Novicah leta 1864. Z zapisom napoveduje konec Starši so škratom priporočali, da Dolenjskem so to gugljaji, ki sveta in ljudi svari pred lakomnostjo. Škrat v vlogi varuha zaklada bi našli v gozdu izgubljene otroke. naj bi živeli na drevju in ljudem čaka visoko v gorah, v prostorni votlini, ali bodo ljudje »zapeljani po O zapeljanih otrocih govori branili, da bi ga sekali. Branijo antekristu, ki bo dnarje sejal«. Takrat bo konec sveta, saj bo škrat zgodba o prijaznem škratu z rdečo svoj prostor, včasih zamešajo poti zakričal, da se bo močan studenec pod njegovo kamnito mizo razlil kapico, srečal ga je mlad fant in in ljudje se tam večkrat zgubijo. povsod po deželi. se po nekaj dneh vrnil domov. V Trdinovih zapisih so gugljaji Škrate so v gozdovih srečevali manjše postave, z zelenimi jopicami in rdečimi kapicami. Trdina v svojih zapisih opisuje škrata v Hudi peči na Gorjancih, ki je predvsem lovci in gozdarji ter Trdina tu povezuje škrata v Hudi prikazan kot negativen lik. Opiše ga kot hudobca, majhne postave, drugi delavci. Poznamo zgodbo peči, ki se kot gugljaj premika ki v rokah drži mošnjo zlatnikov. Pravi, da ga »podgorci poimenujejo o škratu, ki je spremenil obliko. po celotnem področju Gorjancev. škrat ali škratelj«. Domačinom kmetom ne predstavlja pozitivnega lika, Kmetu pomaga pri preživetju, v Pri tem »izmika poti«, predvsem Trdina pravi, da vedno »zvrne nesrečo«. V enem od zapisov omenja, zameno ga mora kmet po letu romarjem in popotnikom. Zanimiv da ga domačini niso želeli v svojem prostoru, zato »sta ga šla od tam dni prepoznati in poimenovati z je motiv oglarja, ki se proti škratu odganjat« šentjernejski župnik in kaplan. To jima je uspelo, a »ko se je imenom. Kmet ga prepozna, zato brani s katoliškimi simboli, nehala božja služba, se je vrnil in ko piš podrl hleve, videla ga je leteti dobi še več denarja, a kljub temu svetinjami in rožnim vencem, ki ga Peterlin, Fran: 'Rokopisna nad zemljo. Bil je podoben malemu dečku, noga se ni dotikala tal«. škrat poškoduje del hiše. V našem zapuščina Karla Štreklja: Škratelj.' nosi v žepu. V Trdinovih besedilih Škrat lahko v določenih primerih tudi spreminja obliko, tu se približuje primeru v vogalu hiše, ki ga kmet ZRC SAZU, inštitut za slovensko ne more nikoli popraviti, saj kar je zaznati strah domačinov pred narodopisje. zgodbam o vetru, katerega se ne sme razjeziti. podnevi popravi, škrat ponoči škratom, ki jih zlahka ukani. Ta škrat naj bi bil gorski duh, ki ga lahko vidijo tisti, ki pogosto prihajajo podre. Večkrat se pojavi v povezavi s v gore in gozd, med njimi še posebej drvarji in lovci. Pravijo, da se je kačami, belo kačo, ki je sicer škrat nekega dne, ko je sedel na skalah, tako hudo udaril v glavo, da je simbol zaščite, lahko pa je tudi umrl. Od tod ime Huda peč ali Hude pečine, saj so se od takrat naprej negativni lik. tam dogajale nesreče. Škrat, poimenovan tudi Taus, naj bi varoval jezero na vrhu Gorjancev, v zgodbi nastopajo še vile, ki so pastirjem prinašale zelišča. V jezero naj bi nekoč padla deklica, ko je napajala vole. Povedka govori o tem, kako so Gorjanci zbirališče pitne vode za celotno Novomeško kotlino. Dekličine kite in jarme naj bi naplavila Pendirjevka. 14 15 Hišni škrati K hišnim škratom sodi še Netek. To je manjši možic s starikavim obrazom. Kelemina ga povezuje s simbolom ognja in sonca, ki potuje Hišni škrati spominjajo na hišne duhove, ki se naselijo na pragu, ob po svetu. Veljalo je, da ga je potrebno pogostiti, sicer bo prišla lakota. ognjišču, v vdolbini v steni. Najdemo ga tudi v zapisih Janeza Trdine. Opiše ga kot starca z belo Za Dolenjsko je zanimiv še motiv škrata v kozarcu, za katerega Monika brado in starikavim obrazom, a telo je imel mladostno. Krčmarica mu je Kropej Telban navaja, da so jih gospodinje hranile v kozarcu, škatli ali postregla z jedmi za 12 oseb in mu jih ni računala, povedala je »da če bi, zvonu in jih spuščale na plano, kadar so želele, da bi kaj storili zanje bi bila lakota nastala v deželi. Ta Netek bil je človek ali pošast, ne vem ali (Kropej 2008: 265). V povedki, ki jo je zapisal Milko Matičetov v Velikih tako sem velikokrat slišala«. Češnjicah v Šentvidu pri Stični, se je škrat izmuznil ujetništvu v zameno za dobiček čevljarja. Tako kot pri drugih povedkah o škratih se ponovno pojavi motiv lakomnosti po denarju ter iskanje načina, kako ukaniti škrata. Škrat pri kovaču Škrat Čatež Škrati so pomagali tudi nekaterim Škrata poznajo tudi na Čatežu. Hišni škrati pomagajo pri hišnih opravilih. To lepo pokaže razglednica obrtnikom. Tako jih srečamo Čatež je po izročilu pol človek in Hinka Smrekarja, kjer škrati poskrbijo za red v kuhinji, medtem ko lahko v kovačiji ali pri čevljarjih. V pol kozel, večkrat ga povezujejo z gospodinja počiva. To so podobe desetih škratov, manjše postave s Upodobitev hišnih škratov na Drobnič, Josip: 'Rokopisna teh povedkah je prikazan kot izviri pitne vode. Pravijo mu tudi starikavim obrazom, ki pomagajo gospodinj, le eden s pipo v ustih in razglednici, odposlani leta 1929, zapuščina Karla Štreklja: Netek.' pozitiven lik, ki pomaga obrtniku, peklenski hudič. Kelemina navaja, avtor Hinko Smrekar, hrani Dolenjski privzdignjeno obrvjo nagajivo opazuje počitek ženske v kuhinji. ZRC SAZU, inštitut za slovensko muzej Novo mesto. narodopisje. da hitreje opravi