Dflhomiške vesti. Žapnijo Loče je dobil tIC. g. Franc Lom, fupnik pri Sr. Petra na Kronski gori, župaijo JorkloSter pa tIC. g. Jnrij Cvetko, kaplan ˇ ZreCsh Znpnijskl lzplt so napravili te dni naslednji  68. gg. kaplani: Alojzij Leben od Sv. Urbana pri Ptuju, Ivan Messner iz Ptnja, Franc Polak iz Hotf ter vojni kurat Frano Zagoršak. Obletnlca izvolitve papeža Benedikta XV. se <e obhajala dne 3. t. m., obletnica kronanja pa se bo obhajala dne 6. t. m, V cerkvab bo verno ljudstvo slavSlo to oblejtnico piriho<|njo nedjeljo, dne 8. 1 m. Dolžnost vsakega vernega katoliSana ]e, da prosla« vi, vsaj z molitvijo, Sv- OCeta kot najve6]e«ra glasnika miru! Castnl občan. Občini ^v. Jurij ob Talx)ru in Stročja vas pri Ljutomeru sta imenovali nafielnika Jugoslovanskega kluba dr. Ant KoroSca avojim č» stnim obfianom.  Slovenske gorlce prihodnjo nedeljo gotovo hb  bodo zaostale za Slov. Bistrico glede na udeležbo. Na enako v^elico le prišla tam pred šestimi tedni tisoč-  glava množica, bližnji peš, oddaljeni na krasno o- kinčanih vozovih z velikimi narodnimi zastavami. M tudi naše ljudslvo v Slovenskih goricah ima 6ut za narodne prireditve, ima ponosa v sebi dovolj, da se jih tudi udeleži. Kakor slišimo, je vspored tako ob - širen, da bo vsaki gost nesel najlepše spomine od te ve&elice. Žato vsi na nedeljsko narodno slavnost k Sv. Lenartu! Mladenlško slavje t Št. Din. Dne 8. septem bra se bo v St. IIju v Slov. gor. blagoslovila zastava mladeniške Marijine družbe. Slavnost bo združena s sestankom mladeaiških Marijinih družb iz ceUfc Slov. gor. Mladeni6i, pridite diie 8. septembra t obmemi flt. Tlj! Narodna slavnost v Slov. Bistrici. Jerneleva nedelia, na katero se vrSi pri nas cerkven sho'd, j© lila že od nekdaj doloftena kot dan za narodno veselico v Slov. Bistrici. Zato ]e naša Citalnica priredila tudi letos, kljub temu, da smo imeli podobno prireditev že dne 21.. julija t. I., na Jernejevo nedeljo, jopoldan, narodno veselico in sicer 9 sodelovanjem Celjskega r>evskega društv.a. Vsi prostori naSega Narodnega doma so bili nabito polni. Navzofti. niso bili samo Ijudje iz slovenjebistriškega okraja, ampak tudi iz mariborskega in konjiškega. Posebno iz Konji» je priSlo zelo veliko gogtov, ostali pa, ki se prireclitve niso mogli udeležiti, so poslali denarni prispeveb 100 K, kJ je namenjen DijaSki kuhinji v Mariboru , Spored narodne veselice je bil zelo obširen. Najprej so nam zapeli Celjani nekaj nmetnih pesmi, med njimi Vilharjevo ,,Proljetni zvuci." Petje je bilo v v - kem oziru dovršeno. Nato se jb vprizorila gledalj®k? igra ..Malomestne tradicije", v kateri so nastopili slovenjebistriški diletantje, Vsi igralci sc rešili svoje vloge izhorno in mogočno i^loskanje je izrazilo zadovolinosf \n hvaležnost obftinstva. Po i^ri so zopet zapeli Cel.ani celo vrsto narodnih pesmi, katere je s[>re]olo obfiinstvo z burnim ploskanjem. G'. dr. ,Reisman je nato 1 ozdravil došle Celiane ter drugo občinstvo in v svojem govoru povdaril posebno pomeTi takih prireditov v ^asu. ko nam naSi narodni nasprotniki