delo, podobno da ga ljudje včasih vidijo, kako kot berkmandeljc pomaga sedi na pečinah in se greje na Tudi v naših povedkah škrati pomagajo pri delu v hiši. V zameno za rudarju v rudniku. Škrat prihaja soncu. Pomaga pastirjem, prinaša opravljeno delo pričakujejo hrano. Poznamo zgodbe o tem, kako so jim nenapovedan. Pokaže se samo jim šibe, nabira jagode in maline, gospodinje puščale proseno kašo v lončkih ob ognjišču. Motiv lahko kovaču, ko v kovačiji ni ljudi. drvarjem prinaša vodo, da niso povezujemo z verovanjem v duhove prednikov. Verovanje, da se predniki Pripovedovalec ga opiše kot žejni. Če ga kdo razjezi, meče vračajo v domove, je bilo še v prvi polovici 20. stoletja zelo živo. Od tu moškega, manjše postave, z kamenje po hribu navzdol. Motiv tudi navada, da so predvsem ob zaključku večjih del in praznovanjih na brado, rdečo suknjo in modrimi škrata je tu sicer pozitiven, vendar mizi, kjer so obedovali, pustili nekaj hrane in pijače za prednike. hlačami. ga ne smemo razjeziti. Podobno je tudi v povedki o V primeru škrata na Čatežu siromašnem čevljarju. pri Trebnjem ima ta vlogo hudomušneža v vinogradu in kleti, ponekod naj bi kradel grozdje ali zamenjal posode. 16 17 Likovno izražanje je bilo v dolenjskem agrarnem okolju skromno. Verjetno je vzrok v slabšem gmotnem položaju Dolenjcev. A kljub temu so si krasili bivalno in delovno okolje, zunanjščino stanovanjskih stavb, gospodarskih poslopij, kapelic in znamenj. Okrašeni so predmeti bivalne kulture (pručke, žličniki, razpela, hišni oltarji, stenski prti, pečnice, sklede, skrinje in druga hišna oprema), pripomočki za delo (trlice in glavniki za lan, statve, jarmi, kolovrati pa tudi tesarsko in drugo orodje). Rokodelci so izdelovali predmete, ki so imeli poleg funkcionalne tudi estetsko vlogo. Najpogosteje so bili to lokalni mojstri ali posamezniki. Nekaj predmetov, kot so na primer slike na steklo, ki so pogosto krasile bivalno okolje, so kupili od potujočih Blažetov "toplar" (dvojni kozolec), Bistrica, z letnico 1936, pri Št. trgovcev. Motivi ljudskega ustvarjanja so tako posvetni kot nabožni. Rupertu, izdelal Janko Gregorčič, lastnik: Simončič Jože, Teren 6- Mokronog, Ljudsko likovno umetnost Trebelno, Bistrica, Št. Rupert. Fotografiral: najdemo tudi na pročeljih Boris Orel, 2. 10. 1951. Hrani Slovenski hiš in gospodarskih stavb, etnografski muzej. kapelic in znamenj. Poslikave na stanovanjskih stavbah so sicer redke. Nekoliko več je bilo rezbarskih izdelkov, predvsem rezljana vrata, pogoste so prezračevane line na kozolcih, ki so krasile dvorišča večjih domačij. "Čebnjak" (čebelnjak), Vrh 2, pri Komatarju, Kovačič Anton. Teren 9- Lesena rezljana vrata iz leta 1893, Šentjernej na Dolenjskem. Fotografiral: Sela pri Zajčjem Vrhu. Fotografiral: Jovo Boris Orel, 15.8.1952. Hrani Slovenski Grobovšek, 1978. Hrani Dolenjski muzej etnografski muzej. Novo mesto. 18 19 Med dragocenejšimi je zagotovo neža, vrč za vino. Izdelal jo je Anton Piletič iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju leta 1870. Velik vrč je izdelan iz gline z zunanjo belo engobo in je prozorno glaziran. Škrati ali palčki so v ljudski umetnosti Na trebuhu so reliefne aplike. Na sredini ima človeško masko, ob redko upodobljeni, vendar v muzeju straneh pa dva škrata. Eden ima v rokah pipo in mehur za tobak, hranimo nekaj predmetov, razglednic in drugi pa kupico in steklenico. Reliefi so pobarvani z zeleno, fotografij z njihovo podobo. oranžno in črno barvo. Na eni strani je vrezano ime naročnika »Anton Zaic«, na strani je napis: »Kedor bo iz tie niške pil usak se bo veselil in vui kal na glas A P 1 April 1870.« 20 21 V muzeju hranimo vrtnega palčka, ki ga je izdelal Jože Lešnjak iz Grbe pri Šentjerneju med leti 1920 in 1930. Sedeči vrtni palček s harmoniko je prosto modeliran. Prvotno je bil polihromno pobarvan, a je dež spral barve. Roki od zapestij naprej manjkata. Palček je nekdaj krasil čebelnjak Janeza Kovačiča – Komatrja. Ob čebelnjaku je stalo še več palčkov istega avtorja. "Čebnjak" (čebelnjak), Vrh 2, pri Komatarju, Kovačič Anton. Teren 9- Šentjernej na Dolenjskem.Fotografiral: Boris Orel, 15.8.1952. Hrani Slovenski etnografski muzej. 22 23 Hranimo tudi delovni pripomoček za izdelovanje medenega peciva, štehar v obliki škrata. Izdelan je iz valjane železne pločevine s spoji iz cinka. Namenjen je izrezovanju medenega ali navadnega testa. Testo se je speklo in živordeče pobarvalo ter okrasilo s sladkornim ledom, sličicami in napisi. Model je bil izdelan v prvi polovici 20. stoletja, v muzej smo ga pridobili skupaj z lectarsko delavnico Franca Murna v Kandiji. Nalepke ali »ksihti« za lect so bile živopisno potiskane nalepke z motivi, ki so ustrezali izrezani obliki lecta. Med motivi so bili tudi palčki. 24 25 Na Dolenjskem so gospodinje v V muzeju hranimo večjo količino bivalnih prostorih uporabljale takšnih predlog, ki so jih med stenske prte, in sicer za obema vojnama prodajali v eni od dekoracijo in zaščito. Največkrat novomeških trgovin na Rozmanovi so jih izdelovale gospodinje same, ulici. Predloge za vezenje so motive so izrisale po predlogi, jih preslikali na blago, motivi so prenesle na platno in v eni ali več bili tako nabožni kot posvetni. Na razstavi kot škrata barvah izvezle. Nekateri so povezani z delom v predstavljamo leseno plastiko, kuhinji, odražajo medsebojne ki je služila kot ogrodje za ure. odnose v družini, veliko jih je z Avtor izdelka je najverjetneje različnimi rastlinskimi motivi in Karel Poglajen iz Škocjana, ki geometrijskimi vzorci, nekaj pa je mojstrski izpit za podobarja tudi z upodobitvami škratov. opravil leta 1900. Kot rezbar je znan tudi njegov oče, prav tako Karel. Predmet je bil izdelan med leti 1930 in 1940. 