prepaveclujejo vsako politifino zborovanje. Naslikal je muke in trpljenje naših Ijuai v. tej vojni, E j« fiosfalo že neznosno, Tnl;iži nas samo misel ter prepriCanje, da plavamo boljši bodočnosti nasproti. Nafl idoal, ki rh:ln;i v /ndirijcu.in iu samodržavnogti troedinega naroda, bo kmalu postal meso in kri, bo že prav kmalu uresnifien. Da pa se ta naša želja doseže čimprei, je treba neurnornega dela in jeklene voI e. C.ovorila sta še tudi g. Rebek iz Celja in g. P©t^ Novak. Coljani pa so še zapeli Aljažev ,,Na dan." — Prosta zabava, ki se je vršila na dvorišGu, delomav. notranjib [»rostorih Narodnejja doma, je bila sioer nekoliko mofena od dežja. ki se jo nenadoma vlil na nas, kar pa ni prav ni6 zmanjgalo zadovoljnosti in dobre volje udeležencev. Cela slavnost nam je pokazala, kaSo potrebno je Kiio začeti po Stiriletnem odmoru z delom v Slov. Bigtrici. Vsak udeleženec se Je Cudil, odkod toliko Ijudstva. Pa Je to Cisto razumljivo. po tolikih mukah in trnljenjii zahteva človeška du§a malo razvedrila, da poza5i nekoliko to trpljen>«. Slovenako ljudstvo pa ho5e tudi pouEa, se boSie izobraževaii in sp dostojfui r^ipraviti za lepSo svo]o bodoPnost. Vojjaki hotto dobili odsTej namesto 850 gramo« 420 gramov kruna na dan. Gojencem kn.-šk. dijaškega semenišča v Maribora se v zadevi krQSnih ksrt naroCa, naj svoj od hod naznanijo prehranjevalnema arada ali občinskemu uradu in o tem aebf-j prineaejo pismeno potrdilo. — To velja tudi za vse druge dijake izven Maribora. Dovoljenje za pošiljanje žtvii pa sa dobi pri c. kr. okrsjncm glavarstvu. Visoko odlikovanje slavenskega vojnega karata. Profesor na c. kr. gimnaziji v Maribora, zdaj vojni kurat pri 26. strelskem polka fi. g. J. E, Kociper, je dobil v priznanje svoje hrabrosti in požrtvovalnosti pred sovražoikcsm od cesarja viteški križec Franc Jožefovega reda z vojuim okraakom in z meči. Čestitamo! Odpnst letnika 1871. S 15. septembrom se zafine po obljabi domobraDakega ministrstva odpuščati letnik 1871. OdpalCene nameravajo nadomestiti z mlajšimi letaiki, ki so do sedaj bili oproSčeni, Ker je sedaj na poljih in vinogradih najuujnejSe delo, bi bilo dobro, da ae vpoklic oproščencev mlajših letnikov vsaj za eden do meseca zavh*?. V spomin svojim trem ne6akom, padlim na lažkem bojišfiu, daroval je Č. g. kaplan M. Z. za Tiskovni dcm v Mariboru 200 K, za slovensko šolo v Mariboru 200 K, Slovenskemu društvu v Celovcu 100 K in za Krekov dom 100 K. Padli so: Janez ZakŠek iz Vidrna db Savi, Milan Zorko iz LaSkega trga in poroSnik Pepi Zorko iz St. Pavla na Koroškem, Prejeli so raznovrstna vojaška odlikorvanja, najlepše in najvisje odlikovanje pa lim naj podeli slovenski narod v zasluženem častnem spominu, ker se v najtežavnejših razmerah, o katerih seda} ne moremo pj sati, ostali zavedni jugoslovanskd junaki. Vrnitev civilnih oblek vpoklicancem. Na interpelaoijo glede vrnitve chilnih oblek vpoklicancein oziroma njih sorodnikom in svojcem je o"dgovorila vojažka oblast, da so nadomestni kadri obvezni, vrniti oivilne obleke vpoklicancev, ki