26 27 Radenska mineralna voda je Maja Poljanc je v svojem starovercev. Tipkopis pripravljene leta 1920 oblikovala etiketo za magistrskem delu Encyclopedia knjige hrani Knjižnica Mirana steklenico. Tudi na enem od Mythologica Slovenica: Prva Jarca Novo mesto. Žal v njegovih prvih oglasov za zdravilni vrelec ilustrirana enciklopedija Slovenskih upodobitvah ni škratov ali (Radeiner Heilquelle) se je pojavil mitoloških bitij, sistematično palčkov, jih pa kot lik predstavi v palček s steklenico mineralne zbrala gradivo za posamezna besedilu. Maja Poljanc je v svojem vode v roki. Palček ima tu v vlogo bitja in jih ilustrirala z več kot delu upodobila palčka, netka, varuha zemeljskih bogastev, 100 ilustracijami. Pri dosedanjih gospodarčka in čateža, ki jih čarobne vode in čarobnih krajev. upodobitvah slovanske mitologije povezuje z škrati. Etiketo so uporabljali vse do leta zapiše: »Literatura priča, da je bil 1936, ko se pojavijo tri srca. Jože Karlovšek eden izmed pionirjev, Če se nekoliko oddaljimo od ljudskega likovnega izročila, škrate ki je v slikah želel predstaviti lahko najdemo tudi drugod. Bili so pogost motiv tudi na razglednicah, zaokrožen slovanski panteon, predvsem prazničnih. Verjetno so v tej vlogi pogosteje nastopali palčki, vendar so bili posamezni primeri saj so prinašali srečo in dobro naslovniku. Na razglednicah nastopajo upodobitve na temo slovanske kot primarni ali sekundarni lik. Lahko so le skriti opazovalci dogajanja Motiv palčka, ki so mitologije tudi že prej. Peter Žmitek ali pa so upodobljeni z glasbilom, v plesu, v družbi živali in rastlin, ga uporabljali za je naslikal Duhovi se klanjajo kot spremljevalci oziroma prikazujejo svojo podobo po novoletnem promocijo mineralne Svetovidu v častniku Dom in svet vode od leta 1920. praznovanju. Škrati so upodobljeni z različnimi simboli, kot sta goba Hrani Radenska d.o.o. (1908) ob romanu Baltiška povest ali mušnica, po navadi so pod njo skriti ali ob njih. Mušnica je tu Matije Prelesnika (Bogdan Vended). predstavljena kot simbol sreče, dolgega življenja in radosti. Marijan Amalietti je naslikal sliko Slovanski Olimp, kjer je predstavil padec Zburškega kipa Svetovida skupaj z drugimi slovanskimi Motiv Gospodarčka, ki ga avtorica bogovi« (Poljanc 2016: 19). Maja Poljanc povezuje s škrati. Vir: Poljanc, Maja: Encyclopedia Jože Karlovšek je pripravil vsebino mythologica Slovenica: prva ilustrirana knjige o Slovenskih bajeslovnih in enciklopedija slovenskih mitoloških bitij. pripovednih podobah, leta 2016 Neobjavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Etiketa steklenice mineralne vode Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno Radenska z motivom palčka, po jo je izdalo Društvo slovenskih umetnost in oblikovanje, 2018. letu 1924. Hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. UPODOBITVE MITILOŠKIH BITIJ Maja Poljanec 28 29 PALČEK ALI ŠKRAT? Med škrati in palčki je pogostokrat težko Palčki so sorodniki škratov, le da Huygen navaja, da so palčki Škrati so na Slovenskem omenjeni so prijaznejši: »od slednjega se »skoraj izumrla bitja moškega predvsem kot bajna bitja, potegniti ločnico, tako v ločijo predvsem po prijaznejšem spola, brez brade. Veliki so do povezani z nenavadnimi dogodki, značaju in po tem, da radi 1,20 m, pogosto manjši. Najti sklepanjem kupčij, poštenim pravljicah in povedkah pomagajo ljudem pri delu, še jih je le še sredi neprehodnih plačilom za opravljeno delo, posebej pri šivanju oblek, čevljev gozdov in v gorah. Kopljejo zlato večkrat imajo negativno vlogo v kot tudi v literarnih in pri iskanju in obdelovanju in srebro v obsežnih rudnikih. razmerju do ljudi. Palčki so prišli zvrsteh, saj se njihove dragih kamnov in kovin«. (Dapit in Živijo v skupinah in so mojstri iz germanskih pravljic (brata Kropej 2002: 6) kovaške umetnosti. Po naravi so Grimm) in so bolj kot z ljudmi karakteristike med seboj Damjan Ovsec pravi, da škrate dobrodušni, z izjemo nekaterih povezani z naravo in živalmi. poznajo vsa ljudstva in narodi samotarjev (morda izgnancev), Podoba palčka in škrata se pri prepletajo. Vendarle pa in jih je toliko vrst, da je težko ki utegnejo biti zelo hudobni. Če nas razlikuje še po spolu in kapi. je opaziti prijaznejšo ugotoviti, ali gre za bitja, ki jih palček pade v roke človeku, se Dragica Haramija v svoji študiji poznamo kot škrate, ki živijo v odkupi z zlatom.« (Haramija 2002: o škratih in palčkih zapiše, da naravo palčkov. Ti so v naravi, rdečih kap in jopic ter 118) Pri navedbi velikosti palčka medtem ko so škrati moški in zelenih oblek. Pri sodobnih nas preseneti velikost, saj so ženski liki, so palčki moški. Kape zgodbah pogosto pasivni podobah škratov in palčkov na Slovenskem palčki kot palec so rdeče barve, škratovske naj nastaja vse več kombinacij velika bitja. bi bile pokončne, med tem ko liki, medtem ko škrati njihovega izgleda. so kape palčka povešene. To pa nujno ne velja, podoba vrtnih zavzamejo vodilno vlogo. palčkov je nekoliko drugačna. 