so ali padOi na bojiš<3u, ali pa umrli, njih sorodnikom, oziroma njih svoicem. Invalidi dobe svoje civilne obleke pri nadomestnih tadivih, ali pa se jim morajo doposlati na naslov njih bivališča. Nove poštne pristojblne. Kakor smo že poro fiali, so stopile s 1. septembrom t. 1. v vsljavo nove DošiJTie dolofibe, kayti zvišane so razne nristojjbine , kot pristoibine za pisma, dopisnice itd. Opozariamo naše čitatelje zlasti na sledfeča dolofiila, da se ravnajo po njin, da ne bodo trpeli škode in imeli sitnosti: Za navadno njsmo, kojega teža znaša do 20 gramov, znaša sedaj pristojbina 20 v (poprej 15 v), za vsakih na,<ialjnih 20 gramov teže pa. po 5 v veŁ. Zia navadne poštne dopisnice, torej za take, katere izdaja, poštna uprava, znaša pristojbina sedaj 10 v (poprej 8 v); na take dopisnioe ie torej še treba prilepiti ziiamko za 2 v. Za razglednice pa znaša pristojbina 10 v. Za ekspresfaa pisraa znaša pristojbina sedaj 60 vin. (MOprej 30 v). Pripomni se, da stare poštne dopisnic-e z znamkn umrlegia cesarja Franca Jožefa niso ve6 veljavne. Na take dopisnice se mora prilepiti znainka no 10 v. Tudi vse poštne znamke s podobo rajne-fc1., oesarja so neveljavne. Za stare dopisnice s podobo rajnega cesarja in za pisma, na katera je nalepijena poštna znamka s podobo rainega cesaria, mora naslovljenec plačau kazen, in sicer za dopisnioo 20 v, in za navacuio pismo 40 v. Torej jHjzor! Promet z nahrbtnild je prehranjevalni minister Paul strogo prepovedal. V tozadevnem ukazu pravi, aa se bo odvzemalo žitn, moka in kromnir, 'ki se prenaša v. najjirbtnikah, tudi v najmanjših množinalh . Vsakdo, kfijor proda ali kupi ta živila- brez oblastvenega dovoljenja, se bo občutno kaznoval. Kuplieno blapo pti se bo zaplenilo. Zandarji dobijo naročilo , da strogo pazijo na nahrbtnike. Mi smo mnenja, da so živila, ki se prenašajo z nahrbtniki, vedno boljše spi^avliena, nego žito ali krompir, ki se v urarlnih skladiščib nasiplje na velike kupe in je v nevarnosti, da splesni in segnije. Sukanec — surovo maslo, Od Sv. Ruperta v Slov. gor. nam pišejo: V zadnjiaštevilki ,,Slo\', Gospodarja" ste poroSali, da je mariborski trgovec Bii defeloit prodajal Spulo sukanca jio 3(r K% pri fiemur je ,,zaslužil" pri eni špuli K 4.50; kljub temu nezaslišanemu zaslužku je okrajno in okrožno sodišfce v Mariboni razsodilo, da trgovec ni navijalec oen in da je njegov ,,zaslužek" primeren! Za kraete pa velja.]o menda druge postave, (o priča sledefii slučaj : Ravno pred enim letom je kmetica B. V. iz CrmlenSaka prodala pol kilograma surovega masla za5K. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu jo je po dolgem cincanju obsodilo zaradii navijanja cen na 48 ur zapora in isto okrožno sodišfie v Mariboru, ki smatra K 4.50 za pnmeren ,,zaslužek" pri prodaji en« špule snkanca, je to sodbo potrdilo!!! In vendar je stalo % kg surovega masla v mirnih ftnsih najman] 1 K, ena fipula sukanca pa samo 24 v! Ali se naj kdo pri takih sodbah čudi, če zgubivajo ljudje zaupanje v, pravičnost naših sodišč?! Ali imajo razni vojni