30 31 Detajl iz knjige vzorcev oziroma predlog za izdelavo vezenin na stenskih prtih. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto. Vrtni palčki Škrat, palček ali angleško gnome izhaja iz grške besede genomos, kar pomeni zemeljski prebivalec. Najzgodnejši kipi, podobni vrtnim palčkom z ošiljeno kapo, so se Motiv palčkov kot priljubljene vrtne dekoracije je naprej nastal v pojavili v starem Rimu. Najpogostejši med njimi je bil bog Priapus, Nemčiji. Prvi so omenjeni v delavnici Baehr in Maresch, ki naj bi imela manjše božanstvo plodnosti, ki izvira iz grške mitologije. Bil je že v prvi polovici 19. stoletja na zalogi keramične kipe škratov oziroma zaščitnik živine, sajenja in vrtnarjenja, čebelnjakov, čred in vinogradov. malih ljudi. V sedemdesetih letih 19. stoletja sta dve lokalni podjetji Primarna naloga teh kipov je bila zaščititi vrtove pred zlimi duhovi ter začeli z industrijsko proizvodnjo vrtnih palčkov (nem. Gartenzwerge). zagotoviti uspešno rast. Po prvem nastopu na Leipziškem sejmu (1898) so te figurice postale Švicarski alkimist Paracelsus iz 16. stoletja jih je prvi opisal kot bitja vse bolj priljubljene po vsej Nemčiji. Središče njihove proizvodnje je v z magično močjo. Vključil jih je kot enega štirih elementov (zemlja, Gräfenrodu. Imajo nesorazmerno glavo glede na drobno telo, obraz je voda, ogenj, zrak). Gnomi, škrati so po njegovem bitja, ki so povezana starikav, z brado, nosijo rdečo koničasto kapo. Danes podjetje Phillipa z zemljo, delom, preoblikovanjem sveta, simbolizirajo tudi hrepenenje, Griebela predstavlja zadnjo delavnico tradicionalne izdelave vrtnih oporo in toploto gospodinjstva. Predstavi jih kot zveste, trmaste in palčkov in je od julija 2023 eden od kandidatov za vpis v Unescov pogumne. Seznam nesnovne kulturne dediščine v Nemčiji. Konec 18. in v začetku 19. stoletja so bili najeti posamezniki tisti, ki so varovali floro in favno, in sicer kot vrtni puščavniki na posestvih premožnih. Na vrtovih dvorca Dornava in Lanthierijeve graščine v Vipavi se sredi 18. stoletja, kot del vrtne okrasitve, pojavijo kipi pritlikavcev, ki bi lahko spominjali na sodobne vrtne palčke. Delavnica vrtnih palčkov Zwergstatt Philipp Griebel Gräfenroda, arhiv Manufaktur-Museum Zwergstatt Philipp Griebel. 32 33 Razstavni prostor tovarne Priljubljenost palčkov se je K priljubljenosti palčkov je V zgodnjih dvajsetih letih Keramičnih izdelkov J. Klemenčič v ohranila zaradi ljudskega izročila, vsekakor prispevala Walt 20. stoletja je bil vrtni palček Novem mestu (in detajl palčkov), 1935. Hrani Dolenjski muzej Novo mesto. mitov in zgodb z vsega sveta. So Disneyjeva produkcija Sneguljčice priljubljena dekoracija mestnega primer, kako mitologija vpliva na in sedmih palčkov. Vključeni so prebivalstva. Upodobljen je bil vsakdanje življenje. bili v mnoge oglaševalske akcije, kot vrtnar, lahko je bral, lovil so naslovnice zgoščenk, knjig, ribe ali igral na inštrument. celo katalogov potovalnih agencij. Proizvajalci so poudarjali tudi V drugi polovici 20. stoletja se njegove sposobnosti odganjanja je močno povečala proizvodnja slabe energije. palčkov, zaradi raznolikih V Evropi se pojavlja vse več materialov in množične akcij, povezanih s palčki, med Škrat in palček sta bila na proizvodnje, predvsem plastike, zanimivejšimi je Fundacija Slovenskem tudi tiskovini. Palček so izdelki nižje kakovosti, osvoboditve vrtnih palčkov, je izhajal v začetku 20. stoletja izgubili so svojo umetniško in kot je Travelig gnome, različni kot list za razvedrilo, medtem ko Vrtnega palčka najdemo tudi v Sloveniji, in sicer v katalogu Ljubljanske rokodelsko vrednost. Postali pa festivali, povezanimi z njimi, na je Škrat predstavljal zabavno- keramične tovarne Drelse iz leta 1908. Izdelovali so jih v velikosti 50 so dostopnejši širšemu krogu. primer Gnome & beer festival v zbadljiv in šaljiv list med leti centimetrov, ležeče, stoječe in sedeče. Imenovali so jih pritlikavci, rojstnem mestu vrtnih palčkov v 1883–1885. namenjeni so bili vrtnemu dekorju. Izdelovala pa jih je tudi novomeška Gräfenrodu in podobno. tovarna Keramika, najdemo jih na fotografiji razstave Keramičnih Palčki so upodobljeni med izdelkov tovarne Keramika J. Klemenčič v Novem mestu iz leta 1935. delom ali počitkom, z orodjem ali ob branju, ribolovu. Danes se V splošnem velja, da Detajl iz kataloga izdelkov Ljubljanske keramične tovarne možnosti variacij vrtnih palčkov Na Slovenskem se je kultura Drelse, 1908. seveda aktualizira. palčki nastopajo v Hrani družina Križ. okraševanja vrtov razvila sprva v mestih, kasneje na podeželju. pravljicah in krasijo Lokalni izdelovalci so jih delali ročno iz gline ali jih vlivali v vrtove, medtem ko so kalupe. V 80. letih so jih izdelovali škrati varuhi in imajo iz betona. Izdelke so na koncu pobarvali. Danes lahko srečujemo hkrati tudi nagajivo cele družine palčkov, različnih proizvajalcev, večkrat spominjajo vlogo. na Disneyjeve. 