dobi6 karji po meštih kalf vzrok, se čruditi, 6e kmetice več ne nosijo svojih s krvavimi žulji pripravljenih pri delkov v mesta, kjer bi jih moralo pod vsako oeno prodati! ? Izredno vlsoke cene vinu. Na Ogrskem kupu jejo vino lanskega letnika po izrediio visokib oenah. V okiolici vinorodinega kraja Somogv plaftujejo za lansko viro 15 do 24 K liter, letošajij vinski moSt pa 10—15 K. — Slovite tokajske vinograde je pa uniCila toCa, Pomanikanie in stradanje na kmetih. Ko so na Dunaju skrčili kruSno množino za polovico. je bilo umevno veliko vika in krika. Tudi pomoč ]e priha- slišal, da so tudi na kmetih ljudje, ki trpe poraaii. ¦jala kolikor mogoSe naglo. Do danes pa še nikdo ni kaiije in glad. So to rodbine malih ka^žariev, viui 6arjev in rodbine vseh onih s stalno plačo, ki vec'n. kaj zaslužijo. Ti ubogi Ijudje velikokrat kar po oe!<? t«dne ne dobe sploh nobene moke in nobenega kruha. Godi ,se jini hujše kakor zadniemu revežu v mestu . zlasti če morajo preskrbovati še kopico otrok. Vlad-i pa skrbi samo za Ijudi v mestih, za reveže na kmetih se ne zmeni. Značilna tabliea. Tz pisma nemškega vojaka na Irancoski fronti povzamemo: Bili smo na neki visoki planoti blizvi mesta Montdidier. Naš poveljnik nam-je zaukazal, naj ponoči vTŽemo v sovražni jarek več letakov. v katerih vabimo Francoze in Angleže, naj opustijo bojevanje in naj gredo uživat k nam ugod- nosti, ki jih nudi Nem5ija prijateljem \z sOvražnega (abora: Šampan,jec, sir, klobase, suhor, ogrske salame in bel kruh iz ogrske moke, peftepko avstrijskih nrafiičev itd. Drugo jutro smo našli v naSem Jarku tablico z odgovorom: nHvala za ponudbo! Mi Franoozi in Angleži nimamo prav nič veselja iti k V a m pasti lakoto, ko imamo vsega v izobilju: zjutraj ob 6. uri dobi vsak od nas tini telečji guljaž, oziroma Po  Jovico papricirane piške, ob 8. uri domaSo s\"injsko  klobaso, opoldne 1 liter goveje juhe z rezanci, kola^ čki ali rižem, 40 dek govejega mesa, dve prikuhi in 20 dek pečenke ter kos mofinate jedi; ob 5. uri pop. (¦¦rno kavo ali čaj s priatnim rumom, zvefter ob 9. uv'\ mrzlo govedino z jesihom in oljem ali guljaž z riženi. opolnoči zopet 5aj ali kavo. Vaak vojak dtobi tu pri nas na dan hlebček kruha (ki tehta \%. kg) ia ržene ali p&enifine amfirikanske moke, ter opoldne in po;'K)]djie ter zvečer jol litra vina. Ce pa je še komu vae to premalo, se ie treba oglasiti samo pri podfcastniku in takoj dobi iz rezervne zaloge še toliko vsakovrstnih linih evropskih, ameriških aJi ;avstralskib živil. kolikor mu le srce poželi. Sira, kruha in Speha pa nosimo vedno dovolj seboi. Da. ne boste mislili, da vas farbamo, vam bomo odslej vedno nekai na &ih dobrot odstopili." In res so nam ponoči francos ki zrakoplov.ci skozi osem dni zapcjreidoina spugjiali bombe 7. imenovaiiimi živili v; naše jarke, Dopisi. Maribor. Kdor se hoče za zimo preskrbeti s sadjem, na,j se do dne 15. septembra oglasi j»ri mestnem prehranjevalnem uradu, Rotovški trg štev. 6 . Cena za 1 kg jabolk približno 1 K. — Manjpremožni bodo dobili kruh za nižjo ceno. Tozadevne nakaznicevse dobijo v uradu za krušne karte, Elizabetna cesta štev. 14. Za oddelek ,,H. A. 1.", in sic^r za zaftetne crke A do K, se dobijo jutri v četrtek, dne 6. t. m., za v.se ostale pa v soboto, dttie 7. septembra. Za oddelek ,,H. A. 2" v ponedeljek, dne 9. septembra, za oddelek ,,H, A. 3" v torek, dne 10. t. m., vsako krat od 9. ck) 11. nre dosrtoldne. Zelezni6ar]i dobijo te nakaznice v ponedeljek, dne 9. septerabra, dopoldne, Rotovški trg štev. 6. Vsak naj prinese seboj družinako nakupovalno karto, železniCarji pa listek za krub. Leitersberg-Krčevine. To-le se je zgodilo pri nas. Prijatelj je prišel k prijatelji in mu je rekel : , Prijatelj, daj otroka v ijemško solo. Gospod Berničnik so rekli, da mora vse v nemško šolo. Sedaj je vojska in vsak vojak mora znati nemško, slovensko pa ni nič treba." — In je odgovoril prijatelj prijateliii: »Prijatelj, pojdi se solit! Vem, da gospod Ber- niCnik hvali samo to pr nemšfiino in ti trobiš za njim tja v en dan, Jaz že vem, kaj je moiemu fanfu treba. Ce slovenščino tudi res za celi svet ne potrebuje, pa jo potrebuje za mene! Poglej sem, starejši sin mi piše iz vojske po nemško. Vidiš, slovenski sin slovenskemu očetu po nemško! Tn zakaj? Hodil je v nemško šolo in siromak ne zna no slovensko peresa obrniti. Jaz pa ne znam njegovih nemških kljuk razrešiti. Prijatelj, ali naj lezem za vsako pissmo pose be k gospod,u Berničniku, da .mi ga raztolmafii? In ee rau hofiem poslati na fronti par oCetovskib spominov in tolažilnih nasv6tov. ali mora ubožec vedno pos«be.i naprositi dobrega filoveka, da mu prebere to pismo? AJaV^i mu ne bilo bolj domače pri srcu, 6e bi sam bv:s m na samem premišijal pismo svojega oče(a? Kaj pro\iš, prijatelj? Pojdi in drugifi mi prinesi bolj pametnih nasvetov!" — Drugače nifc novepa.' St. Uj v Slov. ROr. Cesnrska siavnost se jo obn6sla, četudj je vreme nekoliko motilo. Igraloi in tudi pevci so zadovoljili navzoSe, kakor tudi dekleta v Eavarni, Vsem, ki so ua ta ali na on- naSin kaj prispevali za slavnost, naj Bdu povrne! Vstopnina in kavarna sta dala nad 400 K. kar se vporabi v dobrodelnp namene. Sv. jLenart v Slov. gor. Povsod se govori po vseh farah Slovenskih goric o narodni veselici prihodnjo nedel.io. Povsodl že kin6aj'o vozove, s katerimi se pripeljejo oddaljeni gostje in povsod agitirajo narodno zavedni ljudje za veliko udeležbo. To ie pač dokaz, da je tudi na§e ljudstvo riostalo navdušeno za iugoslovansko sKupnost in da hoCe' porabiti to priliko, da pride skupa.j z drugimi Slovenci, s katerimi vsled voinih razmer ni moglo občevati. Pridite ^si , kiste dobre voJje, ne bo vam žal pota! Sv. Lenaii v Slov. gor. Ker pride pevski zbor Dramatifinega društva že v nedeljo zjutraj iz Mari bora. smo ga naprosili, da naj prevzame petje pri pozni službi božji, da slišijo tudi tistt krasno petje, lrt popoldne ne bodo raogli priti na veselico. Sv. Rupert v Slov. gor. Za nedoljsko narodno slavriost pri Rv. Lenartu, ki jo priredi mariborsko Drama(i?no društvo. kojega predsednife, g. profesor Voglar, je