34 35 Mokronožci SODOBNI ŠKRATI • gorjanski, mokronoški, Med sodobnimi škrati izstopajo tisti, ki so povsem prevzeli lokalno okolje. Dober primer so škrati Mokronožci, ki so bili sprva ustno, kot zgodba predstavljeni že v 70. letih. Avtor, Stane Peček, jih je kasneje predstavil v tiskarski, radijski, televizijski, računalniški. . scenariju baletne predstave v okviru Kresne noči na Mokronoškem gradu, 24. junija 1989. Koreograf predstave je bil baletnik Janez Mejač. Prva knjiga Mokronožci je izšla leta 1993 pri Dolenjski založbi, pod vodstvom Severina Šalija. Delo je bilo odlično sprejeto, sledile so nove Janez Trdina je ob koncu 19. stoletja zapisal, da še izdaje, Šušterček, Krojaček in Mokronožci (2003), Predpražnik (2005), Pravljica o roki (2006), Zmak (2007), Z Mokronožci res ni dolgčas (2012) in vsi Dolenjci verjamejo v škrate. Veljalo je tudi, da Mokronožci, še sreča, da ste tu (2018). Zgodbe, kjer nastopajo škrati, je avtor Stane Peček v začetku povzemal posameznik vsaj enkrat v življenju sreča škrata. iz nenavadnih dogodkov svojega otroštva, katerih si tudi kasneje ni znal povsem razložiti. V zadnjih delih pa je škrate postavil v sedanji čas in jih Danes tema škratov ponovno postaja vse bolj privlačna. Vpeti so v aktualiziral. pravljične poti Slovenije, postajajo vse bolj pogost lik pri turističnih Podobe škratov je v ilustracijah upodobila Jelka Godec Schmidt. Na promocijah krajev. podlagi zgodb je določila njihovo podobo, upoštevala manjšo postavo, poudarila večje bose noge. Za risbo je uporabila svinčnik in jih le rahlo kolorirala, saj jih je želela prikazati ljudem nevidne. Osnovno podobo Poleg lokalnih turističnih zgodb na temo škratov in mitologij je med škrata je posnemala po avtorju s sivo brado. Oblačila je oblikovala kot zanimivejšimi zagotovo Mitski park Rodik, ki lokalno mitologijo s stilizirano podobo narave in okolja Mokronoga, upoštevala je obliko rož povedkami lokalnega okolja predstavlja na terenu. Pri lokalnih škratih in trav ter jih tako umestila v prostor. Stane Peček je kmalu ob pojavu v turistični ponudbi pogosto »prodajni« element sodobnega življenje škratov začel sodelovati z lokalno lutkovno skupino Mokre tačke. Z izbriše prvotne elemente zgodb in motivov o škratih, večkrat so zgodbe njihovimi nosilkami so oblikovali škrate kot lutke. Zgodbe so prilagodili v ustvarjene na novo. dovršene predstave, s katerimi so gostovali tako doma kot v tujini. Danes škrati Mokronožci predstavljajo v okolju Mokronoga del vsakdana, PRAVLJIČNE POTI SLOVENIJE Irena Cerar pojavljajo se kot maske ob pustu, so del scenarijev ob različnih dogodkih, so motiv festivala Ah, te orglice. Po njih so poimenovali vrtec. Vključeni so OD KOD SO ŠKRATI MOKRONOŽCI? v del Vorančeve pohodne poti. Lokalno prebivalstvo jih je vzelo za svoje Stane Peček zaradi njihove pojave, lokalne umeščenosti ter bogatih zgodb. 36 37 Gorjanski Slabo desetletje po Mokronoških škratih so nastali Gorjanski škrati V 80. letih začenjajo nastajati Pravljice in pesmi na temo škratov Pri sodobnih škratih bi avtorice Ivanke Mestnik. V knjigah Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča nove pravljice, radijske in nastajajo tudi danes. Tema je (2000) in Gorjanski škrati med ljudmi (2002) jih je avtorica predstavila televizijske igre, baleti, lutkovne nadvse privlačna, predvsem lahko rekli, da imamo z ostalimi bitji, kot so vile, zmaj, povodni mož in divji mož. Avtorica je in gledališke predstave. V vsebine za mlajšo populacijo. Če so v zgodbe iskala po terenu, iskala je izvor imen posameznih vasi in krajev. so deloma vpete tudi povedke nedavni preteklosti otroke še dve poti. Motiv škrata Deloma je zgodbe povzemala tudi po gradivu Janeza Trdine, tako iz ljudskega izročila, večinoma strašili s škrati, je danes povsem njegovih bajkah kot tudi drugih objavah ter zapisih. Gorjanski škrati so prilagojene času in prostoru, kot nasprotno. Morda se prav tu temelji na povedkah dobili svojo posodobljeno vlogo in podobo. se je z ljudskim pripovedništvom približujejo palčkom, ki imajo iz ljudskega izročila, Gorjanski škrati so se v javnosti kot lutke predstavili v okviru Kulturnega vedno dogajalo. nekoliko bolj prijazno vlogo v društva Taus teater. Tatjana Grabrijan je lutke oblikovala v okviru ljudskem izročilu. motivi se prilagodijo študijskega programa v Pragi leta 1996, pod mentorstvom Ivana Škrati se začnejo kot Moravca ter kostumografinje Milade Musil. Lutka je nastopila v vlogi ali po njem le deloma opravičilo za napake Število zadetkov na spletu pri škrata Tausa, njegovo podobo je povzela iz svojega okolja. Skupaj geslu škrat ali palček se iz dneva povzemajo, drugi škrati z Majo Grabrijan sta kasneje oblikovali še druge škrate, med njimi pojavljati kot tiskarski, v dan povečuje. Prihaja celo do Hrastarja, Azelejo, Smukca in druge. Vsak lik je imel svoj karakter, kombinacij posameznih likov, kot pa so ustvarjeni povsem poslanstvo ter vlogo v predstavi. Lutke so kot povezovalke nastopile kasneje tudi radijski in so Škratovile Dese Muck. tudi na drugih dogodkih. na novo. Vsekakor so televizijski. V 90. letih Vsekakor velja omeniti še ilustrirano pravljično povest o Novem mestu, zgodovini, navadah, obrteh, poklicih in življenju. Avtorica Škratovega povezani z dobrimi dobimo še računalniške mesta Verice Šenica Pavletič je v zgodbi z ilustracijami Suzi Bricelj deli, nagajivostjo in so predstavila škrata Rudija, ki pripoveduje o zgodovini Novega mesta. in celo fotografske opravičilo za napake. škrate. 