naS domaGin, vlada po vseh tukal&njvh občinah veliko zanimanje. JNikdo ne bo zamudil te tako dolgo pogreSane prilike, da sli§i zopet prelepo ]>esem in uživa za nekaj ur odkritosrCno veselj©, 'Agitirajte tudi tam, k.ier še ljudje ne razumejo pomena take narodne prireditve! Sv. Jurlj ob Sčavnici. Dne 17. avgusta t. 1. je na Dun:i.iu umrl ; raporščalc-prostovoljeo Alojz Kolbl, sin SjOštovane Kolblove družine j.ri Sv. Duhu na Stari gori. ffanen je bil dne 1. julija po itaiijanski granati. Pet iini je ležal slabo obvozan v neki laški kaverni v družbi nekaj ranjenih Italijanov. Rešili so ga naši Pre; oljali so ga iz vojne bolnišnice na Du,.a . k.ier le izdahijil. Lojzek je bil priden mladeniC; kot dijak-sertmošolec mariborske gimuazi.i j« bil povsod priljubljen. Po svoji smrti je še bil odlikovan a veliko srebrno hrabrosttio kolajno. ounak, po$ivaj v fliirul ilajdiua. \ tretje gre n\jh> pri nesreCali; tri vo'i:e žrtvfi o:>.oknjemo ria Gornji Hajdini v tera letu. Jefki « ;:fKll«gel Martin 1'al, vzoren gospodar, blag sos«d. zanesl.iv i.riialelj, mirol uben znafia', \n\et jji-i.s^aš in ],ubitelj miSega jugoslovanskega časo, is;a. Na| [Očiva v miru v bližini svojega doma! — Padel .i! rnladtenič Frano Oni<\ ediui sin raatere vdove. Hn ni Franoe je bil 1<; oga (ibnažania doma In v cerkvi, l-ubjl je delo, molitev, slovensko časopisje in svo.o skrbno mater. TJpamo, dfl je Gospod diobrega mlu'ie;i;ča že obudil k novemn boljšemu življenju in an <jf> bo dal žalostni maten nazaj v svetih nebesih, - Pretresla nas je bridka vest o smrti nadporo&nika Alojzila Drevenšek- J^ad-el ;e kot letalec, ker mu ie zcorelo letalo. Rajni je bil vedno odličniak dijak, <!ob«r tovariS ia vrl narodnjak. HvaJežno so ga spominjamo kot tam|b(uraša, igrallca, pevca: in orglavpaj. Bog mu nakloni plafiilo! Bog potolaži njegove drage domače! Straniee pri KonJdcalL. Dne 28. avigusta je nmri, spreviden s sv. zakramenti, tukajšnji posestnik in trgov€C g. Ivan ArzenSek, brat mil. g. kanonika Alojzija Arzenšeka, star še le 39 let. Rajni je bil v*zgleden katoliSan, zvest Slovenec, dober mož, skrben o6e in postrežljiy sosed. Arzenšekava hiša že od r.ekdaj slovi daleč na okoli kot vzgled drugim. V njej je bil gostoljubno sprejet vsakdo in noben revež ni Sel praznih rok od te res vrle slovenske hi&e. Zato pa je iudi božji blagoslov prav bogato rosil na njo. Rajni je bil zvest somišjjenik naše stranke, pri vseh volitvah je stal trdno kakor zid na strani katoliškonarodnih Slovenoev. ,,Slovenski Gospodar" in ,,Straža" sta bdla atara znanca v Arzenšekovi hiši. Prdno ]e rajni Ivan agitiral za naše liste. Pokfijnik je bil član raznih javnih zastopov in društev, Zapušfta žalostno vdovo in Šest mladoletnih otročičev. Pogreb blagega pokojnika se je vrSil v četrtek, dne 29. a- :. Udeležba je bila zelo lepa. Celo iz Konjic, Zreč, Vitanja, Celja in drugod so prišli znanci in prijatelji pokojnika. Vse je prifialo, kako priljnibljen je bil blagi pokojnik. Sprevod je vodil brat rajnega pree. kanonik Alojzij Arzenšek iz Maribora. v