38 39 PRIPOVEDNIŠTVO IN PRIPOVEDOVALCI Iz roda v rod Pripovedno izročilo je govorjeno jezikovno izražanje, ki se prenaša iz roda v rod. V preteklosti je pripovedovanje poleg pomembne vloge pri delu obredij in ritualov imelo tudi vlogo prenašanja znanja, ustvarjanja ter načel. Pripovedovanje zgodb je bilo del življenja v zasebnem okolju, najpogosteje ob posebnih dogodkih, a tudi ob delu. Danes z razvojem komuniciranja, predvsem prek svetovnega spleta, prehaja v druge oblike. Tako se je spremenil tudi način pripovedovanja. Redka je navada, da bi se še srečevali v domačem okolju in družili ob pripovedovanju zgodb. Izjema so organizirani dogodki, tako imenovani pripovedovalski večeri in festivali. Gre za sodobno performativno umetnost, med prvimi v Sloveniji sta bili Anja Štefan in Ljoba Jenče. Začelo se je pred 26. leti v okviru festivala Pravljice danes, ki velja za enega prvih pripovedovalskih festivalov v Evropi. Danes so takšni večeri vse bolj priljubljen način druženja ob zgodbah, tako za odrasle kot otroke. Vse pogosteje se izročilo prenaša tudi prek tiskanih, avdio in vizualnih vsebin. Motivi iz ljudskega izročila se izgubljajo, spremenijo, povezujejo ali ustvarijo na novo. Etnografi pri delu, Prelesje 7. Teren 18 - Šentrupert na Dolenjskem. Fotografirala: Marija PRIPOVEDNIŠTVO Irena Cerar Makarovič, 1. 8. 1961. Hrani Slovenski etnografski muzej. 40 41 Glavna značilnost pripovedništva je dramaturgija, ki jo pripovedovalec ustvari prav z načinom sporočanja. V zgodbah, ki jih pripoveduje, sta shranjena znanje in razumevanje sveta v določenem času in prostoru, kaže se način življenja, verovanja in vrednote. Posamezne zgodbe pripovedovalec prilagaja času, prostoru in poslušalcu ter hkrati preplete znanje in teme, ki jih večkrat aktualizira. Že Jakob Kelemina je opozoril, da za »proizvode narodne pripovedne umetnosti« velja, da imajo vsebino trdno in ustaljeno, oblike pa ne. Poudari problematiko zapisovalcev, tudi Trdine, ki je bajke in povesti prilagodil knjižnemu jeziku in tako žal ni več ostalo izrazov 1. Pripovedovalka Marija Krmelj, in pripovedovalčevih besed. Danes zapisovalci zgodb poleg vsebine stara 82 let, Brinje št. 1. Teren 18 - beležijo tudi posamezne izraze in besedilo fonetično zapišejo. Med Šentrupert na Dolenjskem. Fotografirala: osnovne žanre pripovednega izročila spadajo miti in bajke, legende, Pavla Štrukelj, 1. 8. 1961. Hrani Slovenski etnografski muzej. legendne pravljice, legendne povedke, pravljice, povedke, šaljive zgodbe, smešnice, zbadljivke, anekdote, spominske pripovedi ter sodobne povedke in govorice. Povedke delimo na zgodovinske, junaške, 2. Najstarejši pripovedovalec razlagalne, legendarne, strašljive in šaljive ter bajeslovne (Kropej Janez Bartol, star 86 let, Hrastno št. 14. Teren 18 - Šentrupert na Dolenjskem. 2021:44). V slednje so pogosto vključeni škrati. Fotografirala: Pavla Štrukelj, 1. 8. 1961. Hrani Slovenski etnografski muzej. Etnološko delo v veliki meri zajema beleženje in preučevanje informacij, pridobljenih na terenu s sogovorniki, tudi pripovedovalci. Ti izročila 3. Lojze Tratar, pravljičar, Gorenja vas 1. Teren 6- Mokronog, Trebelno, preoblikujejo in jim večkrat dodajajo vsebine iz svojih izkušenj ter Bistrica, Št. Rupert. Fotografiral: Boris doživetij. Orel, 2. 10. 1951. Hrani Slovenski etnografski muzej. Tema škratov in drugih bajnih bitij je imela na terenu tri odzive. Nekateri 4. Strupehova teta, stara 80 let, sogovorniki so se zgodb takoj spomnili, te so bile po navadi kratke, ali izredno dobra pripovedovalka, Preloge. pa so se spomnili le določenih motivov. Drugi o teh temah niso vedeli Teren 6- Mokronog, Trebelno, Preloge. ničesar, tretji so bili mnenja, da se o tem sploh ne sme govoriti. Pri Fotografiral: Milko Matičetov, 2. 10. 1951. Hrani Slovenski etnografski muzej. slednjih gre predvsem za teme o čarovnicah. 42 43 Škrati so kot motiv vključeni tako v ljudskih pripovedih iz terena, v že Nesnovna dediščina zapisanih povedkah v obliki rokopisa ali v pravljicah, ki so literarno ustvarjene. Zgodbe vključujejo motive vsakdanjega življenja, ko je Pripovedništvo in ljudsko slovstvo vsekakor sodita med teme nesnovne zgodba nastala, ali vključujejo nenavadne dogodke, ki si jih niso znali kulturne dediščine. V registru je pod temo ustnega izročila in ljudskega razložiti. slovstva vpisanih deset enot. Prav v letu 2023 obeležujemo 20. letnico Unescove Konvencije o varovanju nesnovne dediščine, zato je tudi tema naše razstave povezana z njenim varovanjem in beleženjem. Za Dolenjsko so poleg Janeza Vajkarda Valvasorja pomembni še Janez Trdina, Jakob Kelemina, Alojz Turk in mnogi drugi. Pripovedno izročilo, vezano na posamezne pokrajine, še vedno zbirajo posamezni zbiratelji. Nesnovna kulturna dediščina po Unescovi konvenciji o njenem Zbrana besedila izhajajo v knjižni zbirki Glasovi, ki jo je zasnovala varovanju »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi Pri ljudskem pravljičarju Hlebcu, Marija Stanonik. Dolenjska je, razen območja Šentruperta, kjer je povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, zapisuje dr. Milko Matičetov, Sv. Križ 8. zapisovala Vera Smole (Naruobe prau), slabo zastopana. skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne Teren 18 - Šentrupert na Dolenjskem. dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno Fotografirala Marija Makarovič, 1. 8. 