spremstvu 5 č<5. gg. duhovnikov. Zagrebli smo moža, ki je bil rea dika in ponos Arzenšekove hiše, domače župnije i t sloven&ke domovine. Rajni Ivan je bil trden v veri, in zvest narodu. Njegovega katoliško-narbdnegia prerriCanja mu ne bi nih6e odlkupil za vse bogatstvo ceIega svefa. Mlact je moral leči v grob kot žrtev nevarne bolezni. Blagemu Ivanu bodi slovenska zemlja lalika! Snoštovani Arzenšekovi rodbini, posebno mil. g. kanoniku, naše iskreno sožalje! Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Poslanec dr. Verstovšek je za dne 25. avgusta napovedai pri naS shod. Oblast ga je prepovedala, ker se je kajpa/la bala za ogroženi javni red. Znani vodja politič. eks; oziture \" Mozirju dr. Michl je prevzel nalogo agitatorja proti shodu; ne samo, da je r$al razglasiti po obžinah v celem okraju, da ]e shod prepovedan, temveč je osebno opozarjal Ijudi, da ni shoda in naj ne gredo k Sv. Frančišku. Dr. Verstovšek jih je pa va|bil na romanje. In prišli so od vseh ki-ajev. Tjubenoi so prišli vsi, Zadrečani, zlasti Bočanci, in Gornjegradčani, so se deloma pripeljali, deloma dospeli v velikem številu peš: dobro so toHi zastopani, Lufiani in Rečičani. Na predvečer so se zbirali na Ljubnem žandarii; od vseh krajev so jih sklicali do 30, Vodil jih je dr. Michl sam s slavnim Mulleretom, Ob 3. uri so stopili v službo. Vodja ekspoziture dr. Miclil je javil dn Verstovšeku, da ne sme govoriti niti jedne besedice. iSeveda je prišlo drugafte. Dr, Michl je bil poslancu vedno za petami. Toda, poslanei: ga ]e ne usmiljeno ponil sem ter fjn: hudomušne opazke sn padale na uniformiranega gospoda. Poslanca so posebno blagrrovali, dla je -imel s seboj tako vrlega in dvonožnega stražarja. Dr. Michl je sikal same jeze ker jR bil res v jako žalostnem rKiložaju, da so ga že celo ljudje pomilovnli, ki so se siner zgražali zaradi nrepovedi narovcdanega Suoda. Dokieta. gospodične, ženfl in raoški so reli narodne pesmi: pesem za pesraijo se ie razlegala po lor>i Sa.vinjski dolini. ,.Živela Jugoslavija! Zivel jugoslovaaski klub! Živijo g. dr. Verstovšek! Živeli Cehi in Poljaki!"1 je donelo komisariu iu žandarjem na uho. Po 5. uri se vlije ploha; zborovalcj bežijo v ob« bližnji gostilni. Dr. Verstovšek si oskrbi velik cležnik in se sprehaia na prostem. Komisar v lepi in novi uniformi je seveda moral ludi ostati na prostem. Kar curljalo je od njega, moker je bil kakor miš. Ta prisiljena slu^ba je trajala do pol osmih zvečer. Le počasno so se razšli ljudje, navdušeni za Jugoslavijo. Oblastvena prepoved je le koristila in še bolj utrdila Savinjfane v veri , da Jugoslavija mora priti. IL uspebom f;mo popolnnma zadovoljni. Sv. Peter pod Sv. goramiv V nedol"o, dne 15. t. m.. bo na Svetihi goraB sklepna romarska pobožnost, Pri tej priliki s« bo slovesno blagoslovila zastava šentpeterške deklifike Mari;ine družbe. Pri poznem sv. o| ravilu bo imel sveftanostni govor prol. dr. IIoKi:iec. Mariiini Castilni in častilke, zlasti biiznle Marijine družbe in deidiške zveze, pridiio pofiastit Mater božjo svetogorsko!