1961. Hrani Slovenski etnografski muzej. iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi Na Dolenjskem smo poznali dobre pravljičarje generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in in pripovedovalce. Z njimi se je ukvarjal Milko človeške ustvarjalnosti« (Unesco 2003). Matičetov v okviru Orlovih terenskih ekip (1948 – 1962). Gradivo njegovega terenskega dela hranijo na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. 44 45 Mirna Šentjanž Škrat je le eno od bajnih bitij. Na Dolenjskem imamo lepo 40 Temenica 41 Monika Kropej je mitološke število bajnih bitij, hranjeno v 6 Sava 17 16 podobe razdelila na dve ravni, zapisih, rokopisih in nekaj tudi 10 Krmelj in sicer bitja, ki so vezana na še živih med ljudmi. Zanimive so Čatež Šentrupert 8 14 kozmologijo ter bitja med nebom tudi vraže in vraževerje, zagovori 38 42 Šentvid Mirna Tržišče in zemljo. Med slednje sodijo in uroki. 29 pri Stični 43 bajeslovne živali, bajeslovna bitja Mokronog narave ter uklete duše in demoni. Med bitji izpostavljamo 12 13 39 22 3 44 Grič povodnega moža, vile, Trebelno Trebnje pri Klevevžu Škocjan Radovlja 45 15 1 brbuča, sojenice, moro, Na zemljevidu predstavljamo Šmarjeta Dobruška povedke, zbrane iz različnih virov, 23 vas ajdovske deklice, 2 18 tiskanih, rokopisnih in ustnih. Dobrnič Šmarješke Toplice velikane, hudiča, Prepričani smo, da se zemljevid 34 Mirna Peč Krka lahko dopolni tudi z vašimi daldeta, veter zgodbami, zato vas vabimo, da jih Žužemberk Šentjernej delite z nami. in druge. 21 36 28 24 35 5 7 11 31 9 Novo mesto 33 25 Soteska Straža Gaberje 20 26 27 32 37 Dolenjske Dolž Toplice 19 KAKO V SLOVENIJI POSTANEŠ PRIPOVEDOVALEC? Irena Cerar 4 30 Sušica 46 47 1. ŠKRAT V JAMI, Češnjice pri Trebelnem 2. ŠKRATI V JAMI, Bela Cerkev 3. ŠKRATI V AJDOVSKI JAMI, Grič pri Klevevžu 4. ŠKRAT V HUDI PEČI, Gorjanci 5. ŠKRATELJ, Dolenjska 6. ŠKRAT V KRMELJU, Krmelj 7. ŠKRAT JE VELIK GOLJUF, Dolenjska 8. ŠKRAT V KOZARCU, Velike Češnjice pri Šentvidu pri Stični 9. NETEK, Straža 10. ŠKRAT ČATEŽ, Čatež pri Trebnjem 11. JAJCE, PETELIN IN LAKOMNA ŽENSKA, Dolenjska 12. POUHE IN RAKE URAG PASE, Gorenja vas pri Mokronogu 13. STOPETDESET ZAJCU, Debenec 14. BOB, SLAMCA PA UGUČEK, Martinja vas pri Mokronogu 15. GRMADSKI HUDIČEK, Dečja vas pri Trebnjem 16. ROJENICE IN SOJENICE, Šentrupert 17. AJDOVSKA DEKLICA, Šentrupert 18. ČAROVNICA, Dobruška vas 19. GORSKA VILA VZAME JUNAKA, Gorjanci 20. POVODNI MOŽ V KRKI, Vavta vas 21. POVODNI MOŽ SE RAZIDE, Novo mesto 22. ADOVSKA JAMA IN VILI, Klevevž 23. DALDE, Gorenja vas pri Šmarjeti (Zavetrščca) 48 49 24. HUDIČ IN CIGANKA, Novo mesto 25. ŠTIRJE MLADI PRAŠIČKI, Novo mesto 26. ČAROVNICE, Rumanja vas 27. KONJI SO TEŽKO VLEKLI, Rumanja vas 28. ČAROVNICA SE JE SPREMINJALA V KROTO, Novo mesto okolica 29. O KOZLU S TREMI ROGOVI NA »GAVŽEN HRIBU«, Mokronog 30. BRBUČ, Dolenjske Toplice 31. ZAKLETI GRAD, Soteska 32. GOZDNI URŠI, Uršna Sela 33. ZAKLAD, Birčna vas 34. OKAMENELI SVATJE, Lisec 35. LITVERN JE SLABE SVETE DAJAL, Vrhpolje 36. VRAGOV LOG, Novo mesto 37. O CERKVI SV. JERE, Gorjanci 38. COPERNIK NA PJAVŠKI GORI, Pijavce 39. MAČEK NA VOZU, Mokronog 40. MORA, Šentrupert 41. HUDIČ ZAKOVAN, Mali Cirnik 42. ZAGOVORU ME JE, Trbinc 43. ŠKRAT V MAROVŠKI ZIJALKI, Trebnje, Mačji dol 44. GAREČ OGENJ JE BIL, Gorenja vas pri Mokronogu 45. POVODNI MOŽ, Trebelno 50 51 Literatura: Viri: Baš, Angelos: Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Haramija, Dragica: 'Škratje - mitološka in pravljična bitja.' Otrok in knjiga 29/54, 2002, 117-126. Cerar, Irena: Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik, 4. ponatis. Ljubljana: Sidarta, 2015. Fekonja, Martina: 'Hiša Žive dediščine: skripta za vodiče.' Neobjavljeno gradivo, Bela Cerkev, 2014. Dapit, R. in Kropej, M. (ur.): V somraku kraljestva škratov in palčkov. Radovljica: Didakta, 2002. Huygen, Wil: Velika knjiga o škratih. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998. Kranjec, Janez: 'Piše se nam: Iz Št.Janža.' Dolenjske novice 10/3, 1887, 76. Jenče, Ljoba (ur.): Sedi k meni, povem ti eno pravljico. Maribor: Mariborska knjižnica, 2006. Kržišnik, Gašper: 'Rokopisna zapuščina Karla Štreklja: Škrat.' NUK. Karlovšek, Jože: Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe. Ljubljana: Društvo Slovenski staroverci, 2016. Kelemina, Jakob: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom. Bilje: Studio Ro, Založništvo Humar, 1997. Matičetov, Milko: 'Pravljica o bobovi črni krpi v rokah W. Grimma, Levstika, Finžgarja in Tratarja.' Slovenski etnograf 12, 1959, 121-134. Križ, Ivica: Od antičnega vrča do majolke. Novo mesto: Dolenjski muzej, 1996. Möderndorfer, Vinko: 'Slovensko narodno blago.' Mladika Gorica 18/9, 1937, 350. Križ, Ivica: Medičarstvo in svečarstvo na Dolenjskem. Novo mesto: Dolenjski muzej, 2000. Peterlin, Fran: 'Škratelj.' Kmetijske in rokodelske novice XXII/24, 1864, 194. Križ, Ivica: Pečarska in keramična industrija v Novem mestu. Novo mesto: Dolenjski muzej, 2005. Peterlin, Fran: 'Škratelj.' Kmetijske in rokodelske novice XXII/25, 1864, 201. Križ, Ivica: Dolenjska in njeni ljudje. Novo mesto: Dolenjski muzej, 2012. Peterlin, Fran: 'Rokopisna zapuščina Karla Štreklja: Škratelj.' ZRC SAZU, inštitut za slovensko narodopisje. Križ, Ivica in Klavdija Kotar: Lutkarstvo na Dolenjskem. Novo mesto: Dolenjski muzej, JSKD OI NM, 2007. Stanonik, Marija: 'Vprašanje vizualizacije abstraktnih bitij v slovenski slovstveni folklori.' Traditiones 30/1, 2001, 169-181. Kropej, Monika: Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva, 2008. Unetič, Ines: 'Baročna vrtna zasnova dvorca Dornava kot ogledalo njenih ustvarjalcev.' Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) Kropej Telban, Monika: Pripovedno izročilo: razvoj in raziskovanje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 45/45, 2009, 154-184. Kunaver, Dušica: Slovenska dežela v pripovedki in podobi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. Lamovšek, Alenka: Zgodbe iz Skrinje. Trebnje: Center za izobraževanje in kulturo, 2011. Spletni viri: Mlakar, Vlasta: Rastlina je sveta, od korenin do cveta : tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem. Ljubljana : UNESCO: 'Nesnovna dediščina'. Internetni vir: , 6. 8. 2023. samozaložba, 2021. Tree.com, ' History Of Garden Gnomes – Origin, Meaning, Uses & Debate'. Internetni vir: , 6. 8. 2023. Ovsec, Damjan J.: Vraževerje sveta: o nastanku vraž, njihovem razvoju in pomenu. Ljubljana: Kmečki glas, 2001. Levičar, Tomaž: ‚(V)ragov log‘. Internetni vir: , 2008, 6. 8. 2023 Poljanc, Maja: Encyclopedia mythologica Slovenica: prva ilustrirana enciklopedija slovenskih mitoloških bitij. Neobjavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2018. Ostalo gradivo: Pungerčar, Majda (ur.): Klevevž. Novo mesto: Založba Goga, 2009. Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Terenski zvezki Milka Matičetovega, Teren 6 - Mokronog, Tek. št. 28, str. 32 Radešček, Rado: Slovenske legende. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1983. (pripovedovalec: Lojze Tratar, Gorenja vas pri Mokronogu 1) Stanonik, Marija (ur.): Slovenske povedke iz 20.stoletja. Celje: Mohorjeva družba, 2003. Snoj, Marko: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja (Zapuščina dr. Alojz Turk, Ms 1/VIII: Narodno blago) Šmitek, Zmago: Kristalna gora : mitološko izročilo Slovencev. Ljubljana: Forma 7, 1998. Slovenski etnografski muzej, zapisi zbrani sklopu Orlovih terenskih ekip Teren 6 – Mokronog. Šmitek, Zmago: Mitološko izročilo Slovencev : svetinje preteklosti. Ljubljana: Študentska založba, 2011. Trdina, Janez: Bajke in povesti o Gorjancih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. Pomurski muzej Murska Sobota (reklamno gradivo Radenska) Trdina, Janez: Podobe prednikov. Novo mesto: Krt, 1987. Arhiv Društva Ragle, terenski zapisi 2002, 2007. Trdina, Janez: Gorjanske bajke = Tales from the Gorjanci Hills. Novo mesto: Goga, Kulturni center Janeza Trdine, 2005. Arhiv Radenska d.o.o. Valvasor, J. V.: Slava vojvodine Kranjske. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017. Arhiv Manufaktur-Museum Zwergstatt Philipp Griebel Terenski zapisi in fotografije Dolenjski muzej Novo mesto. 52 53 Z nami so zgodbe delili e-knjiga ob etnološki razstavi Marija Florjančič, Stane Gorenc, Tilka Gorenc, Tatjana Grabrijan, Jože in Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati? Jožica Gracar, Vanja Jarc, Rezi Jerman, Elizabeta in Tonček Kašič, Alojzija 14. september 2023 - 11. februar 2024 in Anton Lamovšek, Ivanka Mestnik, Jože Perše, Brane Praznik, Petra Dolenjski muzej Novo mesto Špehar, Justina Vegel Zanj odgovarja Jasna Dokl Osolnik Pri video in avdio vsebinah so sodelovali Avtorica Polonca Bartolj, Janez Bogataj, Irena Cerar, Janez Mejač, Stane Peček, Alenka Stražišar Lamovšek Maja Poljanc in Petra Špehar Oblikovanje Maja Rudolf Markovič Lektura Zahvaljujem se vsem sodelavcem v Dolenjskem muzeju in kolegom v Alenka Klemenc institucijah: Slovenski etnografski muzej (Adela Pukl, Miha Špiček, Fotografije Blaž Verbič), Pomurski muzej Murska Sobota (Metka Fujs, Jelka Pšajd), Dolenjski muzej Novo mesto, arhiv Slovenski etnografski muzej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (Stanka Drnovšek, Barbara arhiv Manufaktur-Museum Zwergstatt Philipp Griebel, Alenka Stražišar Lamovšek Ivančič Kutin, Monika Kropej Telban), Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Karta (Vera Jaćimović, Mateja Kambič, Bojana Medle, Darja Peperko Golob), Maja Rudolf Markovič JSKD območna izpostava Novo mesto (Klavdija Kotar), Kulturni center Ilustracije Vida Markovič, Maja Rudolf Markovič Janeza Trdine (Saša Šepec), Založba GOGA (Vesna Kelbl Canavan), Snemanje in montaža filma Mestna občina Novo mesto (Sandra Boršić), Radenska d.o.o. (Natalija Alenka Stražišar Lamovšek Kreft-Lovrenčec). Snemanje in montaža zvoka Petra Špehar, Alenka Stražišar Lamovšek Posebej se zahvaljujem še Polonci Bartolj, Janezu Bogataju, Ireni Cerar, Uporabljeno gradivo pri raziskavi Kaji Cvelbar, Martini Fekonja, Alji Godec Lekše, Jelki Godec Schmidt, Dolenjski muzej Novo mesto, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski etnografski muzej, ZRC SAZU, Knjižnica Mirana Jarca Novo Maji Grabrijan, Tatjani Grabrijan, Kristini Gregorčič, Boštjanu Grubarju, mesto, arhiv Manufaktur-Museum Zwergstatt Philipp Griebel, arhiv Društva Raglje, Radenska d.o.o. in zasebni arhivi Špeli Kodrič, Ivici Križ, Duški Lah Peček, Tomažu Levičarju, Vesni Majes Novo mesto, september 2023 Klančičar, Janezu Mejaču, Ivanki Mestnik, Vlasti Mlakar, Otonu Nemcu, Ni za prodajo. Maji Poljanc, Juriju Popovu, Majdi Pungerčar, društvu Raglje, družini Rot, Joži Sinur, Borutu Stražišar Lamovšek in Petri Špehar. 54